Revija Kodrcki 2013/14

Kodrcki

1

Kodrcki Glasilo Srednje frizerske šole Ljubljana Šolsko leto 2013/14 GLAVNA UREDNICA in LEKTORICA Sanda Smrekar, prof.

STROKOVNA UREDNICA Romana Marolt, učiteljica frizerstva RAVNATELJ mag. Primož Hvala Kamenšček Oblikovanje in tisk Mako R d.o.o.

NAKLADA 700 izvodov

Uvodne strani....................................................................................2 Svet frizerstva...................................................................................9 Mi frizerji........................................................................................27 Literarni list....................................................................................58 Fotografije oddelkov........................................................................62 1

Uvodne strani 2

Spoštovane dijakinje in dijaki, Ravnatelj: mag. Primož Hvala Kamenšček, dip. uni. ped., prof. soc. pred vami je nova izdaja šolske revije Kodrčki.

V njej boste lahko prebrali veliko prispevkov o dosežkih dijakov in zanimivostih iz sveta frizerstva ter se seznanili z njihovo ustvarjalnostjo v šolskem letu 2013/14.

Prepričan sem, da boste navdušeni.

Dovolite, da vam ob pričetku novega šolskega leta 2014/15 zaželim obilo uspeha in radosti pri osvajanju novih znanj, zlasti veliko novih osebnih in poklicnih izkušenj ter veliko lepih trenutkov ob prebiranju revije.

Ob tem vam želim podati nekaj strokovnih pogledov iz teorije učenja, zlasti s poudarkom na definiciji izkustvenega učenja.

Asociacije pojma učenje so pri večini posameznikov vezane na učenje v šolskih klopeh. Toda učenje je dejaven proces in o učenju lahko govorimo že pri prenatalnem razvoju otroka ter nato pri dojenčkih, predšolskih otrocih in dalje vse do pozne starosti posameznika. Poleg formalnega učenja prevladuje v posameznikovemu razvoju večji delež neformalnega učenja, ki je grajeno na izkušnjah.

osebnem kot v poklicnem življenju. Ne moremo se več naslanjati samo na znanje pridobljeno v procesu učenja v času šolanja.

Tradicionalno učenje, enostransko usmerjeno na prenos vnaprej izdelanih obrazcev znanja, vrednot in veščin iz starejše na mlajšo generacijo, ne zadostuje več. Zato je pomembno, da že od vsega začetka otroke spodbujamo k učenju na osnovi lastnih izkustev, spoznaj ... oz. k izkustvenemu učenju in jih s sledečega vidika spodbujamo h kritičnemu razmišljanju, poigravanju z nenavadnimi zamislimi, ustvarjalnemu reševanju problemov ... Da bi otroci razvili čim polnejši kontakt z osebno in socialno izkušnjo ter preko nje osvojili znanja, je potrebno težiti k optimizaciji dejavnikov, ki določajo ali spremljajo intenzivnost izkušnje.

V ta namen je potrebno otrokom v vzgojnem procesu pripraviti in omogočiti zanimive dejavnosti. Dejavnosti naj bodo problemsko zastavljene, ‘razburljive’, da bodo aktivirale otrokovo percepcijo na različnih nivojih, kognitivnem, emocionalnem ter osebnostnem in socialnem.

V času informacijske družbe se življenje Otroci se bodo veselili svojih novih odkritij in nenehno spreminja in zahteva od posameznika spretnosti, ki jih bodo postopoma pridobivali. stalno prilagajanje spremembam tako v 3

Razlikujemo dvojno pojmovanje učenja glede na vlogo aktivne udeležbe, participacije in spreminjanje posameznika v procesu pridobivanja novih znanj, spretnosti, navad.

dejavnikov učenja, ki podkrepljujejo aktivno vlogo posameznika v procesu učenja.

