Revija kodrcki 2014/15 by Bojan Vučko

Kodrcki Glasilo Srednje frizerske šole Ljubljana | šolsko leto 2014/15

Kodrcki Glasilo Srednje frizerske šole Ljubljana Šolsko leto 2014/15 GLAVNI UREDNIK Bojan Vučko LEKTORICA Andreja Kordiš RAVNATELJ mag. Primož Hvala Kamenšček Oblikovanje in tisk Mako R d.o.o. NAKLADA 700 izvodov

Uvodne strani .................................................................................. 2 Svet frizerstva ................................................................................. 8 Mi frizerji ...................................................................................... 35 Literarni list .................................................................................. 52 Fotografije oddelkov ...................................................................... 60 1

Uvodne strani 2

Spoštovani dijaki, starši, bralci revije Kodrčki …

Ravnatelj: mag. Primož Hvala Kamenšček, dip. uni. ped., prof. soc. za nami je vsebinsko bogato šolsko leto 2014/15. Naj naštejem nekaj aktivnosti katerih so se udeležili dijaki ali so aktivno sodelovali. Nekaj utrinkov je predstavljeni v reviji Kodrčki. • 15. slovenski frizerski festival • teden floristke, urejane slavnostnih pričesk • prikaz pričesk na modni revija za izbrane dijake zaključnega letnika • prikaz pričesk na modni reviji Skupnosti šole za oblikovanje, tekstil in frizerstvo • oblikovanje pričesk v sodelovanju z SVŠGL smer dramska igra, pri izvedbi predstave Mati mati’ • oblikovanje pričesk v sodelovanju z SVŠGL smer sodobni ples, pri izvedbi predstave ‘Pleši z mano’ • oblikovanje pričesk varovancem Zavoda za oskrbo na domu • otroški Živ žav, oblikovanje pričesk • obisk otrok vrtca Andersen, oblikovanje pričesk v sodelovanju • tradicionalno srečanje nedonošenčkov Mostec, oblikovanje pričesk • pustovanje v Cerknici, izdelava pusten maske • promocija šole • dan odprtih vrat z delodajalci, prikaz novih trendov v frizerstvu za 2. in 3. letnike 3

• dan informativnih vsebin za dijake 1. letnika • tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje • 15. nagradni literarni natečaj za najboljši srednješolski haiku • 30. slovenski knjižni sejem • 20. slovenski dnevi knjige • živa knjižnica: Rastem s knjigo • bralni klub • literarno srečanje z Urošem Topičem • slovenščina za tujce • matematično tekmovanje Kenguru • tekmovanje iz angleškega jezika POLIGLOT 3 • angleška bralna značka EPI reading badge • mednarodna izmenjava dijakov Erazmus+ v državah: Italija, Avstrija, Malta, Kanarski otoki, Finska, v okviru praktičnega upodabljanja pri delodajalcih • Generacija €uro • Mladi podjetnik • EkoKviz • ločevanje odpadkov

• tekmovanje iz biologije za Proteusovo priznanje • natečaj naravoslovne fotografije • raziskovalna naloga: Izpadanje las • raziskovalna naloga: Prehrana in izpadanje las • raziskovalna naloga: Delovanje organov in organskih sistemov ter vpliv na človeško zdravje • 45. sejem Narava in zdravje • športne aktivnosti in tekmovanja:

atletika posamezno in ekipno, odbojka, dvoranski nogomet, namizni tenis, streljanje, 20. ljubljanski maraton, tek trojk • socialen delavnice za dijake 1. letnika v Veržeju • novoletna dobrodelna prireditev za šolski sklad • raziskava PISA 2015 • zaključni ples • …

Z letošnjim šolskim letom zaključujem petletno obdobje ravnateljevanja na Srednji frizerski šoli Ljubljana. Z velikim veseljem in ponosom se lahko ozrem na številne dosežke, zlasti na področju kakovosti pouka, bogatih vsebin strokovnega izobraževanja učiteljskega zbora, na področju izobraževanja odraslih, pestrim projektnim delom in številnih šolskih aktivnostih na ravni šole in sodelovanja z širšim okolje, mednarodnih mobilnostih praktičnega usposabljanja dijakov, sodelovanja s socialnimi partnerji in celovito obnovo šolskega poslopja. Kot sem velikokrat poudaril želim ponovno izpostaviti, da je Srednja frizerska šola Ljubljana v tem obdobju prerasla po standardih kakovosti v osrednjo slovensko izobraževalna ustanovo na področju frizerske dejavnosti in sodi v sam vrh poklicnega izobraževanja v domačem slovenskem kot mednarodnem prostoru. Prav s postavitvijo standardov kakovosti t.i. normativnega dela praktičnega pouka, pestrih kurikularnih vsebin zlasti na področju odprtega kurikula, kjer se ponašamo z znanji podjetništva, informatike, psihologije, sociologije, zdravega načina življenja, strokovnih frizerskih vsebin t.i. izraznosti las, ki dajejo frizerskemu programu posebno noto na področju zaposljivosti bodočih kadrov. Veliko pozornost posvečamo na šoli tako nadarjenim dijakom kot dijakom z učnimi težavami. Posebna odlika šole je njena programska odprtost v domačem prostoru, kjer se dijaki skupaj s profesorji odzivajo na številne projekte in pobude lokalnega okolja. Prav tako izvajamo številne šolske prireditve kot so dnevi odprtih vrat z delodajalci, dan informativnih vsebin, modne revije katere ponujajo možnost predstavitve nadarjenim dijakom, novoletna prireditev za šolski sklad, socialne delavnice za prve letnike v Veržeju … Posebna priložnost osvajanja novih znanj je ponujana dijakom in učiteljem v okviru mednarodnih mobilnosti praktičnega usposabljanja v tujini. V petletnem obdobju smo vzpostavili široko mrežo partnerskih šol in podjetij, ki sprejemajo naše dijake in učitelje. V partnersko mrežo skupnega sodelovanja smo zaobjeli šole v državah: Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Francije, Španije, Malte in Finske. Prav tako se šola lahko pohvali z najsodobnejšo IKT opremo, ki zagotavlja potek sodobnih pristopov poučevanja in zagotavljanja informacij. V ta namen na šoli uporabljamo e-redovalnico, e-dnevnih, e-učilnice, Edurom, elektronsko arhiviranje dokumentacije, interaktivne pristope poučevanja … Veliko pridobitev prestavlja programsko orodje Xoolfrize, ki je t.i. unikum na področju specialno-didaktičnega poučevanja frizerskih vsebin v evropskem prostoru. Namen 4

aplikacije je, da dijaki skozi učni proces povežejo znanje tako praktičnega kot teoretičnega dela. Aplikacija omogoča, da si dijaki ustvarijo širšo sliko poslovodenja frizerskega salona. Spoznajo proces izdaje računov, kot tudi natančen opis opravljena storitev, porabe artiklov in porabe količin, učijo se naročanja, skladiščenja in izdaje frizerskih materialov, gre za podjetniška znanja, ki so pomembna za samostojno vodenje frizerskega salona t.i. strokovno oskrbo. Na ta način dijaki pridobijo znanje s področja svetovanja in prodaje storitev stranki. S strokovnim znanjem in utemeljenostjo postopkov bodo dijaki lahko zagovarjali svoje delo in bodo na splošno uspešnejši pri svojem poslu, saj bodo razumeli in cenili frizersko dejavnost. Šola se prav tako ponaša z najsodobnejšo opremo frizerskih salonov, ki omogočajo vsestransko poučevanje za poklic frizerstva, za vsebine manikire, ličenja, lasničarstva in lasuljarstva. Prav tako dijaki spoznavajo vsebine maskerstva. Ob nastopu ravnateljevanja leta 2010 sem zapisal: Cilj Srednje frizerske šole Ljubljana je postati strokovni center za frizerstvo za področje izobraževanja mladine in odraslih v skladu s strategijo vseživljenjskega izobraževanja. Poudarek je tako na izobraževanju mladine kot na izobraževanju odraslih. Projekt izobraževanja odraslih je dolgoročne narave. Sem sodi izobraževanje za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo, za mojstre, organizacija stalnega strokovnega izpopolnjevanja za frizerje ter organizacija izobraževanj za civilno prebivalstvo za področje nege las, ličenja in manikire. Bistveni element uresničevanja dolgoročno zastavljenih ciljev je vrednotna orientacija šole, ki se kaže skozi vzgojni načrt ravnanja šole. Temeljne vrednote določajo kontekst, v katerem naj bi razreševali probleme izobraževanja in učenja. So opredelitve, o katerih je dosežena visoka stopnja soglasja v družbi, in so brezprizivne. Iz njih naj bi bili izvedeni splošni cilji srednješolskega kurikula, so vrednote, ki izhajajo iz evropske kulturne dediščine: • posameznik in njegov razvoj kot kulturno, ustvarjalno, delovno, družbeno in okolja zavedajoče se bitje; • svoboda in odgovornost udeležencev izobraževanja dijakov, staršev, učiteljev in šole, ki vključujejo možnosti izbire oblik in vsebin; 5

• enakost možnosti v izobraževanju za vse posameznike in različne družbene skupine; • strpnost in solidarnost kot vsebina in kot način izobraževanja; • nacionalna identiteta in odprtost za mednarodno sodelovanje; • znanje kot vrednota paradigme vseživljenjskega učenja.

strokovnih, socialnih in akcijskih kompetenc. Sodobne naloge učitelja so spodbujati aktivno in samostojno učenje, spodbujati motivacijo za učenje s poudarkom na notranji motivaciji, svetovanje, mentorstvo in tutorstvo dijakom na osebni ravni kot tudi po alternativnih poteh (e-izobraževanje, izobraževanje na daljavo), timski pouk, sodelovalno učenje, uvajanje didaktičnih pristopov, ki zagotavljajo razvijanje raznih vrst mišljenja in učenja Z vidika izobraževalnega procesa vse bolj z globljim razumevanjem, načrtovanje in stopajo v ospredje poleg generičnih in vodenje projektnega in raziskovalnega dela strokovnih kompetenc metakognitivne dijakov, raziskovanje lastne pedagoške prakse kompetence, ki pripomorejo k osebnostni in sodelovanje z okoljem. rasti in k dvigu državljanske zavesti in omogočajo vključevanje kulturne vzgoje V času ravnateljevanja sem zasledoval: v splošni del izvedbenega kurikula in dvig • strokovni timski pristop vodenja ravni kulturne pismenosti v povezovanju s učiteljskega zbora; kulturnimi ustanovami ter razvoj kritičnega • podporo in razvoj različnim oblikam mišljenja in socialne in državljanske pedagoškega in strokovnega avtorskega kompetence, ki spodbujajo zdrav življenjski dela strokovnih delavcev zavoda; slog, aktivno državljanstvo, medgeneracijsko • razvojno-raziskovalno dejavnost sožitje, medkulturni dialog, enake možnosti na področju pedagoško-didaktičnih spolov, prepoznavanje in preprečevanje dejavnosti in aktivnosti srednješolskega nasilja, varstvo okolja in pomen prostora v izobraževanja; okviru vzgoje in izobraževanja za trajnostni • spodbujal strokovni razvoj, razvoj. profesionalno rast in razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju; Pri tem je bistvenega pomena sodobna vloga • v okviru izvajanja učnega procesa sem učitelja v luči vseživljenjskega učenja, učitelja uvedel novosti kot so: modularna kot pedagoga, strokovnjaka, svetovalca, zgrajenost programa, kreditno raziskovalca in inovatorja. Od učitelja se vrednotenje, neformalno priznavanje pričakuje stalno izgrajevanje profesionalnega in vrednotenje znanj, e-portfolio, lika v luči nadgradnje osebnostnih, razvojnih, podporno e-okolje, sodobne pedagoške 6

metod dela …, aktivne oblike in metode poučevanja; • zagotavljal kakovost učnega procesa: spodbujanje in krepitev individualizacije kot socialne inkluzije, spodbudnega učnega okolja, smiselnega učenja, sodelovanje s starši, osebnega in strokovnega razvoja dijaka, načrtovanja in evalviranja v skladu s paradigmo učnih izidov; • zagotavljal kriterije kakovosti na način samoevalvacije programa dela, zunanje strokovne evalvacije ter poročila kakovosti; • uvele sem mednarodno sodelovanje in povezovanje na ravni mobilnosti izvedbenega kurikula v sklopu izmenjave dijakov in učiteljev v okviru programa Leonardo da Vinci in Erasmus+; • zagotavljal možnosti vključevanja dijakov v nadstandardne programe; • spodbujal razvoj različnih oblik poklicnega izražanja dijakov v okviru internih in javnih nastopov; • razvijal sistematični pristop vsebin poklicne orientacije v luči zaposlovanja in nadaljnjega izobraževanja; • uvedel delovanje šolskega sklada za namen socialne pomoči dijakom v okviru učnega procesa; • spodbujal svetovanje in povezovanje s straši za dosego kakovostnega razvoja dijaka;

• uvedel nove pristope sodelovanja in povezovanje s socialnimi partnerji iz širšega lokalnega, regionalnega in nacionalnega okolja na ravni vsebin, sistema in finančne podpore; • uvedel sistem izobraževanja odraslih ter drugih neformalnih oblik učenja za področje frizerske dejavnosti; • se zavzemal za sodobne oblike tržne dejavnosti, povezane z učnim procesom • se zavzemanje za nadgradnjo izobraževalnega programa Frizer V. stopnje. Srednja frizerska šola Ljubljana je šola z dolgoletno tradicijo. Njena kvaliteta so strokovni učitelji, ki sledijo potrebam in razvoju družbe, uspešni in zaposljivi dijaki in zadovoljni starši. V veliko čast in veselje mi je bilo voditi Srednjo frizersko šolo Ljubljana v letih 2010 2015. Izkušnje, ki sem jih pridobil v tem času, razvoj novih vsebin, zlasti pa odnosi vseh vas so me neizmerno obogatili na osebni kot profesionalni ravni za moje nadaljnjo delo in življenje. Vsem iskrena hvala za vse dobro. Tako kot vedno vam želim obilo osebne sreče, veliko strokovnih izzivov in uspehov na vaši življenjski poti. Srečno!

Svet frizerstva 8

Hair Fusion – Preplet las Revija zaključnih letnikov Srednje frizerske šole Ljubljana Sonja Miklaužič

Srednja frizerska šola Ljubljana je letos prvič organizirala revijalni prikaz pričesk za izbrane dijake zaključnih letnikov. Revija je bila 20. 4. 2015 v Festivalni dvorani v Ljubljani. V generaciji je bilo izbranih 17 dijakov, ki so se imeli možnost predstaviti javnosti s svojimi kreacijami. Gre za dijake, ki so s svojo zagnanostjo, vedoželjnostjo in občutkom za lepo, prepričali aktiv frizerstva, da so ravno oni tisti, ki si zaslužijo to priložnost. Izbrani dijaki so bili: Mark Oblak, Neja Škrajnar, Zerina Baličevac , Ana Demšar, Nina Mihelčič, Eva Ilc, Ula Istenič, Benjamin Jager, Mateja Jenko, Katja Zaletelj, Klara Boben, Mendi Gavrič, Ana Šuštar, Katja Virant, Urška Fuks, Nik Škara in Ana Vidmar. Dijaki so bili navdušeni nad priložnostjo in so kljub svoji mladosti pokazali ogromno mero zrelosti, ko se je delo zares začelo. Tema revije Hair Fusion je bila namenoma zastavljena tako široko, da je lahko sleherni izmed dijakov poiskal njemu najbolj ustrezen način zasnove lastne kolekcije. Dijaki so imeli popolno svobodo glede izvedbe in estetike. Edine omejitve so bile: število modelov ni smelo biti manjše od dva in večje od pet in vsaka kolekcija je morala imeti v estetskem smislu rdečo nit. Dijaki so že mesece pred revijo skupaj z mentorji debatirali o svojih kolekcijah, iskali rešitve in se srečevali s problemom, kako zagotoviti enovito podobo posameznih prikazov, da celota ne bo izpadla konfuzno. Ko so bile dorečene njihove posamezne predstavitve, se je začelo iskanje ustreznih modelov po naši šoli. Večina je modele izbrala znotraj šole, nekateri so si pomagali tudi z zunanjimi. Prijetno je bilo opazovati kreativni vrvež, ki ga je v mesecu pred revijo občutila vsa šola. Dijaki so z zagnanostjo zagovarjali svoje argumente pred mentorji, iskali najbolj primerne modele, iskali rešitve »stylingov«, ki niso smeli prevladati nad pričeskami in iskali glasbo, ki bi podprla vzdušje, ki so si ga zamislili v kolekciji. Mlajši dijaki so zvedavo spremljali utrip in nekateri tudi ponudili pomoč pri izvedbi. 12

Morda se je prvič po dolgih letih vzpostavila med njimi nekakšna prijateljska hierarhija, kjer so “ta mali” iz nižjih letnikov nekoliko občudujoče zrli na izbrane dijake in resno debatirali v svojem slengu o tem, kdo med njimi se jim zdi »frajer v frizerstvu« in kdo pripravlja res »hude čupe« za revijo. Potihoma si je marsikateri med njimi želel, da bi tudi on bil v tretjem letniku del te ekipe. Morda se bo ravno ta moment v naslednjih letih izkazal za najbolj dragoceno dodano vrednost same revije. Motivacija generacij ki prihajajo, se bo okrepila tudi zaradi takšnih projektov. Prva generacija je bila dober vzgled: vodil jo je močan spirit, ponos, da so lahko del zgodbe in želja, da bi se kar najbolje odrezali. Delati z njimi je bila prava pravljica: ideje so lile iz njih, velika mera samoiniciativnosti pa je pripomogla k temu, da niso ostale zgolj in samo v glavah. Njihovi mentorji pri reviji so bili: Karmen Markovič, Marinka Jarm, Karmen Štrus Zore, Zoran Gajić, Renata Strmec in Rok Naranđa. Vsi so budno bdeli nad izvedbo revije. Sabina Kolenc jim je pomagala pri sestavljanju koreografije, Sonja Miklaužič pri estetskem konceptu kolekcij. Za vse ostalo so morali poskrbeti sami: kdaj bodo vadili izvedbo pričesk na modelih, kdaj bo srečanje z oblikovalcem, kdaj bo vaja za koreografijo. Čudovit poligon za urjenje bodočih lastnih projektov! Revija je bila za marsikoga prijetno presenečenje. Raznolikost izhodov je dala naslutiti smer, po kateri se bo gibal bodoči frizer. Posamezni dijaki so se držali principov klasike: spete svečane pričeske, bilo je kar nekaj minimalistične estetike, kolekcij, ki so se oplajale s preteklostjo, spet drugi so svoje kreacije zasnovali kot prave lasne skulpture, ki so s svojimi oblikovnimi značilnostmi nudile široko polje asociacij in interpretacij. Med njimi je kar nekaj velikih talentov, o katerih bomo še zagotovo slišali. Naj jim bo to lepa vzpodbuda za uspešno samostojno pot.

Večerno ličenje za posebne priložnosti Renata Strmec Prihajajo meseci maturantskih plesov, porok, valet in lepih nepozabnih dogodkov. Kako lahko poskrbimo, da bo obraz privlačno naličen in bo zablestel v vsem svojem sijaju? Modne smernice nam vsako leto narekujejo nove sloge in načine. Na prvem mestu naj prevladuje počutje, šele nato moda. Poleti je bil trend ličenja svetleče oranžna in koralna barva predvsem zaradi očarljivega, čutnega in izredno ženstvenega videza. V modi je ženstvenost, v središču pa so oči, ustnice in nohti, kar je možno opaziti v modnih revijah in na ulici. Jesen nam je ponudila čudovito paleto toplih jesenskih odtenkov, kakršna je tudi sama narava. Prevladujejo rjavi, oranžni, zlato obarvani podtoni, zato so se uporabljala ličila metalik barv. V letošnji pomladi je v trendu nežna rožnata, smaragno zelena in intenzivni poletni odtenki, kateri nam povrnejo vso svežino in sproščenost. Pri večernem ličenju si lahko privoščite več svobode kot pri dnevnem, včasih tudi malce pretiravanja. Ličila so poudarjena, močnejša, ki lahko dajejo biserni »pearl« ali mat videz. Vsekakor pa se morajo ujemati z obleko in stilom prireditve oz. namembnostjo. Privoščimo si lahko tudi najbolj divje in izzivalne kombinacije. Kljub poudarjenemu načinu ličenja vseeno pazimo, da ličil ne nanašamo v predebelih slojih, saj s tem dosežemo slabšo obstojnost ličil. Zelo hitro ustvarimo prav nasprotni učinek in namesto glamuroznosti vzbudimo vtis cenenosti. Pomembno je, da zasijemo v vsej svoji lepoti. Tokrat vam bom predstavila dva primera svečanega make upa (korak za korakom), ki sta primerna za različne slavnostne priložnosti.

PRVI MAKE UP Tako kot pri dnevnem ličenju, najprej naredimo korekcije na obrazu (mozolji, podočnjaki ...), ga matiramo in osenčimo. Obrvi osenčimo s senco ali črtalom za obrvi, da bodo oči bolj poudarjene.

Za oči uporabimo svetlo mat ali svetlečo osnovo, ki jo nanesemo na celotno veko. S črnim črtalom »linerjem« elegantno in proti koncu veke začrtamo na zunanjem kotu linijo navzgor in tako dosežemo mačji pogled. Ob robu spodnje veke uporabimo senčila temnejših odtenkov - vijolična in črna, da se obe veki lepo zlijeta v celoto.

Črto lahko s čopičem in vijoličnim senčilom nekoliko zabrišemo in s tem zmehčamo ostrino poudarjenih oči. Oči zaključimo s trojnim nanosom črne maskare, ki trepalnice optično zgosti in podaljša. Lahko uporabimo tudi umetne trepalnice ali posamične čopke, ki celotnemu videzu dodajo piko na i.

Ustnice najprej navlažimo z balzamom. S črtalom za ustnice obrobimo zgornji in spodnji del ustnice od sredine proti levi in desni strani. Pazimo na simetrijo ustnic. Zapolnimo levi kotiček ustnic, nato še desnega in nanesemo šminko proti sredini. Za videz bolj polnih ustnic lahko na sredino zgornje in spodnje ustnice dodamo svetlejši odtenek šminke ali svetel in svetleči glos. 19

DRUGI MAKE UP Drugi make up predstavlja trend, s katerim boste zasijale v odtenkih zlata in je vsekakor primeren za rjavooke, rjavolase osebe z zlatim podtonom. Naredimo korekcijo in podlago na obrazu, kjer lahko uporabljamo svetleče pudre in bronzerje za senčenje, oblikovanje oziroma morfologijo obraza. Tako kot na celoten obraz, je tudi na veko potrebno nanesti tekoči puder, puder v stiku in suhi puder (za boljšo obstojnost). Na zgornji veki pod orbitalno kostjo nanesemo svetlejše zlate odtenke v obliki mandlja. Nato od polovice naprej dodajamo temnejše odtenke zlato rjavega senčila in prehode dobro zabrišemo.

Mehko poudarimo rob spodnje veke. Notranjost veke oziroma veznico obrobimo z zlatim črtalom za oči. Lahko tudi s katerokoli kontrastno ali belo barvo črtala, saj optično s tem še bolj poudarimo naravno barvo oči.

Zunanja kotička spodnje in zgornje veke zasenčimo s temno rjavo barvo, da se barve harmonično prelivajo iz svetle v temnejšo. Tako oči še bolj poglobimo in poudarimo. Pazimo na čistino, lepo zabrisane odtenke oz. prehode senčil. Zaključimo z dvojnim ali trojnim nanosom maskare, ki jo nanašamo v obliki črke Z. S takšnim nanosom bo maskara naredila večji učinek poudarjenih in gostejših trepalnic.

Sijoče rdečilo za ustnice vedno deluje nekoliko bolj mladostno, poudari se volumen in svežina. Mat rdečilo učinkuje ravno nasprotno. Lesk in poudarjenost vedno prideta do izraza predvsem ob večerih. Beseda kozmetika pomeni krasiti in polepšati, vendar ne smemo pozabiti na notranjo lepoto. LITERATURA: 1. Rae, M. MAKEUP THE ULTIMATE GUIDE. Apple Press, UK, 2008. 2. Rennells, L. RETRO MAKEUP. Published by HRST Books, Denver Colorado, 2011.