Učenje na predšolski stopnji je voden proces, znotraj katerega se za dosego zastavljenih ciljev vzpostavi odnos med vzgojiteljem B. M. Požarnik pojmuje učenje v ožjem in otrokom. Vzgojitelj usmerja in spodbuja smislu predvsem kot pridobivanje znanj, razvoj otroka. Osnovni element vzgojnega oz. spretnosti in navad, ki se pogosto povezujejo učnega procesa je dvosmerna komunikacija s predstavo o čistem, od predhodnih izkušenj oz. interakcija odnosov. in drugih subjektivnih dejavnikov izoliranem Vzgojitelj poskuša oblikovati čimbolj naravne pomnjenju.(Pukl, 1994, str. 63) pogoje za potek učnega procesa. Ţakšno pojmovanje učenja se odraža predvsem v tradicionalnih oblikah in metodah Pravo revolucijo na področju učenja in pouka. Negativne posledice klasičnega načina izobraževanja so v 60. in 70. letih prinesla učenja, ki postavlja v ospredje informacijo nova spoznanja o delovanju možganov, ki so in pomnjenje, so hitro pozabljanje, majhna izjemno razvit sistem. So najbolj zapleten ter motivacija ter neživljenjsko oz. neuporabno zmogljiv sistem ‘urejanja informacij’ kar jih znanje. (Pukl,1994) poznamo.

Leva možganska polovica je sedež racionalnoUčenje v širšem pomenu je vsako progresivno verbalno- analitičnega mišljenja, desna pa spreminjanje posameznika pod vplivom intuitivno- čustvenega na sintezi temelječega izkušenj. V tem smislu obsega učenje ne ustvarjalnega mišljenja. le spoznavno komponento, temveč tudi Nobena možganska polobel ne prevladuje v socialno in čustveno. (Pukl, 1994, str. 8) smislu, da bi bila pomembnejša. (Jenko,1990) Pri učenju in strukturiranju vsebine, ki V zadnjih desetletjih so opazna intenzivna poudarja procese leve možganske poloble iskanja novih, širših pojmovanj učenja, ima za posledico prevladovanje funkcij leve temelječih predvsem na kognitivni, možganske polovice in zapostavljanje funkcij humanistični in kritični psihologiji. Za vsa desne možganske polovice. nova pojmovanja je značilno, da učenje Peter Russel v Knjigi o možganih (1987, str. pojmujejo širše tj. kot proces progresivnega, 52) spodbuja k razvoju obeh možganskih trajnega spreminjanja posameznika na hemisfer in vrnitev k celostnemu, na obeh podlagi izkušenj. (Požarnik, 1987, str. 64) možganskih polovicah in njeni sinergiji Bistven je proces učenja, ki zahteva bogate temelječem naravnem ustvarjalnem učenju. učne metode, oblike dela, bogato učno Možganski polovici namreč ne delujeta okolje, informacijo in motivira posameznika ločeno, vsaka od njiju zaradi sinergije podpira ter od njega zahteva aktivno udeležbo v in dopolnjuje dejavnosti druge. procesu učenja. Pomembna je pozitivna vloga Predlaga, da vzgojni in učni proces obsega 4

različne miselne kombinacije ne le pojmov, ampak tudi občutke in domišljijo. Pri načrtovanju vzgojnega procesa je potrebno čimbolj motivirati otroke, omogočiti jim, da oblikujejo sliko o samem sebi, krepijo samozavest, samozaupanje in samodisciplino, zbujajo radovednost in spodbujajo ustvarjalna tveganja.

Celostno učenju je tisto, ki izkorišča bogastvo zmogljivosti človeških možganov, je sproščeno igrivo, domiselno, vznemirljivo, polno veselja in zadovoljstva, je učenje, ki nam ostane dalj časa v spominu. (Dhority, 1992, str. 56) K učenju, ki aktivira otroka celostno tj. miselno, socialno in čustveno, uvrščamo tudi izkustveno učenje. Otrok skuša povezati miselno, čutno in čustveno izkušnjo v celoto.

(Požarnik, 2000).

Poleg intenzivnih miselnih spodbud vplivamo na večjo aktivnost otroka s spodbudami čustvenega in čutnega izražanja, kar ima tudi velik pomen za dviganje učne motivacije.

Povezovanje aktivnosti in motivacije v povezavi z mišljenjem in doživetjem ugodno vpliva na dolgotrajnejše ohranjanje vsebine v spominu.