Tā moko – starodavna umetnost tetoviranja na telo Romana Marolt

V sivini časa je živel mlad, pogumen bojevnik z imenom Mataora. Zaljubil se je v Niwareko, prelepo princeso iz podzemlja Rarohenga. Tudi ona je ljubila mladega bojevnika, zato je zapustila svoj dom v podzemnem svetu in se poročila z njim. Čez čas se je dogodilo, da je bil Mataora zaradi ljubosumja nespoštljiv do svoje žene, zato ga je zapustila in se vrnila k svojim domačim v podzemlje. Mataora je kmalu spoznal svojo napako in poln krivde potoval toliko časa, da je končno našel svojo ljubljeno. Zaradi dolgega potovanja v podzemlje je prišel na njen dom umazan in z razmazanim okrasjem na telesu. To okrasje so si bojevniki risali na telo z barvami, voda pa ga je seveda razmazala. Zato se je prebivalcem podzemnega sveta in Niwarekinim domačim zdel izjemno smešen, zasmehovali so ga in se iz njega norčevali. Stal je pred njimi osramočen in ponižan, hkrati pa mu je bilo zelo žal zaradi slabega ravnanja s svojo ljubljeno ženo. Prosil jo je za milost in odpuščanje. Niwarekinemu očetu Uetongi, kralju podzemnega sveta, se je zasmilil. Obrisal mu je njegove poslikave s telesa in mu ponudil, da mu naredi pravi tatu, ki se nikoli ne razmaže. Rekel mu je: »Naslikane risbe na telesu so primerne samo za potepuhe. Mi bojevniki iz Rarohenge si z dletom in barvami izdelujemo lepe vzorce na obraz in na ritnice na tak način, da se nikoli ne izbrišejo.« Mataora je pristal in med bolečim izdelovanjem tatuja pel hvalnice in opravičila svoji ženi, da je s tem pozabil na svojo bolečino. Mladi princesi se je tako spet prikupil in odpustila mu je za njegovo grobo ravnanje. Uetongi je Mataoro naučil izdelovanja tā-moka, tetoviranja na telo in s tem darilom je Mataora skupaj s svojo ženo odšel nazaj na svoj dom. 23

Tako se je iz legende rodil tā-moko, tetoviranje telesa - svojevrstna, čudovita umetnost Maorov, staroselskih prebivalcev Nove Zelandije. Prvotni prebivalci Polinezijskega otočja so med leti 1250 in 1300 s kanuji preveslali ocean in se naselili na severnem in južnem otoku Nove Zelandije. Tam so stoletja živeli v izolaciji in razvili posebno kulturo s svojim jezikom, bogato mitologijo, domačo obrtjo in uprizoritveno umetnostjo. Živeli so v urejenih plemenskih skupnostih in skozi čas postali neustrašni bojevniki. Ste si že kdaj pogledali strašen, a vendar prelep tradicionalni maorski bojni plesa haka, ki ga v modernem času novozelandski nogometaši izvajajo pred vsako tekmo? Že daleč nazaj v zgodovini so ljudje na tak ali drugačen način okraševali svoje telo. Antropologi nam potrdijo, da je okraševanje telesa z obleko, pričesko in barvnimi pigmenti eden od očitnih znakov visoke stopnje samozavedanja, kar govori o naprednem razvoju človeka. Prvi načini tetoviranja, ki jih poznamo iz zgodovine človeka, so bili tetoviranje z brazgotinjenjem, šele precej kasneje v starem Egiptu se pojavi tudi tetoviranje s prebadanjem kože z iglico. Dokaze, da so si z brazgotinjenjem in tetoviranjem okraševali telo in obraz že ljudje daleč nazaj v prazgodovini, najdemo na zmrznjenih truplih, ki datirajo tudi 5.300 let pred našim štetjem. Nekateri so imeli tatuje jasno razporejene po akupunkturnih točkah, zato lahko sklepamo, da tetoviranje ni bilo zgolj okraševanje telesa, ampak je služilo tudi medicinskim namenom. Predvsem ženske so si tetovirale področje trebuha v obliki mreže, ki naj bi simbolno varovala otroka v njem. Tudi z nosečnostjo, ko se je koža trebuha razširila, se je z njo razširila tudi mreža na njem in tako mehko objemala in nudila simbolno varnost otroku v maternici. Tetoviranje s tako ali drugačno tehniko najdemo praktično v vseh kulturah po svetu, tako na evropskih tleh, predvsem skandinavska ljudstva so bila 24

vešča tetoviranja, prav tako Saxi, Britanci,… kot tudi na vzhodu zemeljske oble. V znani indijski knjigi senzualnih užitkov Kama Sutra lahko najdemo nasvete ženskam, kako se naučiti tetoviranja in barvanja zob, nohtov, las in telesa. Tudi stari Maji so si tetovirali telo z zelo zapletenimi vzorci, prav tako pa so si v znak lepote prevrtali sprednje zobe in v luknjice vstavili dragocene žlahtne kamne. Tā-moko, maorsko staroselsko tetoviranje z brazgotinjenjem je v tem pogledu res posebna umetnost. Tehnika izdelovanja tā-moka je med tehnikami tetoviranja zelo posebna.

Ne gre le za klasično tetoviranje telesa ali obraza z iglo in barvilom, tā-moko se izdeluje s posebnim dletom, običajno izdelanim iz peres albatrosa, zob morskega psa ali zelo ostrih kamnov, po dletu pa umetnik udarja s posebnim kladivcem in s tem ustvarja relief na koži. Dleto so pred udarcem pomočili v pigmente, ki jih je odprta koža takoj vsrkala, tako da je maorski tā-moko v resnici reliefen in obarvan, medtem ko so klasični tatuji izdelani samo z barvo, ki jo z iglico vnašamo v kožo. Barve, ki se jih uporablja v tā-moku, so seveda rastlinske, za tetoviranje telesa so uporabljali barvilo, pridobljeno iz gobe Ophiocordyceps sinensis, ki zraste kot parazit na bubah moljev in metuljev. Iz te gobe pridobljeni pigment ima zdravilne lastnosti, ki so preprečevale vnetja na koži. Za tetoviranje obraza pa so Maori uporabljali temnejše pigmente, pridobljene iz lesnega

pepela. V mešanico pigmentov so dodajali tudi saje guar gumija, stročnice guar, ki ima vlogo emulgatorja, vse skupaj pa pomešali še z živalsko maščobo. Pigmentne mešanice so hranili tudi več generacij v posebnih posodicah, imenovanih oko. Ker ima tā-moko tako poseben simbolni pomen in je za Maore svet, so ga lahko izdelovali samo posebej usposobljeni mojstri, ki so imeli v družbi zelo cenjeno mesto. Iz pripovedovanja maorskega umetnika izdelovanja tā-moka Ezarda Tamakija, ki je danes eden redkih še živečih ljudi, ki izdelujejo

tā-moko na star, klasični način, sem izvedela, da mora človek, ki si želi izdelovati tā-moko, ki je pravzaprav za to poklican, najprej vsaj 20 let rezbariti na lesu, postati mojster rezbarstva na lesu, šele nato sme začeti izdelovati tudi tāmoko na ljudeh. Takrat je dobil naziv tohunga tā-moko – mojster tā-moka in dobil posebno mesto v družbi, skoraj bi lahko rekli sveto in zelo spoštovano mesto znotraj družbe. To dejstvo govori o izjemnem spoštovanju, ki ga ima maorska kultura do tā-moka. Tetovirali so se tako moški, kot tudi ženske in niti en tatu ni bil enak drugemu, saj so umetniki tetoviranja skrbno preučevali poteze obraza in telesa, na njih pa prilagodili simboliko in linije tā-moka. Hkrati je tā-moko pomenil tudi kazalnik statusa človeka znotraj družbe. Tetovirali so se vsi iz višjega sloja družbe, ki so si sam postopek lahko tudi privoščili. Sužnji si obraza niso smeli tetovirati. Osebo, ki bi tatu zaradi družbenega statusa lahko imela in si ga lahko tudi privoščila, pa tega ni storila, so znotraj družbe stigmatizirali in je izgubil spoštovanje ljudi. Sam proces izdelovanja tā-moka je imel izjemen obredni pomen in je pomenil obred prehoda, saj so se začeli tetovirati že v najstniških letih, nato pa ga dopolnjevali ob vseh pomembnih mejnikih ali dogodkih v življenju. Zato je bil sam obred zelo strukturiran in vnaprej določen, pomenil je pomemben mejnik v človekovem življenju, hkrati pa osebi zagotovil svoje mesto v družbi. Zelo striktno so bila določena pravila vedenja v času izdelovanja tā-moka. Mojster tā-moka in njegovi asistenti ter oseba, na kateri so izdelovali tā-moko, so lahko v času izdelovanja govorili ali kakorkoli komunicirali samo med sabo, nikakor pa ne z drugimi člani skupnosti. Prav tako se hrane niso smeli dotakniti z rokami, zato so jih hranili drugi člani skupnosti. Osebo, ki je dobivala svoj tāmoko, še posebej na obrazu, so tudi zaradi zatečenosti in bolečin hranili s posebnimi posodicami in tekočo hrano, vse dokler se

obraz ni popolnoma zacelil. Zelo pomembno je bilo tudi, da oseba, ki je dobivala tā-moko, ni na noben način pokazala, da jo izdelovanje boli, čeprav je bil sam postopek zelo boleč. Vzdržati bolečino je bilo za staroselske Maore izjemno pomembno, nesposobnost vzdržati bolečino pa je bila razumljena kot znak šibkosti in slabega značaja. Nekateri so se v znak spoštovanja do tradicije tā-moka v času njegovega izdelovanja tudi vzdržali spolnih aktivnosti. V pomoč in podporo obredu so se v času izdelovanja tā-moka zbirali vsi člani skupnosti, da bi s petjem, recitiranjem in glasbo pomagali osebi premagovati bolečino in zdržati sam proces tetoviranja. Glava je v maorski kulturi najbolj svet del telesa, zato so najprej tetovirali obraz in glavo. Ženske so smele imeti tā-moko na bradi, ustnicah in nosnicah, medtem ko so si moški lahko tetovirali celoten obraz. Sicer pa so moški imeli tetoviran tudi hrbet, ritnice in noge, ženske pa so si tetovirale roke, vrat in stegna. Simboli, ki jih je mojster tā-moka ustvaril na telesu, govorijo svojevrstno govorico. Tāmoko je bil v resnici neke vrste človekova osebna izkaznica, saj so v času, ko pisave še niso obstajale, lahko s simboli izrazili položaj in status določene osebe, njegov ali njen zakonski stan, rodbino, prednike ter dosežke v družbi. Če nekdo ni znal iz tā-moka razbrati podatkov o osebi, je to veljalo za izjemno hudo žalitev te osebe. Prav tako je bila izjemno huda žalitev tudi kopiranje simbolov, vzorcev in njihove razporeditve, saj je bilo to dejanje pravzaprav simbolno kraja identitete neke osebe. To je veljalo za nemoralno in sramotno dejanje. Prav zaradi tega današnji mojstri tā-moka na osebah, ki niso Maori, nikoli ne izdelujejo klasičnih maorskih simbolov, raje se poslužujejo simbolov, ki spominjajo na tradicionalne, vendar v sebi ne nosijo simbolike, saj ni lepo nositi na koži zapis tradicije, ki ji ne pripadaš. Takim 26

simbolom, ki niso tradicionalno maorski, so pa v estetskem smislu podobni, danes rečejo kirituhi, in ne tā-moko. Nosijo jih ljudje, ki so navdušeni nad modo tetoviranja in niso člani maorske skupnosti. Čeprav je bil tā-moka zelo individualiziran, torej nihče ni imel enakih tatujev, so vseeno veljala jasna pravila, kaj se riše na določene dele obraza. To je veljalo sploh za moške. Po področjih obraza so bili simboli namenjeni: • na sredini čela (ngakaipikirau) so simboli opisovali splošni položaj osebe v družbi, • na področju pod obrvmi (ngunga) njegov osebni položaj, • na področju okrog oči in nosu (uirere) so narisali njegov hapu – položaj znotraj plemena, • na področju senc (uma) so podrobno narisali njegov zakonski stan oziroma število zakonov, ki jih je nekdo imel, • na področju nosu (raurau) so narisali podpis osebe, ki so jo poznali tudi vsi plemenski vodje, oseba pa ga je uporabljala pri kupovanju zemlje, uradnih naročilih in pripisovanju odgovornosti za določena dejanja, • na področju lic (taiohou) je povedal vse o delu, ki ga oseba opravlja, • na področju brade (wairua) je pokazal na človekov mana - prestiž, ugled znotraj družbe, • na področju čeljusti (taitoto) izražal status osebe, pridobljen z rojstvom. Zgodbo prednikov določene osebe pa so pripovedovali simboli na stranskih delih obraza. Leva stran je bila namenjena prednikom po očetovi strani, desna pa prednikom po materini strani. Simbolna govorica prednikov je opisala celotno genealogijo osebe, mite o kreaciji, pa vse od imena čolna, s katerim so na Novo Zelandijo pripotovali njegovi predniki, kraj, kjer so se naselili in kraj, kjer ta oseba živi, reko, ki teče

ob njegovem prebivališču, goro, ki se dviga nad domačim krajem, imena pomembnih prednikov, skratka vse, kar se je znotraj maorske kulture zdelo pomembno vedeti o neki osebi. Seveda pa je bilo jasno, da če človek ni imel spoštovanih prednikov, na teh stranskih delih obraza ni bilo tatujev. Prav tako je veljalo, da če neka oseba nima statusa znotraj družbe ali ni dedič ničesar pomembnega, je bilo brez simbolov oziroma brez tatuja tudi njegovo čelo. Poznavanje lastne zgodovine in prednikov je bilo za vse Maore izjemnega pomena in tako velja še danes. Nekateri poznajo zgodovino svoje družine na pamet celo za 2000 let nazaj. Zelo pomembna je bila tudi oblika simbolov, vse od njihove velikosti pa do pozicije in smeri, v katero so bili obrnjeni. Vse to je sestavilo celotno zgodbo, prav tako kot v pisnem izražanju sestavljamo besede v pravilnem zaporedju tako, da pravilno in ustrezno izrazimo želeno misel. V današnjem času je umetnost izdelovanja tā-moka skoraj že zamrla. Na svetu obstaja

le še peščica ljudi, ki ga znajo izdelovati na tradicionalni način, mladi Maorci se le še redko odločajo za tovrstno poslikavo telesa in obraza. Seveda pa so maorski vzorci izjemno popularni pri sodobnem tetoviranju, vendar kot omenjeno prej, tradicionalnih načinov poslikave v modne namene ne izdelujejo. Viri in literatura: Lancaster, John. Članek: Tipično havajsko. National Geographic, št. 2, februar 2015. Pointer, Sally. The Artifice of Beauty. Sutton Publishing. 2005. Corson, Richard. Fashions in Make up, from ancient to modern times. Peter Owen, London, Chicago.2003. Sherrow, Victoria. Encyclopedia of Hair, A cultural history. Greenwood Press. 2006. http://www.nzonscreen.com/title/tamoko-2007, dostop 20. 5. 2015. http://www.tepapa.govt.nz/Education/ OnlineResources/Archive/Moko/Pages/ Origins.aspx, dostop 15. 5. 2015.

Glava v oblakih Sonja Miklaužič »Glava v oblakih« je bila tema letošnje dobrodelne prireditve, ki je 18. decembra prežela predpraznično šolsko dogajanje. »Glava v oblakih« je glava, ki si upa sanjati, pomaga nekomu, da mu je bolje in lepše v življenju; je glava, ki sprosti svojo ustvarjalnost in zraven naredi še nekaj dobrega. Dobrodelna prireditev je potekala že drugič. Njen namen je bilo zbiranje sredstev za šolski sklad, ki s svojimi sredstvi pomaga socialno ogroženim dijakom, da lažje prebrodijo finančno breme šolanja. Dijaki se vedno bolj zavedajo pomena medsebojne solidarnosti in mnogi so se z veliko mero srčnosti in empatije odzvali na poziv k sodelovanju. Vsi si želimo, da bi ta prireditev postala samoumevna in tradicionalna. Med dijaki je vse bolj prisotna ozaveščenost, da je medsebojna pomoč potrebna in zaželena. Približno sto nastopajočih je odločno zaznamovalo prostor s svojo plesno, pevsko, glasbeno, literarno in frizersko nadarjenostjo na izjemno pristen in privlačen način; skoraj šestdeset pa je bilo tistih, ki so pomagali v zakulisju, oblikovali pričeske, sodelovali pri srečelovu ter izdelali in postavili sceno. Vse to je dovolj zgovoren podatek, da je ideja padla na plodna tla. Ula Istenič in Eva Ahčin sta uspeli pripraviti povsem samostojno frizersko kolekcijo, s katero sta se prvič predstavili javnosti. Prav tako so samostojno skupno kolekcijo zasnovali Anja Ovčak, Sanja Radešič in Žan Žvelc. Dijaki so se ob snovanju prireditve neizmerno zabavali in izkoristili priložnost, da so se predstavili s svojimi številnimi talenti, ob tem pa imeli na voljo nesebično pomoč mentorjev, ki so usmerjali njihova kreativna prizadevanja. V šolski sklad se je nabralo dobrih tisoč štiristo evrov, ki bodo porabljeni izključno za finančno pomoč posameznim dijakom, ki bodo zanjo zaprosili. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem nastopajočim, sodelujočim, mentorjem in staršem, ki so priskočili na pomoč ter seveda številnim sponzorjem. 28

Intervju Uroš Topić Pripravila in povezovala: Andreja Kordiš, prof. slov. Vodenje pogovora: Ajda Bistan, 1. Branje odlomkov: Blažka Močnik, 2. č Na praznik knjige smo pripravili literarno srečanje z mladim pisateljem Urošem Topićem, avtorjem romana Emma Storm-Bratovščina Culis, ki je bil letos izbran za Cankarjevo tekmovanje. Uroš je maturant novomeške gimnazije, urednik šolskega časopisa Stezice, pisec bloga Stilopis, oblikovalec oblačil in zelo simpatičen mladostnik; čeden, temnolas, rjavook, s pretanjenim občutkom za modo in oblačila. Prišel je z majhno zamudo, saj se v Ljubljani še ne znajde najbolje, a ga je spremljala najboljša prijateljica Brina, s katero sta se prismejala na naše šolsko dvorišče. Bil je oblečen v umetelen suknjič, ki ga je skreiral in sešil sam. Navdušil me je s svojo lepo slovenščino, ki je bila odeta v novomeške barve, prisotne dijake pa s svojim samozavestnim in bogatim nastopom. Njegovi odgovori sporočajo, da mladi Uroš verjame vase in ve, kaj hoče. Andreja: Ko sem v začetku julija lansko leto izvedela, da je tvoj roman izbran za našo stopnjo tekmovanja iz slovenščine, sem si rekla: »To bo pa poseben izziv, saj je knjiga debela kar štiristo dvajset strani.« Ko sem isti večer začela z branjem knjige, pa mi je hitro postalo jasno, da ne bo težko dijake navdušiti za branje tako napetega romana. Hvala Uroš za tako imeniten roman, saj smo osvojili štirinajst bronastih, štiri srebrne in dve zlati Cankarjevi priznanji, kar je izjemen dosežek. Ajda: Kdaj si izvedel, da je tvoja knjiga izbrana za Cankarjevo tekmovanje? Uroš: Na začetku lanskega poletja. Prva je ugotovila moja mama. Bil sem vesel in počaščen. Vesel sem tudi uspeha vaših dijakov na tekmovanju.

svoje korenine, Emmi to povzroča nemalo skrbi in v njej se kopiči jeza in nestrinjanje. Počasi pa se le privadi na drugačno okolje in na življenje v starem prenovljenem mlinu na obrobju mesta. Na novi šoli spozna nove prijatelje , v novem okolju spozna veliko o sebi in svojem izvoru. Tam spozna skrivno civilizacijo. Dolenjska je pomembno najdišče steklenih jagod. Povej nam kaj več o tej civilizaciji in o vlogi steklenih jagod v tvojem romanu? Uroš: Steklene jagode v knjigi niso magične, so okrasni element za prebivalce vilinskega sveta. Uporabil sem jih zato, ker so v Novem mestu v preteklosti našli največ steklenih jagod na svetu. Meni je bil ta podatek zelo fascinanten. Jagode so dragocene zaradi finosti izdelka in skrivnostne zaradi ročne izdelave. Originalne jagode so velike kot noht na mezincu in so Ajda: Na začetku romana izvemo, da se glavna izredno natančno izdelane. Uporabil sem jih junakinja osemnajstletna Emma preseli s svojo v čistem in prvinskem svetu vilincev, ki se ne mamo v Novo mesto. Mama želi raziskovati pusti zapeljati pohlepu in sovraštvu.

“

Kdor verjame, vidi

knjige so bila povezana pozitivna čustva. Večina mladih sanjari o življenju v velikem mestu. V večjem mestu kot si, bolj je občutek metropolitanski, saj si v nekem območju, ki postavlja smernice. Ema se je iz takšnega okolja preselila v malo Novo mesto in iskreno spoznala na lastnih izkušnjah, kaj so lepote življenja v naravnem okolju.

Ajda: Kje in kdaj se je v resnici začel tvoj roman Emma Storm - Bratovščina Culis in kdo ti je pri pisanju vedno stal ob strani? Uroš: Vedno mi je stala ob strani moja družina. Bili so prvi in najstrožji kritiki. S trinajstimi leti sem začel s pisanjem knjige in napisal slabo knjigo. Eno leto sem želel zgodbo izboljšati in spremeniti, a sem ugotovil, da sem prejšnjo zgodbo prerasel in začel s pisanjem zgodbe od začetka. Ajda: Koliko časa na dan si porabil za pisanje knjige in ali si za pisanje potreboval tudi kakšen slab dan in so bila negativna čustva samo močan povod za uspešno nadaljevanje knjige? Ali je bilo pisanje vedno strastno in v njem vpleteno mnogo pozitivnih čustev? Uroš: Uff, težko vprašanje. Kakšen dan sem imel ogromno časa za pisanje in kakšen dan sploh nisem mogel pisati. S pisanjem 31

Ajda: Prebrala sem, da si v romanu najraje pisal besede vilincev, ki so po tvoji predstavi popolne osebe. Kaj si želel s tem sporočiti bralcem? Uroš: Vilinci so v mojem svetu popolne osebe, popolne z nepravilnostmi. Popolnost razumem kot odsotnost nepravilnih stvari. Vilinci so popolni s tem, da imajo svoje osebnostne napake. Čeprav so zelo miroljubni, se med njimi najdejo tudi takšni, ki začnejo vojno s političnim prepričanjem, kar je značilno za ljudi. Hotel sem pokazati, da iščemo ljudje popolnost pri napačnih stvareh in z napačnimi predstavami. Ajda: Na tekmovanju smo imeli naslov spisa: Kdor verjame, vidi. Ana je v spisu napisala: »Kdor verjame v vilince, jih vidi in doživi marsikaj lepega. Tudi v resničnem svetu moraš verjeti, če že ne v drugega, pa sam vase. Če verjameš sam vase, lahko v življenju dosežeš marsikaj, če ne verjameš, si brezvoljen in ne uspeš.« Ti verjetno zelo verjameš vase!? Uroš: Lepo je napisala. Zelo verjamem vase, sem celo samovšečen. Zaupanje samega

vase se danes povezuje s samovšečnostjo, narcisoidnostjo in egocentrizmom, pa ne bi smelo biti tako. Ana je vero v vilince zelo dobro ujela, prav to sem želel povedati. Treba je verjeti v tisto, kar nam v zgodnji starosti začnejo govoriti, da ni res, da ne obstaja, da ni mogoče. Če v nekaj verjamemo, pa nam nihče ne pove, da to ne obstaja, je to za nas resnično in dosegljivo in pri tem nas ne more nič ustaviti. Brez vere vase ne bi izdal knjige, ne našel založnika, ne doživel tako lepega sprejema na vaši šoli. Andreja: V romanu si se odločil za prvoosebno žensko pripoved in prepričljivo ti je uspelo spregovoriti z ženskim glasom. Od kod tako dobro poznavanje ženske duše? Popolnoma si nas prepričal z Emmino zgodbo, mene vedno znova tudi z njeno mamo Jane Storm, ki je mojih let. Kako to, da si se odločil za pisanje v ženski osebi? Uroš: Imam veliko prijateljic, dekleta mi pustijo blizu in s tem spoznavam njihovo dušo, njihovo mišljenje, kar mi je omogočilo, da se lahko toliko vživim v žensko mišljenje, da začutim, kaj bi dekle v določeni situaciji reklo in razmišljalo. Pravijo, da sem približno zadel. Moja starša sta ločena in živim z mamo, ki je močna, samostojna in odločna ženska. Vzgajala me je bolj ali manj sama in mi v času odraščanja približala žensko plat in iz tega sem tudi črpal navdih za pisanje. Ajda: Knjiga se konča žalostno, kar mi ni bilo všeč, a daje zgodbi posebno težo in pomen. Ali si že na začetku pisanja predvidel takšen konec? Uroš: Želel sem pustiti konec odprt. Ničesar ne razkrivam v nobeno smer. Na koncu je žalostna beseda napisana poševno, to so zgolj Emine misli, ostaja odprto vprašanje, ali se je res zgodilo ali ne. S takim odprtim koncem me je navdušil avtor Patrick Ness, ki svoje fantazijske romane, npr. Na begu, konča bombastično. Vplival je name kot na bralca in podobno sled sem želel pustiti s pisanjem tudi sam. 32

Ajda: Kdo je bil srečnež, ki je prvi izvedel za tvoje nadarjeno pisanje? Uroš: Najprej je za knjigo izvedela moja sošolka Ema iz osnovne šole, po kateri je glavna junakinja dobila ime. Potem pa sčasoma vse več ljudi. Mojo sestro, ki študira slovenščino, sem prosil za mnenje, pa mi je uničila moje sanje, ko mi je vrnila vse rdeče ... Slovenisti so kruti (glasen smeh vseh prisotnih), a brez njenega kritičnega in strogega krutega pogleda, knjiga ne bi bila prav taka, kot je. Hvala Bogu za kritične poglede.