Izkustveno učenje je zelo širok pojem, ki je osnovan na zamisli, da človek veliko znanj pridobi z življenjskimi izkušnjami. Človek vsak dan doživi nešteto dogodkov, medtem ko so nekateri zanj nepomembni, drugi pa se spremenijo v izkušnje, ki omogočajo učenje. V najširšem smislu je vsako učenje izkustveno učenje. Izkustveno učenje pomeni učenje z delovanjem.

5

Kot širše opredeljuje Dewey (Požarnik, 2000, str. 123) je »učenje vsako progresivno spreminjanje posameznika na osnovi izkušenj«.

Pri tem izpostavljamo vlogo socialne, emocionalne, kognitivne in moralne interakcije oz. akcije posameznika z okoljem, v katerem le-ta živi in se razvija.

Zdi se, da smer izkušnje prehaja s starostjo posameznika oz. z višjo stopnjo kognitivne zavesti od neposredne – konkretne izkušnje k posredni simbolni izkušnji.

Na ravni predšolskega otroka prevladuje znotraj kategorije izkustvenega učenja konkretna izkušnja, čeprav je otrok pod vplivom vzgojnega in socializacijskega procesa podvržen številnim vplivom simbolne izkušnje.

S fenomenološkega vidika je potrebno opozarjati na aktualnost izkustvenega učenja zlasti kot odgovora kognitivnemu pojmovanju učenju, ki razvija predvsem abstraktno simbolna znanja. Pri izkustvenem učenju gre za željo tesnejšega povezovanja teorije in prakse, izkustveno spoznavne resničnosti in konkretne akcije ne glede na starost udeleženca.

Med idejne očete izkustvenega učenja sodi več avtorjev - znanstvenikov, ki so osvetlili vlogo izkustva iz različnih znanstvenih disciplin: pedagogike, sociologije, psihologije, medicine. Sem se uvrščajo zlasti predstavniki humanistične psihologije in psihoterapije (Rogers, Maslow, Erikson), družbeno kritične pedagogike (Freire, Illich), nevrofizioloških raziskav (Sperry) ter nekaterih filozofskoepistemoloških smeri (Pepper). Med najpomembnejše pa prištevamo: Johna

Deweya, Jeana Piageta, Kurta Lewina in nadaljnji proces razmišljanja (refleksija), Davida Kolba. (Požarnik, 1992, str. 4) ki pomaga spremeniti izkušnjo v učenje.

Kot pravi Požarnik (2000, str. 123) se je vsak po 3.

B. M. Požarnik opredeljuje izkustveno svoje ukvarjal z vprašanjem, kako neposredno učenje kot »obliko učenja, ki skuša povezati izkušnjo povezati z razmišljanjem, saj za neposredno izkušnjo (doživljanje), globlje učenje ne zadostuje raven posamične opazovanje (percepcijo), spoznavanje izkušnje. Izkušnje se je treba znati učiti in (kognicijo) in ravnanje (akcijo) v neločljivo jo povezovati z obstoječim (abstraktnim, celoto.« (2000, str. 124) znanstvenim, družbenim) znanjem.

B. M. Požarnik (2000, str. 124) navaja Pri poskusu definiranja izkustvenega učenja naslednje glavne značilnosti izkustvenega naletimo na različne definicije: učenja: • »je holističen način prilagajanja svetu. V 1. Kolb (Požarnik, 2000, str. 123) opredeljuje njem se povezujejo procesi zaznavanja, izkustveno učenje kot »vsako učenje v čustvovanja, razmišljanja in delovanja v neposrednem stiku z resničnostjo, ki jo neločljivo celoto. proučuje … Gre za neposredno srečanje • ne gre le za sprejemanje gotovih spoznanj s pojavom, ne za razmišljanje o takem od zunaj, ampak za proces ustvarjanja srečanju ali o možnosti, da bi kaj naredil znanja, za stalno preoblikovanje znanj, v resnični situaciji. Izkustveno učenje pojmov, idej v soočenju osebne izkušnje je proces, v katerem se ustvarja znanje s in teoretičnih znanstvenih spoznanj. pretvorbo (transformacijo) izkušnje.« • je cikličen proces, v katerem se razrešujejo