Ajda: Kako so se na pisanje knjige odzvali tvoji starši, vrstniki ter tvoji gimnazijski in osnovnošolski učitelji? Uroš: V osnovni šoli sem imel odličnega učitelja slovenščine, ki me je zelo podpiral. Bil je moja odskočna deska v literarni svet. Prijavil me je na tekmovanja, razne natečaje, kjer sem se začel resneje ukvarjati s pisanjem. Pri pisanju knjige pa je bilo tako, da sem na začetku edini verjel v knjigo in v svojega vilinca. Vedno me je podpirala tudi moja mama in verjela vame. Ona mi je privzgojila vero v samega sebe. Knjiga je zorela z mano in kmalu je postala stvar resnejša. Vesel sem, da imam od samega začetka s knjigo pozitivno izkušnjo. Andreja: Pri pisanju literarnega spisa so morali dijaki pokazati tudi poznavanje tvojega mladega življenja in dela. Na spletu smo našli kar nekaj člankov, objavljen intervju iz oddaje Dobro jutro in prelistali tvoj blog Stilopis.

Ajda: V Stilopisu sem prebrala, da se resno odločaš za študij oblikovanja tekstilij in oblačil, pa me zanima, kako si se odločil? Uroš: Navdušenje nad oblačili me spremlja že od šestega razreda. Nad oblačili sem bil prej navdušen kot nad knjigami. Moram priznati! Knjig dolgo časa nisem želel brati, ker se mi je zdelo branje dolgočasno in dolgotrajno. Šele potem je prišla ta ljubezen do literature. Navdušenje nad oblačili se je razvilo iz navdušenja nad modnim svetom, ki nam je danes vsem dostopen: blišč, glamur, drage modne znamke, veliki oblikovalci. Ko sem se resneje začel poglabljati v ta svet, sem ugotovil, da me iskreno zanima oblikovanje oblačil, kakovost oblačil, njihovo udobje in estetika. Zelo sem estetski, vizualen človek. Rad rišem, rad oblikujem. Oblačila so za človeka najlažji rekvizit za izražanje samega sebe. Spregovorijo, koliko si drzen in koliko bi se rad zlil z vizualno množico.

Ajda: Kdaj bo prišel čas za izdajo tvoje druge knjige, ki jo že vsi nestrpno pričakujemo? Uroš: Načrtujem, da bom naslednjo knjigo napovedal letos poleti: njen naslov, mogoče kakšen kratek povzetek. Knjiga je že v izdelavi. Andreja: Povej nam kakšno skrivnost iz knjige? Ali bo tudi iz ženske duše? Uroš: Načrtujem trilogijo in spet bo iz ženske duše. Glavna oseba bo spet Ema. Ajda: Kaj poleg pisanja še rad delaš v prostem času? Uroš: Risanje, fotografiranje, modno oblikovanje, igranje klavirja. Z devetimi leti sem začel igrati klavir, nastopal sem na raznih prireditvah, sedaj ga igram le še zase. Všeč mi je kakršnokoli kulturno udejstvovanje. Ljubljana ima ogromno ponudbe. Mogoče je tukaj težko uspeti z lastnim dogodkom. V Novem mestu je lažje in je dobrodošlo, če kdo sam ponudi dogodek. Rad organiziram stvari in rad širim ponudbo sam.

Andreja: Predvidevam, da si že vpisan na fakulteto in da jeseni prihajaš v Ljubljano. Uroš: Prihajam. (nasmeh)

Ajda: Kaj zate pomeni popoln dan? Uroš: Lepo vreme je definitivno zraven. Sem boemski človek. Rad v kakšni kavarnici posedim, spijem kavo, popijem kozarec vina, sedaj že smem. Zelo ležerno življenje, počasen dan, brez hitenja. Malo nakupovanja, ampak ne po nakupovalnih centrih, temveč po butikih in manjših trgovinicah. . Sem evropski človek. Rad imam mala obmorska mesteca, plažo. Zelo sem povezan z naravo.

Ajda: Kako si predstavljaš svojo bližnjo prihodnost? Uroš: Študij si še malo romantiziram. Kako bo, bom v resnici videl. Malo bom študiral, veliko bi rad oblikoval in risal. Rad imam kulturno udejstvovanje. Ljubljana se mi zdi popolno mesto za študij. Gledališč je polno, opero imam rad in opera je tukaj. Upam na karierno pot, ki vključuje tako oblikovanje kot pisanje.

Ajda: Ali so vsi tvoji dnevi nabiti s pozitivno energijo in ali vedno vztrajaš pri svojih ciljih, ki si jih zastavljaš, ali se kdaj tudi zgodi, da kakšen cilj izpustiš, ker ti ne gre vedno s prvo žogo? Ali se zaradi tega na tisto stvar še toliko bolj fokusiraš in jo želiš doseči? Ali jo opustiš? Uroš: Če nekaj iskreno želim narediti, to tudi naredim in od tega ne odstopam. Pri stranskih projektih, ki mi jemljejo čas, znam hitro odstopiti, saj raje uresničujem svoje

glavne cilje. Imam pa tudi temna obdobja in neprijetno izkušnjo z iskanjem založnika. Tekst sem poslal na sto založb, od treh sem dobil negativen odgovor, le ena založba mi je odgovorila. V bistvu so me ignorirali. Nisem bil nič užaljen, saj sem pričakoval, da kot mlad ne bom zanimiv za velike založbe.

takrat, ko smo se odločali za vpis na srednjo šolo. Želel je povedati, da z izbiro lažje šole ne bomo prišli nikamor, mogoče bomo s tem zatrli svoje talente in želje po ustvarjanju bodo umrle. Vi ste frizerska šola, morda nekdo v vas nosi potencial, da friziranje spremeni do konca. Pa se nam sedaj ne zdi tako. In če ne bi izkoriščali tega potenciala Ajda: Ali po tvojem mnenju prihajajo tudi v naš in šli na neko drugo šolo, bi s tem zatrli svoj svet boljši časi? potencial in svet od našega talenta ne bi imel Uroš: Od nas je odvisno. Mi smo generacija, ki nič. Da nekaj spremenimo, moramo slediti bo oblikovala svet. Na nas stojijo vse družbene svojim ciljem in sanjam. tegobe, vse vojne, ki so jih naši starši, dedki in babice napovedali drug drugemu, vsi krediti, Uroš Topič, iskrena hvala za tako prijetno ki jih imamo, vsi dolgovi in vse slabe stvari. srečanje, ki nam bo ostalo v nepozabnem Na nas je, da jih popravimo. Na nas je, ali se spominu. Želimo ti, da uspešno maturiraš, bomo pustili prepričati vodilnim, da je svet se vpišeš na želeno fakulteto in razvijaš svoje temen ali pa se bomo odločili, da ni. Tepeta talente vsak dan posebej. Upam, da se še kdaj se dve plati, ena je mirna pot, ohranitev srečamo, če ne prej takrat, ko boš napisal svoj ravnovesja, druga pot pa je nemirna, kjer je drugi roman. Še enkrat hvala in vse dobro. močan pohlep in želja po takih vsotah denarja, ki ga v tridesetih življenjih ne moremo porabiti. Dobro smo ozaveščeni, katera pot je trajnejša in bomo z njo preživeli in katera nas vodi v gotovo izumrtje. Okoljevarstvo je življenjskega pomena in to poudarjajo tudi vilinci.

Ajda: Posnel si kratki film z naslovom Odpuščanje. Dostopen je na Youtubu. Dotaknil si se nasilja med vrstniki. Kaj te je vodilo pri tem projektu? Uroš: Pri projektu me je vodila lastna izkušnja. Sam sem bil dolgo časa in večkrat izpostavljen nasilju. Tema natečaja je bila Mir. Organizatorji so poudarjali, da mir ni le odsotnost vojne in naj bomo pri obravnavi teme široki. Z vstopom v srednjo šolo sem našel svoj notranji mir. Niso me več zbadali, zafrkavali. Iz tega sem črpal navdih za kratki film. Ajda: Tvoj učitelj likovne vzgoje je nekoč rekel, da je naš glavni razlog bivanja na Zemlji ta, da odkrijemo svoje talente, jih razvijemo in z njimi ustvarimo nekaj lepega. Uroš: Moj učitelj likovne vzgoje Branko Šuster je imel zelo prav. To misel nam je povedal 34

Mi frizerji 35

Literarni dosežki Andreja Kordiš, prof.

Tekmovanje v znanju Slovenščine za Cankarjevo priznanje 2015 Letošnje sodelovanje na Tekmovanju v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje je bilo izredno uspešno na vseh stopnjah tekmovanja. Posebej nas veseli množičen odziv dijakov na šolskem tekmovanju, saj je sodelovalo kar osemintrideset dijakov iz vseh treh letnikov. Sodelovanje na literarnem tekmovanju je za naše dijake zelo zahtevno, saj imamo zelo malo ur slovenščine. Poglobljeno branje in ustvarjalno pisanje o literaturi pa zahteva resnost, ustvarjalnost ter dobro bralno ter napisovalno zmožnost. Letošnja knjiga je bil fantazijski roman Emma Storm – Bratovščina Culis, mladega slovenskega pisatelja Uroša Topića, maturanta novomeške gimnazije. Tekmovalci so pisali razlagalne spise z naslovom: Kdor verjame, vidi in Stvarnost, sanje – ali oboje? V eseju so razmišljali o povezavi glavne književne osebe z drugimi osebami v romanu – v resničnem in fantazijskem svetu; o čustvenih vezeh med osebami in se opredelili do ene izmed njih; o vplivu čustvene povezanosti na posameznikovo življenje. Dijaki so prepletali roman z lastnimi življenjskimi izkušnjami. Uspešno sodelovanje na tekmovanju je popestrilo literarno srečanje z mladim literatom Urošem Topićem, ki smo ga pripravili na svetovni dan knjige, 23. aprila 2015. Uroš je vse prisotne navdušil s svojimi duhovitimi in pristnimi odzivi ter zanimivo predstavil svojo ustvarjalno pot na različnih področjih. Vzpodbujanje branja je v teh zahtevnih časih zelo pomembno. Z vsako dobro prebrano knjigo vstopamo v višji svet, ki nam pomaga razumevati sebe in svet okrog nas. S pozitivnimi odzivi dijakov je Cankarjevo tekmovanje in literarno srečanje izpolnilo naša pričakovanja in je prispevek k navduševanju dijakov za branje dobrih knjig. 2 ZLATI CANKARJEVI PRIZNANJI 1. Ajda Bistan, 1. č 2. Blažka Močnik, 2. č 4 SREBRNA CANKARJEVA PRIZNANJA 1. Sara Šega, 2. a 2. Blažka Močnik, 2. č 3. Tjaša Kocjan, 3. a 4. Adelisa Dizdarevič, 2. b

Mentorica tekmovanja: Andreja Kordiš, prof. slov. 36

14 BRONASTIH PRIZNANJ 1. Tjaša Breznik, 3. b 2. Sara Šega, 2. a 3. Ana Demšar, 3. b 4. Blažka Močnik, 2. č 5. Tjaša Kocjan, 3. a 6. Klara Janežič, 3. č 7. Adelisa Dizdarevič, 2. b 8. Ajda Bistan, 1. č 9. Tinkara Malovrh, 1. č 10. Nika Komic, 1. b 11. Nina Polovšak, 3. b 12. Maja Pajk, 1. a 13. Sara Bizilj, 3. b 14. Tea Štefan, 2. a

Vsi udeleženci Šolskega tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje (4. 12. 2014).

Z leve: T. Kocjan, A. Dizdarević, A. Kordiš, B. Močnik, A. Bistan in S. Šega pred OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki na dan regijskega tekmovanja (22. 1. 2015). 37

Z leve: S. Šega, A. Bistan, A. Kordiš, T. Kocjan, B. Močnik v avli OŠ Spodnja Šiška na dan državnega tekmovanja (28. 3. 2015).

Bralni klub Bojan Vučko

Tudi letos je v okviru šolske knjižnice kot krožek deloval bralni klub. Redno smo se dobivali vsaj drugi torek. Bilo nas je do devet. Največ časa smo namenili pogovoru o branju, kaj nas pri branju veseli, kaj nam pri branju ni všeč, zakaj je branje včasih naporno, včasih pa gre zlahka … Pogovarjali smo se o vrednotah, ki nam jih ponuja branje. Dijakinje so druga drugi predstavile prebrane knjige, ki bi jih tudi same priporočale v branje, povedale so, kaj jih je pritegnilo k branju in zakaj. Kot klub smo skupaj prebrali knjigo Krive so zvezde, avtorja Johna Greena. Pogovor o knjigi je bil precej zanimiv, saj je knjiga vse po vrsti globoko nagovorila. Najprej smo si ogledali predstavitev avtorja Johna Greena,

ki jo je pripravil šolski knjižničar, nato pa smo predstavili svoje vtise o knjigi. Vsebino knjige smo primerjali s filmsko zgodbo, ki je bil posneta po tej knjižni uspešnici in ugotovili, da je knjiga neprimerno boljša, zato tudi drugim priporočamo, da si najprej preberejo knjigo, potem pa si ogledajo film. Enako priporočamo tudi za vse druge knjige, po katerih so posneti filmi. S klubom bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu, predvsem bomo povabili nove člane zlasti iz prvega letnika. Posvetili se bomo tudi ažuriranju facebook strani (https://sl-si.facebook.com/bralniklub), ki jo ima klub, saj smo prepričani, da bomo tako privabili še kakšnega »skritega« bralca.

Matematični dosežki Darka Dujmović Verdenik in Sabina Vrh

Matematično tekmovanje Mednarodni matematični Kenguru je najbolj množično preskušanje znanja matematike, saj se rešuje v 40 državah sveta. Igrivo in zabavno zastavljeni matematični problemi so tudi letos pritegnili veliko število dijakov iz naše šole. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 113 dijakov, od tega jih je 29 osvojilo bronasto priznanje. Na regijskem tekmovanju, ki je potekalo na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana, pa je 6 dijakov osvojilo srebrno priznanje. Glavni cilj tekmovanja je dijakom vzbuditi zanimanje in veselje do matematike. Množična udeležba in odlični rezultati na tekmovanjih potrjujeta, da smo na naši šoli cilj dosegli. Profesorici matematike sva ponosni na vseh 375 bronastih, 83 srebrnih ter 21 zlatih prejemnikov priznanj v zadnjih petnajstih letih. Z doseženimi rezultati sodimo v sam vrh med srednjimi poklicnimi šolami v Sloveniji. Delo s temi dijaki nama prinaša obilo zadovoljstva. Vsem tekmovalcem iskreno čestitava za sodelovanje in uspeh ter želiva veliko matematičnih tekmovalnih izzivov. 38

Angleščina mag. Marija Potočar

Letos so se naši dijaki udeležili 6. državnega tekmovanja iz angleščine za dijake poklicnih šol POLIGLOT 3, ki je potekalo 18. 4. 2015 na Srednji ekonomski šoli Celje. Alen Blazina Kveder (3. c) je dosegel zlato priznanje, Aleksandra Surtov (1. d) pa bronasto. Dijaki so tekmovali tudi za EPI READING BADGE – angleška bralna značka za srednješolce. To tekmovanje se je odvijalo 12. 3. 2015 na vseh slovenskih srednjih šolah. Srebrno priznanje so osvojili: Tinkara Malovrh (1. č), Kristijan Švab (1.d) in Taja Starin (1.d).

Podjetništvo

Nada Medved

SODELOVANJE NAŠIH DIJAKOV V PROGRAMU MOJE PODJETJE V šolskem letu 2014/15 so štiri dijakinje iz 2. e oddelka sodelovale v programu JA-YE Europe: JA Company Program pod imenom Moje podjetje. Program Moje podjetje je eden najbolj znanih programov za spodbujanje podjetnosti mladih v Evropi in v svetu. Izvaja ga neprofitna organizacija JA Worldwide v več kot 120 državah po svetu in 40 državah v Evropi. Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih (ZZSPM) je pooblaščen za izvajanje programa v Sloveniji. Program je zasnovan zelo praktično. Primeren je za razvijanje veščin, ki olajšajo prenos pridobljenega znanja v vsakdanje življenje na mnogih področjih. Zato ga v svetu uporabljajo pri skoraj vseh predmetih. Dijakinje so ustanovile šolsko podjetje Lepa d. d. V programu so spoznale: • organizacijsko strukturo podjetja, • vire financiranja, 39

• način analize trga, • način oblikovanja prodajne cene, • temeljne dokumente podjetja, • načine trženja in prodaje izdelkov oz. storitev, • osebni akcijski načrt in • postopke ob zaprtju podjetja. Program Moje podjetje poudarja podjetniške vsebine tako, da daje močan poudarek socialnim veščinam in veščinam pisnega in ustnega izražanja. Namenjen je oblikovanju poklicne poti, razvijanju sposobnosti in zasledovanju lastnih zanimanj. Program je zasnovan na metodi učenja z delom in ponuja izzive na različnih področjih poslovnih procesov. Dijakinjam Tjaši Anžur, Kaji Mandriera, Mojci Kastelic in Izabeli Hribar želim v prihodnosti podjetniško pot z jasno strategijo in trdno postavljenimi cilji.

SODELOVANJE NAŠIH DIJAKOV NA TEKMOVANJU GENERACIJA EVRO Nada Medved V letošnjem šolskem letu je naša šola že drugo leto sodelovala v dijaškem tekmovanju Generacija €uro, ki ga je organizirala Evropska centralna banka v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami Evrosistema. Namen tekmovanja je dijakom približati makroekonomske pojme in denarno politiko. Tekmovanje poteka na nacionalni ravni v več državah euroobmočja. Tekmovanje se je uspešno zaključilo, k čemur so pomembno prispevali tudi dijaki naše šole, in sicer Nina Mauser, Valentina Šavor, Nik Škara in Mark Weixler. Dijaško tekmovanje Generacija €uro je razdeljeno v tri kroge. V prvem krogu tekmovanja so dijaki uspešno rešili spletni kviz: skupno 30 vprašanj v treh zahtevnostnih stopnjah (začetniki, poznavalci, strokovnjaki, 10 vprašanj za vsako stopnjo). Ekipe z najboljšimi rezultati se uvrstijo v naslednji krog tekmovanja (referat). Naši dijaki so vprašanja na kvizu rešili 100%. V drugem krogu tekmovanja so dijaki pisali referat, kjer so morali oceniti gospodarske

razmere v evroobmočju ter obete za gibanje inflacije. Na osnovi te ocene so se nato odločili, na kateri ravni bodo postavili ključno obrestno mero. Odločitev ter razloge zanjo so predstavili v referatu. Referat je ekipa oddala na spletni strani tekmovanja. Z oddanim referatom se našim dijakom ni uspelo uvrstiti v tretji – zaključni krog tekmovanja. V tretjem krogu tri do sedem najboljših ekip iz prejšnjega kroga pripravi predstavitev, v kateri svojo odločitev o obrestnih merah ter zaključke v referatu predstavi žiriji strokovnjakov, katera na koncu izbere zmagovalno ekipo. Dijaki so zaradi izkušnje na tekmovanju in usvojenega znanja z doseženim rezultatom zadovoljni, čeprav so si želeli uvrstitve v tretji krog. Z dosežkom naših dijakov na tekmovanju sem kot mentorica zelo zadovoljna, saj naši dijaki tekmujejo v sklopu gimnazijskih in srednješolskih programov, kateri pa imajo v sklopu izobraževalnega programa bistveno več predmetov iz ekonomije in bančništva, kot ga imajo naši dijaki.

KROŽEK PODJETNIŠTVO Nada Medved V šolskem letu 2014/2015 so podjetniški krožek obiskovali dijaki drugega in tretjega letnika, kateri imajo vsebine podjetništva tudi pri pouku. Krožka so se udeleževali dijaki, katere zanima podjetništvo, makrooekonomija, denarna politika, evroobmočje ipd. Podjetniški krožek je zanimiv zaradi svoje drugačnosti in prav zato ima pri dijakih dober sprejem. Pri krožku se izkaže posameznikova kreativnost, dijaki spoznajo značilnosti skupinskega dela, spoznajo tehnike iskanja poslovne priložnosti, za katero pripravijo 40

tudi pravi poslovni načrt. Pri tem se dijaki seznanijo z bistvenimi ekonomskimi pojmi in s temeljnimi sestavinami poslovnega načrtovanja. Vključeni so v pridobivanje informacij in podatkov za poslovni načrt, ki ga tudi vsebinsko in vizualno oblikujejo skupaj z mentorjem ter ga pripravijo v končni fazi kot izdelek ali storitev. Cilj krožka je predvsem ta, da se med dijaki ugotovi podjetnost in vzbudi veselje do podjetništva.

Športne aktivnosti Aktiv ŠVZ

V letošnjem šolskem letu smo se z dijaki udeleževali najrazličnejših športnih tekmovanj. V jeseni 2014 so dekleta tekmovala v odbojki in fantje v nogometu. Mnogi so sodelovali na atletskih tekmovanjih, krosih, Ljubljanskem maratonu, teku trojk, streljanju z zračno puško in namiznem tenisu. Dijaki so solidno zastopali našo šolo.

Streljanje z zračno puško, december 2014

Tekmovanje v namiznem tenisu, marec 2015

Tek trojk 2015 Ljubljanski maraton 2014

Športni dnevi Športni dnevi so bili pestro izbrani: od pohoda na Toško čelo in Šmarno goro do športnih aktivnosti v Bohinju (kolesarjenje, plezanje, veslanje, orientacija) in pustolovskega parka v Vačah … Za zimski športni dan so imeli dijaki pester izbor športnih aktivnosti po izbiri (plavanje, ples, drsanje, fitnes, pohod).