Po Kolbu (Požarnik, 1992, str. 96) je konflikti med dialektično nasprotnimi »rezultat transakcije med družbenim načini spoznavanja. Ni pomembna stopnja in osebnim znanjem, ki ga imenuje ali točka vstopa v procesu izkustvenega učenje. Družbena znanja so nakopičena učenja, pomembno je, da dosežemo vse objektivna spoznanja preteklih izkušenj stopnje v procesu. človeštva, osebno znanje pa so nakopičene • je proces, ki poteka celo življenje.« subjektivne življenjske izkušnje posameznika.« Pri izkustvenem učenju ima osrednji pomen 2. Po Walterju in Marksu (Požarnik, 2000, celovita osebna izkušnja. Gre za širše str. 123) je izkustveno učenje »zaporedje izhodišče kot pri behaviorističnem pogledu dogodkov z enim ali več učnih ciljev, ki na učenje, ki zanemarja vlogo osebnega terja aktivno vpletenost udeležencev doživljanja in širše od kognitivnega pogleda na eni ali več točkah tega zaporedja … na učenje, ki predvsem poudarja pridobivanje Osrednja postavka izkustvenega učenja spoznanj v obliki abstraktnih simbolov. je, da se učimo najbolje, če nekaj sami Gre za celostni pristop v smislu holistične naredimo.« percepcije, spoznavanje objekta učenja na

Poleg neposredne akcije je pomemben osnovi lastne izkušnje. Poudariti je potrebno 6

na presek med individualno ali subjektivno izkušnjo posameznika in družbenim dejstvom (znanjem) oz. objektivno izkušnjo, ki ima prav zato v procesu percepcije večji vpliv na oblikovanje lastnih in trajnejših informacij, ki jih posameznik povezuje v ‘originalno’ semantično mrežo.

Klasična paradigma pojmuje učenje kot usvajanje gotovih znanja, navad in spretnosti.

Gre za ‘aditivno’ (seštevalno, dodajalno) pojmovanje, ki sloni na asociativističnem oz. behaviorističnem izhodišču.

(Požarnik, 1992, str. 4) Kognitivistično pojmovanje učenja je širše od behaviorističnega, vendar je v svoji osnovi racionalistično – zanima ga predvsem pridobivanje, sprejemanje, manipuliranje abstraktnih simbolov, v katerih vidi najvišji produkt učenje. (Požarnik, 1992, str. 4) Na ‘aditivnem’ pojmovanju učenja sloni ‘transmisijsko’ pojmovanje pouka. Po tem pojmovanju je znanje produkt, skupek objektivno ugotovljenih dejstev, podatkov, zakonitosti, ki jih učitelj prenaša na učence v razmeroma nespremenjeni obliki, kot ga je sprejel. Osebna izkušnja je v tem procesu razmeroma nepomembna.

(Požarnik, 1992, str. 4) Izkustveno učenje zanika aditivno (seštevalno) oz. transmisijsko pojmovanje učenja. Trdi, da se vsako spoznanje preoblikuje v stiku z osebno izkušnjo in da je vsako novo znanje rezultat take rekonstrukcije. Poučevanje mora potekati tako, da podpira proces učenja, da učencem pomaga priklicati si v zavest obstoječa pojmovanja, izkušnje, ideje ter svoja pojmovanja ob tem rekonstruirati oz. integrirati. (Požarnik, 1992, str. 4) 7

Literatura: Dhority, L. (1992). Ustvarjalne metode učenja. De Alpha center.

Jenko, A. (1990). Novo pojmovanje učenja na pragu 21. Revija za razvoj, št. 9, str. 119 –122.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Marentič Požarnik, B. (1992). Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali alternativni model pomembnega učenja?

Sodobna pedagogika, št. 1/2, str. 1-15.

Marentič Požarnik, B. (1992). Sistemska povezanost med sestavinami načrtovanja, izvajanja in vrednotenja izkustvenega učenja, Sodobna pedagogika, št. 3/4, str. 101-118.