Športni dan v Bohinju za 2. letnik, junij 2015

Zimski športni dan - pohod na Rožnik, februar 2015

Pustolovski park Geoss, maj 2015

Pohod na Toško čelo, maj 2015

Tekmovanje SREDNJIH ŠOL V ODBOJKI ZA DIJAKINJE Naše dijakinje so se tudi letos udeležile tekmovanja ljubljanskih srednjih šol v odbojki. V prvem kolu (18. 11. 2014) so se dijakinje pomerile s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in srečanje suvereno dobile z rezultatom 2:0 v nizih (25:13, 25:15). V naslednjem dvoboju pa so po dveh tesnih nizih in izenačeni tekmi čestitale vrstnicam iz Srednje ekonomske šole Ljubljana (25:14, 25:22). Kasneje se je izkazalo, da nas je tudi ta zmaga stala uvrstitve v tako želeni nadaljnji krog tekmovanja. Drugi dve tekmi sta potekali v četrtek 27. 11. 2014. Tretja tekma je potekala proti ekipi, ki nas je lansko leto edina premagala, torej proti ekipi Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana. Tekmo so naše dijakinje gladko dobile z 2:0 v nizih (25:16, 25:22). Izredno napeta pa je bila zadnja četrta tekma proti Gimnaziji Šentvid, ki je bila dotlej še nepremagana. V izredno dinamični in razburljivi tekmi so zmago slavile naše dijakinje v treh nizih (24:26, 25:19, 15:13). Naše dijakinje so bile zopet zelo blizu uvrstitvi v zaključni del, kamor pa se je zaradi boljše set razlike (razpredelnica spodaj) uvrstila ekipa Gimnazije Šentvid. Dijakinje SFŠ Ljubljana so tako osvojile končno 2. mesto. Kljub vsemu je dosežek naših dijakinj zelo dober. Pokazale so odlično igro, izreden odnos do športa, prav tako pa je bilo zaznati veliko pripadnosti šoli. V aktivu ŠVZ z optimizmom zremo v naslednje šolsko leto, ko bomo skupaj z dijakinjami skušali letošnji dosežek še izboljšati. Končna razvrstitev Lestvica Gimnazija Šentvid Srednja frizerska šola Ekonomska šola Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Srednja šola za oblikovanje in fotografijo

T 4 4 4

Z 3 3 3

P 1 1 1

Za šolo so nastopale naslednje dijakinje: Razred: 1. a 1. d 2. d 2. d 2. d 2. e 2. e 3. b 3. c

Ime in priimek: Neža Pirc Taja Starin Valentina Šavor Urška Kolarič Alenka Fajfar Irma Lulič Maja Remec Nina Andrejka Saša Štor

7:2 6:3 6:3

R 5 3 3

208:143 199:174 196:178

R 65 25 18

Točke 6 6 6

3:6

-3

169:189

-20

0:8

-8

112:200

-88

Projektno delo EkoKviz Tajana Aleksić Peter

Letos smo se že drugo leto zapored udeležili tekmovanja EkoKviz. Šolsko tekmovanje je potekalo 4. 2. 2015 in udeležilo se ga je 22 dijakov, v glavnem iz 2. letnika. V primerjavi z lanskim letom, ko se je šolskega tekmovanja udeležilo samo 6 dijakinj, torej lahko govorimo o veliko večjem zanimanju. Tema letošnjega tekmovanja je bila Energija na zalogo, vsebinsko pa je zajemala tri sklope gozdovi, pridobivanje energije in čebele. Letošnje tekmovanje lahko ravno zaradi treh precej različnih vsebinskih sklopov štejemo za bolj zahtevno. Trije najbolje uvrščeni dijaki iz šolskega tekmovanja so se uvrstili na državno tekmovanje. To so bili Lara Bogdanović Krampač (2. e), Žan Žvelc (2. b) in Tanja Žagar (2. b). Zaradi bolezenske odsotnosti dijaka Žana Žvelca ga je v ekipi zamenjal dijak Aljaž Kos iz 1. c razreda. Na predvečer tekmovanja pa je žal zbolela tudi Tanja Žagar, zato sta se državnega tekmovanja udeležila samo dva dijaka. Državno tekmovanje je potekalo 10. marca 2015 na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju. Tekmovanje je potekalo na treh nivojih – posebej za gimnazijce, za srednje tehnične šole in srednje poklicne šole. Skupaj je tekmovalo 214 dijakov iz 45 slovenskih srednjih šol. V kategoriji srednjih poklicnih šol sta naša dijaka dosegla dober rezultat in se uvrstila na 23. in 24. mesto med 57 tekmovalci v svoji kategoriji. 45

Tabor Veržej v šolskem letu 2014/15 Rok Bavdek

Dobre izkušnje iz prejšnjega šolskega leta in predvsem odlični odzivi dijakov so bili vodilo za organizacijo tabora v Veržeju tudi v šolskem letu 2014/15. Podobno kot preteklo šolsko leto smo tudi tokrat odšli na tabor v treh terminih: prvi termin je bil v Veržeju od 15. do 17. septembra, drugi od 17. do 19. septembra, tretji pa od 29. septembra do 1. oktobra. Načrt potovanja se je med termini malce spreminjal, vsi dijaki pa so si ogledali iste zanimivosti in opravili iste aktivnosti. Namen tabora je bil večplasten. Dijaki so bili zaposleni z obsežnim naravoslovnim, športnim in kulturnim udejstvovanjem, velika pozornost pa je bila namenjena tudi vzpostavljanju stikov z razredniki, sošolci in spremljevalnimi profesorji tako pri socialnih delavnicah kot tudi v prostem času.

dijakom razkazali veliko tovarno, kjer smo si lahko ogledali celotno proizvodnjo od mešanja najrazličnejših kemikalij in barv do pakiranja v lične škatlice, ki se prodajajo na trgu. Ob slovesu so dijaki v dar dobili vitaminske bonbone in se odpravili proti Bogojini, kjer stoji mogočna Plečnikova cerkev. Ogledali so si posest ter cerkev, sledila pa je malica in počitek. Pred odhodom v Veržej smo si ogledali še naravoslovni park Vulkanijo ter grad Grad. V Vulkaniji so dijaki spoznali sile iz zemljinih globin, geološke procese Zemlje ter geološko zgodovino Zemlje iz današnjega Goričkega. Zanimiv je bil tudi ogled bližnjega gradu, ki velja za največjega v Sloveniji. Po tem ogledu smo se končno odpravili v Veržej, kjer so se dijaki nastanili. Dijaki so najprej razpakirali in odšli na kosilo. Po kakšni uri počitka so sledile socialne delavnice, kasneje Dijaki so si ogledali tovarno Ilirije v Lendavi, pa večerja ter zabavni program. kjer izdelujejo različne artikle za nego obraza, kolekcije lasne kozmetike ter mnoge Drugi dan smo po jutranjem vstajanju in druge izdelke, ki jih uspešno prodajajo tako zajtrku začeli z rokodelskimi delavnicami. v Sloveniji kot tudi v tujini. Zaposleni so Dijaki so izdelovali različne izdelke iz gline, 46

prav tako pa so se seznanili z drugimi tehnikami rokodelstva. Naredili so različne izdelke iz gline, učili so se tehnike polstenja in izdelovali različne izdelke iz ovčje volne, izdelovali so tudi milo, ki so ga razredniki dobili v dar od svojih dijakov. Sledil je počitek in drugi del socialnih delavnic ter dve uri športne vzgoje. Dijaki so po dinamičnem ogrevanju izvedli različne elementarne igre, uro pa smo sklenili z igro nogometa na sosednjem igrišču. Razburljivega dne pa še zdaleč ni bilo konec. Dijake je namreč čakala peka pic in drugih dobrot, ki smo se jih do sitega najedli. Večerni program je bil namenjen kvizu, kjer so dijaki tekmovali med seboj in profesorji.

vsebin veliko odnesli. Najbolj je bilo dijakom všeč plavanje v Banovcih, ogled Vulkanije in zunanje športne aktivnosti. Veseli nas, da so dijaki dobro ocenili tudi socialne delavnice, za katere nas je neupravičeno skrbelo, da bodo dijakom nezanimive. Dobro (povprečna ocena 3) so ocenili tudi rokodelske delavnice ter obisk Gradu ter tovarne Lendava. Dijaki so bili precej zaposleni, kar je bil tudi eden izmed ciljev tabora. Najbolj nas veseli ocena povezanosti z razrednikom in predvsem s sošolci. Med seboj so se povezali, kar je bil tudi osnovni cilj, ki je bil tako izpolnjen. Poleg tega so dijaki najvišje ocenili sobe in hrano.

Glede na opisano zaključujem, da je tabor v Veržeju uspel ter da ga je zaželeno ponovno Zadnji dan smo začeli z daljšim jutranjim organizirati v tem kraju v novem šolskem letu pohodom. Po pohodu je dijake čakalo še 2015/16. plavanje v termah Banovci, s čimer so dijaki zaokrožili tri pestre dneve.

Rezultati ankete so pokazali, da so se imeli dijaki na taboru v Veržeju lepo in da so iz vseh 47

e- lonÄ?arstvo Rokodelske delavnic

r i ja

a Ili Tovarn

Rokodelske delavnice

1. Ä? pred Vu

lkanijo

Branje v času interneta Bojan Vučko ČISTO MALO ZGODOVINE Dokler ljudje niso iznašli pisave, so morali vse podatke ohranjati v spominu in jih predajati ustno. Tak način je zelo omejeval količino zapomnjenih podatkov, še bolj pa je bila vprašljiva trajnost. Zato je izum pisave predstavljal pravo revolucijo in še danes mnogi strokovnjaki pravijo, da je šlo za iznajdbo vse iznajdb. Si danes sploh lahko predstavljamo svet brez pisave? Težko, kajne, saj so črke prisotne vsepovsod okoli nas. Zmotno bi bilo misliti, da se je skupaj z iznajdbo pisave pojavila tudi knjiga. Kje pa! Do knjige v današnji obliki je bila kar dolga pot. Prvo pisavo v ožjem pomenu besede (sem ne štejemo stenskih slikarij v jamah…) zasledimo na področju sredozemske in bližnje-vzhodne civilizacije. Najzgodnejša oblika klinopisa se je pojavila pred približno petimi tisočletji. Sočasno so pri egipčanih nastajali hieroglifi. V tem zapisu se ne bomo podrobneje spuščali v nastanek pisav, pomembno si je zapomniti, da je pisava v današnji obliki nastajala daljše časovno obdobje. Za knjigo, kot jo poznamo danes, so ljudje poleg pisave potrebovali papir in tisk. Podlaga pisanja je bila najprej jamska stena, kamen, kasneje glina, še kasneje živalska koža (pergament) in nazadnje papirus, ki je bil predhodnik današnjega papirja. Pisavo so najprej vklesali oz. vrezali v kamen ali glino, kasneje so uporabili razna barvila, oglje, kredo, grafit ali svinec. Pisali so s paličicami, dleti, ptičjimi peresi in čopiči. 50

V 15. stol. je nemški zlatar in izumitelj Johannes Gutenberg iznašel tisk s premičnimi kovinskimi črkami, izpopolnil pa je tudi črnilo. Izumil je tiskarski stroj, podoben stiskalnici za grozdje. Ta izum je predstavljal velik korak naprej v širjenju pisane besede, saj so do tedaj vse knjige prepisovali ročno, kar je dolgo trajalo, hkrati pa so bile tudi drage. Večinoma so jih imeli samo samostani. Z iznajdbo tiska se je pisana beseda precej pocenila, hkrati pa je bilo razmnoževanje knjig mnogo hitrejše. Danes si težko predstavljamo, da bi neko knjigo ročno prepisovali. V današnji digitalni dobi poznamo elektronske knjige, brez papirja. Beremo jih lahko na računalniških zaslonih, tablicah ali telefonih. Vendar pa elektronska knjiga ni izpodrinila klasične papirnate knjige, čeprav so mnogi to napovedovali.

ČEMU BRATI Različni avtorji in raziskovalci ponujajo mnogo razlogov za branje. Ti se med seboj malce razlikujejo, vsi pa so si enotni v naslednjih: 1. Branje bogati besedni zaklad. 2. Branje izboljša zbranost in koncentracijo. 3. Branje nas naredi bolj empatične (da se znamo bolje vživeti v druge). 4. Branje sprošča in pomaga pri zmanjševanju stresa.

5. Branje pomaga pri izboljšanju spomina. 6. Branje pomaga pri odkrivanju samega sebe. 7. Branje je zabavno. 8. Branje pomaga ohranjati zdrave možgane in jih razvijati. Če vas je vsaj eden od naštetih razlogov nagovoril in se z njim strinjate, vas vabim, da se še danes lotite branja. Morda se bo zadnja točka komu zdela smešna, vendar je vse več raziskav, ki kažejo, kako uporaba interneta vpliva na način branja, razmišljanja in pomnenja in s tem na naše možgane. Ugotovili so, da si možgani, ki jih več ur dnevno »hranimo« z brskanjem po internetu, zapomnijo manj podatkov, je pa res, da si zapomnijo, kje smo kaj iskali in v kakšni povezavi. Poglejmo, kaj je tako problematično pri uporabi interneta. Najbrž ste že vsi izkusili, da je branje z zaslona, pa naj gre za računalniški monitor, tablico ali pametni telefon, drugačno, kot je branje tiskanega besedila. Zakaj? Knjigo ali drugo tiskano besedilo beremo linearno (zaporedno, od prve strani do zadnje), digitalno besedilo pa vsebuje še mnoge druge medije, ki nas med branjem motijo: video vsebine, zvočne vsebine, hiperpovezave, ki nas peljejo na druge vsebine oz. besedila, hkrati pa smo obdani še z drugimi »motilci«; med branjem nam zapiska mobilni telefon, ker smo dobili sporočilo, vmes skočimo pogledat še elektronsko pošto, v kotu zaslona že utripajo nova obvestila s Facebooka… Vajeni takšnega brskanja se lotevamo tudi branja klasičnih knjig. O tem problemu je podrobneje pisal Nicholas Carr, ameriški publicist, v knjigi Plitvine. 51

Carr pravi, da je tudi sam vedno več na spletu in da vedno več bere elektronska besedila ter ugotavlja, da ima vedno več težav z zbranostjo in s pomnenjem prebranega besedila. Zato sklepa, da naj bi uporaba spleta slabo oz. negativno vplivala na način dojemanja in pomnenja podatkov. Pravi, da ni več poglobljenega razmišljanja, ni več natančnega branja, ampak skakanje sem in tja, od ene spletne strani do druge. Pomemebna je njegova teza, da tehnologija ne spreminja samo sveta, ampak tudi naš način dojemanja tega sveta, lahko bi celo rekli, da tehnologija, zlasti še informacijska, spreminja naše možgane. Carr pravi tudi, da naj bi takoimenovana internetna generacija brala manj, dijaki raje preberejo povzetke literarnih del kot pa izvirno besedilo. Se strinjate s Carrom? Za nadaljnje branje o tej temi vam priporočam: • N. Carr, Is Google making us stupid?, dotopno 16.6.2015: http://www.theatlantic.com/ magazine/archive/2008/07/is-googlemaking-us-stupid/306868/ • V. Hooper, C. Herath, Is Google making us stupid?, dostopno 16.6.2015: https:// domino.fov.uni-mb.si/proceedings.nsf/0/2 45b68041b843574c1257cee003df66a/$FI LE/04_Hooper_Herath.pdf • N. Carr, Plitvine: kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja, Ljubljana : Cankarjeva založba, 2011 • M. Kovač, Od katedrale do palačinke: tisk, branje in znanje v digitalni družbi, Ljubljana: Študentska založba, 2009

Literarni list Haiku poezija Mentorica: Andreja Kordiš Svet je lep, za trenutek obstoj, nasmehni se.

Šumeče listje demoni in strah bliža se konec.

V torbici ležiš, tiho si ne rečeš nič, oh ti moja denarnica.

Štiri stene ločujejo me od svobode čez 5 minut bo zvonilo.

Zjutraj budilka zvoni, ne gre se mi v šolo, ostanem doma.

Osvetljuje cel svet od njega si lahko zadet sonce pomembno je.

Klara JANEŽIČ, 3. č

Vrag sladko se smeji saj vse okoli žari cerkev gori.

Na mizi torta diši po čokoladi ponuja se mi. Če bi hotela ne morem misliti na te kaj pa na drugega.

Majhnost sence zbuja strah jim v kosteh klavstrofobija. Urška PODRŽAJ, 3. č

Gledam cvetico izgublja svoj čar zapira svoj cvet.

Otoček je majhen ampak cerkev je velika gremo na Bled.

Pogled na cesto zdi se kot da je prazen zasnežena steza.

Pada dež nabira se voda joj, poplave!

Svetleče nebo lesketajoče zvezde čas za spanje Lea DOLINŠEK, 3. č

Ljudje se splašijo gasilci prihitijo požar pogasijo. Danes je dan, ko se moram učiti eh, bom jutri. Sara KREK, 3. č

Valj se kotali piramida stoji meni pa glava bledi.

Vročina vonj ognja prižgana vžigalica.

Ptiček frči kakec leti avto v pralnico beži.

Z novo ljubeznijo vedno pozabiš na staro.

Sonce zahaja hrček vstaja meni noč razgraja.

Rdeča oranžna začetek mavrice.

Listje odpada sneg zapada mene pa zebe.

Ptice bežijo hiše izginjajo objem smrti.

O ta šola je nadloga spet pišemo test.

Pikapolonice želja plapolajo v vetru prazne obljube.

Nika MERDJADI, 3. č

Arifi MERGIME, 3. č

Pametna sraka se oglaša živahno, išče pozornost.

Črno belo sliko tvoj nasmeh obarva rožnato.

O poglej sonce prečudovito žari, kako je vroče.

Tiho neznano objemi me bolečino mi odvzemi.

Miška prijazna ukvarja se s športom poglej - teče.

Brez tebe srce le velika praznina je.

List papirja ti vedno pride prav prihaja jesen.

Boli hudo ko srce je strto tveganje je hudo.

Dež močno pada strela pa fino seka, pes se trese.

Sanjam sanje zasanjane ko zbudim se vse obstalo je.

Urška MOČNIK, 3. č

Ana Hriberšek, 3. č

Hrbtna poezija Adeline Sejdija Mentorica: Andreja Kordiš, prof. slov.

Samska dedinja, nevarnost v rdeči obleki, polnočne skušnjave, skriti junak, malopridnež.

Nora na ljubezen, nihče ni kot ti, igra z ognjem, škandalozna prevara, boš čakal name?

Pesem je izpoved o urejeni in bogati ženski, ki na polnočni zabavi spozna skrivnostnega moškega, ki pa je velik malopridnež, a zanjo junak. Lepa samska dedinja se vanj zaljubi, kar predstavlja veliko spremembo in nevarnost v njenem življenju. Pesnica se sprašuje, kdo nosi rdečo obleko?

Dekle je zaljubljena v svojega junaka. Nora je na svojo ljubezen. Igra se z ognjem in podleže skušnjavi. Škandalozno prevara svojega fanta. Dekle se sprašuje, če bosta po aferi še skupaj in če bo (še) čakal nanjo.

Skrivnostni napoj, sestre, poželenje, valovi strasti, izgubljena čast.

Vse za ljubezen, popolna ljubezen, prepuščena, obljubljena ena noč, tvoja za vedno.

Ljubezenska pesem. Izpoveduje čustva več sester s hudim poželenjem, ki morajo svojo strast skrivati. Sestre izgubijo čast (nedolžnost), ker ne zmorejo umiriti valovanja svojih strasti.

Ljubezenska hrbtna pesem. Ko si zaljubljen, narediš za ljubezen vse, da je popolna in se zlahka prepustiš osrečujočim notranjim občutjem. Dekletu je obljubljena samo ena noč, uresničitev ene želje, zato se preda in naivno verjame v večno ljubezen.

Ni je več, ne povej nikomur, angel varuh, zakaj prav ti, ni časa za smrt.

Pesem govori o slovesu, o odhajanju na drug svet, kjer jo varuje angel varuh. Pesnica se sprašuje, zakaj je morala oditi prav ona. Verjetno je bilo prekmalu in še ni bil čas za njeno dokončno slovo.

Hrbtna poezija Lidije Plahanc Mentorica: Andreja Kordiš, prof. slov.

Mesto čudes, vonj tvojega diha, ljubezen kot voda, zvezdni plašč, mislim, da te ljubim.

Nihče ne ve, notranji pristan, najdene sanje, včasih je tudi jokati užitek, šele po koncu sončeve poti.

Ko si ljubljen, se znajdeš v mestu čudes. Ljubezen je kot voda, kot vonj njunega diha, nekaj sladkega in neskončnega kakor galaksija. Čudovita izpoved ljubezni.

Nihče ne ve, kako se drugi počutijo, kakšna so njihova čustva in sanje, zato lahko čustva izbruhnejo tudi ob najlepših trenutkih, pa tudi ko je konec sončeve poti (večer, smrt).

Good omens, watch, wonder, flashforward, the queen of the damned.

All clear, blackout, song of the dying earth, to say nothing of the dog, where do we go from here.

Ujetniki sanj, Leon in Leonina, ne pravi mož, kaj je moški brez brkov, nič nas ne sme presenetiti.

Dobra znamenja, glej, čudi, bliskovito naprej, kraljica zakletih.

Vse jasno, zatemnitev, pesem umirajoče zemlje, da nič ne omenjamo psa, kam gremo od tu?

Leon in Leonina sta ujetnika sanjskih sanj. Moški, ki je nezvest, ni pravi moški. Pesnica se sprašuje, kaj je moški brez brkov? Življenje je nepredvidljivo in lahko pričakujemo marsikaj.

Ko nam v življenju dobro kaže, gledamo in se čudimo vsemu lepemu. Hitimo naprej, a slej ko prej naletimo na zaklete ovire (preizkušnje).

Pesem govori o umirajoči zemlji in umiranju vsega živega (pes). Ljudje vedo, zakaj svet umira, vse je jasno, a v srcih ljudi je tema (zatemnitev). Nihče več ne ve, kaj naj storimo, kam sploh lahko še gremo?

Pesmi Manje Zelenik Mentorica: Andreja Kordiš, prof. slov. Zakaj Tim zakaj?!

Tvoje oči

Brez tebe

Ne bom dovolila

Ne vem, kaj sem narobe naredila ne vem, kaj sem narobe storila zakaj me več ne pozdraviš zakaj same grde stvari mi praviš zakaj me žališ zakaj grdo me gledaš se tega sploh zavedaš zakaj me več ne izzivaš zakaj me stran odrivaš zakaj se nič več ne smejiš zakaj z mano ne govoriš prosim te povej daj se že nasmej nehi bit tolk važen nehi bit tolk neprijazen povej, kaj sem narobe naredila pa bom od zdaj naprej bolj pazila zaradi tebe krivo se počutim to globoko v srcu čutim sori za vse, kar sem ti grdega naredila bom od zdaj bolj pazila …

Brez tebe živeti ne znam to ti priznam brez tebe vse se vleče brez tebe življenje je boleče brez tebe zame ni več sreče brez tebe dolg je dan brez tebe dan je zaspan brez tebe je konec mojih sanj brez tebe ni življenja moj svet je svet trpljenja brez tebe je svet brez luči brez tebe je moje življenje v temi brez tebe sem pozabila živet sonce me je nehal gret brez tebe se sesuva mi svet brez tebe vse je pusto in prazno brez tebe je življenje porazno brez tebe grozno se počutim nič več ne čutim.

Tvoje oči so kakor zvezde v temi tvoje oči so modrozelene so kakor pomlad zimzelene tvoje oči so kot luči v temi tvoje oči so kot modro nebo tvoje oči so kot reka, ki teče tvoje oči so iskreče in polne sreče tvoje oči so najlepše na svetu tvoje oči so najlepše na planetu tvoje oči svetijo mi v temi.

Ne bom dovolila, da ti po meni boš hodila. Veliko hudega si mi naredila, zdaj nazaj boš svoje dobila. Ti me še ne poznaš, ne veš, s kom se igraš. Dovolj sem te ubogala, zdaj bom po svoje šla. Dovolj mi je tesnobe, vsak dan večje so tegobe, ne prenesem več tesnobe. Ne poznam več besede ne, zdaj vse dovoljeno mi je.

Ti in jaz

Ti in jaz sva prijatelja prava ti in jaz vse si priznava ti in jaz se skupaj smejiva ti in jaz si skupaj vse deliva ti in jaz z roko v roki v zvezde strmiva si spomine deliva in se na glas smejiva če se smejem jaz, se smeješ ti ti moj najboljši prijatelj si ti si edini, ki me razumeš ti si edini, ki me poznaš ti si edini, ki mi vse priznaš ti si edini, ki me v smeh spravit znaš ti in jaz sva prijatelja prava ti in jaz globoko v dušo se poznava ti in jaz se rada imava ti in jaz sva prijatelja prava ti in jaz sva kakor jadrnica, ki na morju plava ti in jaz brez drugega živeti ne znava ti in jaz se skupaj smejiva ti in jaz skupaj snežinke loviva ti in jaz sva neločljiva ti in jaz sva nerazdružljiva tvoj smeh je moje največje bogastvo ki mi ga nihče ne more vzeti ti si luč, ki mi v temi sveti ti si tisti, ki me potolaži ti si tisti, ki se z mano podi po plaži ti si moj največji zaklad nikomur te ne dam ker preveč rada te imam.

Zaradi tebe

Zaradi tebe živim zaradi tebe se zgodaj zbudim zaradi tebe diham zrak zaradi tebe hodim na vlak zaradi tebe počutim se odlično zaradi tebe sem razposajena zaradi tebe sem nagrajena zaradi tebe mi dobro gre zaradi tebe v meni sreča vre zaradi tebe verjamem v ljubezen zaradi tebe pozabim na bolezen zaradi tebe od smeha jokam zaradi tebe od smeha pokam zaradi tebe je življenje popolno zaradi tebe živim na polno zaradi tebe od sreče vpijem zaradi tebe kavo polijem zaradi tebe mi je lepo zaradi tebe mi nikoli ni hudo.

Fotografije oddelkov 60

Učiteljski zbor

1. a

1. b

1. c

1. č 1. d

1. e

2. a

2. b

2. c

2. d

2. e

3. a

3. b

3. č

3. c

62 3. d