Marentič Požarnik, B., Lešnik Musek, P. (1998). Otrokov razvoj in učenje v simbolni igri. Psihološka obzorja, št. 7, str. 25- 48.

Marentič Požarnik, B., Magajna, L., Pekalj, C. (1995). Izziv raznolikosti, Stili spoznavanja, učenja in mišljenja. Ljubljana: EDUCA. Pukl, V. (1994). Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

8

Svet frizerstva 9

Slavnostna akademija in reportaĹža iz Opere Romana Marolt, vodja aktiva uÄ?iteljev frizerstva

10

Ob proslavi 20. obletnice samostojnosti Srednje frizerske šole Ljubljana in 50. obletnici izvajanja srednješolskega programa Frizer so dijaki ob pomoči mentorjev – učiteljev frizerstva pripravili zares spektakularno prireditev v čudovitem ambientu ljubljanske Opere.

Prvi dan praznovanja je obeležila Slavnostna akademija, s katero je šola počastila obletnico. Na slavnostni akademiji smo se pozdravili sedanji in bivši sodelavci šole, akademijo pa so obeležili slavnostni govori, zahvale in kulturni program.

Prireditev za širšo javnost, ki je bila 26. aprila 2013 v Operi, je povezovala znana slovenska voditeljica Bernarda Žarn, ki je vabljene goste popeljala po domišljeno zastavljeni reviji, ki je na svojstven način obeležila pomembne mejnike razvoja naše šole. Med kolažem fotografij nekdanjih in sedanjih sodelavcev je predstavila tudi vse dosedanje ravnatelje šole, sedanji ravnatelj mag. Primož Hvala Kamenšček je goste pozdravil s slavnostnim nagovorom, nato pa je s pozdravnim govorom dogodek počastila še predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Revijo pričesk smo pripravili v navdihu pomembnih mejnikov obletnice šole – torej v stilu šestdesetih let, devetdesetih let in sodobne, futuristične pričeske. Zanjo je šola dobila res vse pohvale, revija je bila enkraten finale praznovanja obletnic, s katero se je pokazalo široko tehnično znanje in ustvarjalnost dijakov in njihovih mentorjev.

11

Nagovor Vloga učitelja v sodobni šoli Ravnatelj: mag. Primož Hvala Kamenšček, dip. uni. ped., prof. soc.

Cenjeni učiteljski zbor, spoštovani kolegi, prijatelji V veliko čast in veselje mi je, da danes skupaj praznujemo 50. obletnico izobraževanja za poklic Frizer in 20. obletnico samostojnega delovanja šole.

Ponosni smo na dosežke, ki smo jih v tem času dosegli. S svojim profesionalnim delom in poklicno etiko nam je uspelo postaviti visoke standarde kakovosti na področju poklicnega izobraževanja za poklic Frizer. Nedvomno se vsi ti dosežki kažejo ne samo v uspehih šole, temveč zlasti v uspehih dijakov frizerjev, ki s svojim znanjem uspejo na trgu dela in se izkazujejo kot mojstri na poklicnem področju tako v domačem prostoru kot tudi v tujini, kot priznani strokovnjaki. Takšnih dijakov je Srednja frizerska šola Ljubljana vzgojila zelo veliko.

V obdobju 50 let smo izobrazili več kot 8.000 frizerjev in nedvomno oblikovali standarde frizerstva na poklicnem področju.

Vsakemu izmed vas gre iskrena zasluga, priznanje in zahvala.

Ob priložnosti praznovanja želim spregovoriti o vlogi in pomenu učitelja, za katerega lahko rečemo, da se pričakujejo različne vloge, tako profesionalca, v določenih pogledih uradnika in seveda posameznika, kot osebnosti, ki je bistvenega pomena za razvoj transfernega razmerja do učenca, da se lahko zgodi proces vzgoje in izobraževanja.

Obstaja več definicij za pojem ‘profesionalnost’ in ‘profesionalizem’, katerim je skupno razumevanje karakteristik kot so: • visoka raven specializiranega znanja na znanstveni podlagi, vendar s praktično vrednostjo; • dejavnosti, ki jim ljudje pripisujejo velik pomen in s tem povezan družbeni status in moč; • zavezanost lastni profesiji in storitvam za uporabnike in družbo; • pozitiven odnos do učenja, katerega glavni cilj je ohranjanje in izboljševanje svojega profesionalnega znanja in kompetentnosti.

Vse navedene karakteristike so bistvenega pomena za poklic učitelja, h katerim lahko dodamo karakteristiko poslanstva kot tisto, ki presega nekaj več kot sam profesionalizem.

Učitelja profesionalca lahko označimo kot nekoga, ki si nenehno prizadeva, da bi obvladoval 12

področje znanja, ki je podlaga njegovemu poklicu, da bi lahko ponudil storitev svojemu klientu.

Jarvis (1983; v: Brown 1988:252).

Prav tako je za profesionalca značilna karakteristika, da je glede na to, da obvladujejo področje svojega dela, zmožni refleksije (premisleka) v akciji (med opravljanjem dela), kar omogoča učenje skozi proces dela. Schona (1983) Danes zlasti izstopa atribut t.i. »profesionalna kompetentnost«.

Kompetentnost je mogoče definirati kot sposobnost posameznika, da opravi strokovno nalogo kakovostno v skladu s postavljenimi standardi. Ti so sestavni del kodeksov profesionalnega vedenja in etike, ter predstavlja končno stopnjo v procesu profesionalizacije poklica.

Osnovni gradnik profesionalne kompetentnosti je kompetenca. Glede na vsebino posameznikovega strokovnega in osebnega razvoja ločimo: 1. kognitivne kompetence 2. funkcionalne kompetence 3. personalne, socializacijske kompetence 4. strokovno-etične kompetence 5. meta kompetence (Cheethama and Chiversa 1996, 1998 v Cedefop, 21.06.2004, 6) Kompetenca vsebinsko pojasnjuje znanja, vsebino (kaj), spretnosti, večine, sposobnosti uporabe znanja (kako) in pojasnjuje vzroke, motive, odnose, vrednote, prepričanja, lastnosti (zakaj). Kompetenca je proces posameznikovega profesionalnega razvoja, samouresničevanja.

Ko so dani vsi ustrezni pogoji za strukturiranje in povezovanje posameznih poklicnih elementov v enovito entiteto, ter ko posameznik združuje oz. si prizadeva, k izpolnjevanju določenih norm, ki jih opredeljujejo karakteristike določenega strokovnega področja in poklica, lahko govorimo o profesionalnem razvoju posameznika in profesionalnosti.

13

Naj podarimo, da je nadaljnje izobraževanje nujno, za ohranjanje profesionalne kompetentnosti posameznika v poklicnem okolju stalnega in naglega razvoja.

Obstajajo različne ravni, na katere lahko z izobraževanjem vplivamo. Najbolj zunanji ravni sta: raven, ki je povezana z okoljem in raven, ki je povezana z našimi vedenjskimi vzorci.

Okolje lahko vpliva na učiteljeva ravnanja in delovanje. Vendar obstaja tudi vpliv z notranjih na zunanje ravni. Jasno je, da na učiteljeve kompetence vplivajo njegova prepričanja. Še globlje se umešča učiteljeva profesionalna identiteta. Na najglobljo raven lahko umeščamo učiteljevo poslanstvo, oz. učitelja kot avtentično osebnost. V transpersonalni psihologiji pojmujemo to raven transpersonalno oz. čezosebnostna raven, saj pomeni ozaveščanje o smislu, pomenu lastnega bivanja znotraj širše skupnosti, ki ga vidimo v odnosu do sebe in do svojih bližnjih.

Na to raven se umeščajo naše najbolj osebne vrednote, na tej ravni govorimo o učiteljevih osebnih navdihih, idealih in moralnem namenu poučevanja.

Seveda so ravni med seboj odvisne na način poglabljanja refleksije tako, da med njimi iščemo povezave. Če v refleksijo vključimo ravni identitete in poslanstva, govorimo o jedrni refleksiji. »Dobrega poučevanja ne smemo skrčiti na tehnike; dobro poučevanje izvira iz učiteljeve identitete in integritete« (Palmer 1998, str. 10).

Uveljavljanje kompetenčnega pristopa terja vizijo, pa tudi strokovno utemeljeno strategijo spreminjanja pouka.

In kakšnega učitelja si želimo v t.i. sodobni šoli?

Na osnovi različnih virov, lahko oblikujemo priporočila, ki razlikujejo v okviru poklicnega profila učitelja sedem različnih strokovnih vlog: učitelja kot spremljevalca/mentorja, inštruktorja, trenerja, predavatelja, razvijalca, spremljevalca poklicne prakse in strokovnega sodelavca (Helicon nizozemski izobraževalni sistem za poklicno in strokovno izobraževanje).

Tako lahko kompetence razvrstimo v več strokovnih kategorij oz. dimenzij, ki določajo strokovne naloge in znanja ter njihovo interakcijo v odnosu do različnih subjektov oz. okolji, pri tem mislimo na odnos do učencev, staršev, strokovnih sodelavcev, s samim seboj in širše okolice.

Sodobni učni proces zahteva, od učitelja usvojitev interpersonalnih, pedagoških, vsebinsko strokovnih, didaktičnih in organizacijskih kompetenc ter razvoj karakteristik kot so socialna občutljivost, svetovanje, analitičnost in skupinsko delo.

Prepričan sem, da nam na način skupnega sodelovanja in dopolnjevanja strokovnih znanj in vedenj ter kolegialnih odnosov celotnega učiteljskega zbora uspeva izpolnjevati vse zahteve in pričakovanja sodobnega in kakovostnega učitelja.

Tako kot do sedaj, se bomo tudi v nadaljevanju trudili k zagotavljanju kakovostnega učnega procesa, izgrajevanju strokovnih znanj in vzgoji novih generacij frizerjev in državljanov.

Iskrena hvala vsem vam kolegom za kakovostno strokovno in profesionalno delo, ki ste ga opravili in ga opravljate z ljubeznijo do dijakov, frizerske stroke in poklica učitelja.

14

Utrinki iz predstav itve ljubljanskih ples ov ob slavnostni akademiji na ljubljanskem grad u

Kulturni program

Nagovor ravnatelja na slavnostni akademiji

15

veliko Utrinki iz vaje pred ri modno revijo v Ope

Dvorana se poÄ?asi polni pred modno revijo

Skupina Maestro na vaji

upine Podmladek sk

Maestro v ak

ciji Prikupna voditeljica Be

Skupina Ma

rnarda Žarn

estro ponovn

o v akciji

Kolekcija 60. let

In spet Maestro

PriÄ?eske 90.let

Kolekcija futurističnih pričesk

Veliki finale pr

ireditve

Učiteljski zbor Srednje

frizerske šole Ljubljana

na oder

Dan odprtih vrat Saša Hiti, pomočnica ravnatelja 29. 1. 2014 smo na šoli organizirali že tretji Dan odprtih vrat za šolske socialne partnerje.

Tokrat smo dijake zaprosili, da se sami vpišejo v delavnice, ki jih zanimajo, kar se je pokazalo kot dobra strategija, saj se je v anketi, ki smo jo izvedli med izvajalci delavnic, sodelovanje dijakov izboljšalo. Vsekakor bomo tudi naslednje leto organizirali takšen dogodek, saj uživajo tako dijaki, izvajalci kot učitelji. Z nami so tokrat sodelovali: • LiteRAM Inštitut: Literam terapija • Frizerska hiša Stevo: Žensko striženje - glej, uporabi, zmagaj!

• Kristijan Styling: Čarobni svet lasulj in lasnih vstavkov • Ilirija d.d.: Kako dobro pobarvati lase?

• Ticcopi d.o.o: Nohti v LCN barvah – še nikoli tako zabavno, Fantazija ličenja in pomladni make-up • Mare dresura frizure: SESSION FRIZERSTVO: Kako poteka friziranje na modnih revijah?

• Lučka Šantl: Gong - Prištekaj se na svoj jaz • Sameks Novo mesto: Nega las in lasišča • Bizjan & co.: Saškina manikirnica - Jessica Geleration • Karmen Zupanc - Kozmetika Barbara Bort: Modno ličenje • Afrodita d.o.o.: Nega najstniške kože • Make-up Artist Center: Ličenje v filmih • Lassana d.d.: Barvaje las s kredami in podaljševanje las

Anketa pa pravi naslednje:

1. Kako bi ocenili organizacijo Dneva odprtih vrat?

Ocena Št. Odgovorov

1 0

2 0

3 1

4 1

5 17

Organizacija dneva odprtih vrat 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0

1 = zelo slabo 5 = odlično

1

20

2

3

4

5

2. Kako bi ocenili komunikacijo med šolo in vami?

Ocena Št. Odgovorov

1 0

2 0

3 0

4 3

5 14

Komunikacija med izvajalci in šolo 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0

1 = zelo slabo 5 = odlično

1

2

3

4

5

3. Kako bi ocenili sodelovanje dijakov na delavnici?

Ocena Št. Odgovorov

1 0

2 0

3 0

4 1

5 16

Sodelovanje dijakov 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0

1 = zelo slabo 5 = odlično

1

2

3

4

5

4. Kako bi ocenili sodelovanje učiteljev na delavnici?

Ocena Št. Odgovorov

1 0

2 0

3 1

4 1

5 16

Sodelovanje učiteljev 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0

1 = zelo slabo 5 = odlično

1

21

2

3

4

5

5. Bi želeli kaj pohvaliti? Če da, kaj?

Da 15

Brez odgovora 2

Pohvale

1

12%

2

88%

1

Pripravljenost na sodelovanje

2 Bilo je super 3

Organizacijo, idejo, sodelovanje

4

Sodelovanje dijakov odlično

5

Prijaznost profesorjev in dobra pogostitev

6 Velika pohvala celotnemu kolektivu šole. Resnično ste priazni in lepo je sodeloavti z vami. Tudi dijake ste lepo pripravili na predavanje.

7

Sodelovanje in pozornost učencev.

8

Vse super in si želimo še naprej takšno sodelovanje.

9

Dijaki so bili zeo zainteresirani, kar je zelo pohvalno.

10 Letos so vsi sodelovali, zelo v redu je, da so si sami izbrai delavnico 11 Vse super 12 VSE!!!

13 Dobra organizacija 14 Sama ideja 15 Zadovoljen z organizacijo, profesorjem. Prijazni učenci in učitelji.

22

6. Nam želite še kaj sporočiti?

Da 10

Brez odgovora 7

Sporočila

1 2 41% 59%

1

Gre v pravo smer. Mogoče bolj primerno za 1. in 2. letnik.

2

Urjenje stika s seboj je naporno, vendar nujno potrebno za dvig kvalitete ličenja.

3 Zelo me veseli, da želite narediti korak naprej, navdušiti dijake za omenjeni poklic, da ste prilagodljivi trgu, času.

4

Hvala za povabilo.

5

Želimo si še nadaljnega sodelovanja.

6

Ostanite še naprej tako aktivni in optimistični v smeri izobraževanja.

7

Moje stališče sem že povedal na sestankih sekcije frizerjev Ljubljana z vodstvom šole.

8

Ostanite takšni kot ste.

9 Lahko bi bilo več takšnih skupnih druženj in delavnic, kar se občuti pri dobrem zanimanju dijakov.

10 Večkrat letno bi morali priti na šolo. Dijake lažje motiviramo.

23

Intervju Intervju s priznanim frizerjem Viktorija Mrzelj, prof.

Pliverič je poznan in cenjen priimek med ljubljanskimi in slovenskimi frizerji. Že praded Marka Pliveriča, s katerim smo se pogovarjali, je bil frizer v Ljubljani. Danes poklicno tradicijo nadaljuje Markov sin.

Dolgoletne izkušnje v poklicu, ki jih je g. Marko začel v očetovem salonu že kot vajenec, kot sodelavec Narta studia in kasneje kot samostojni frizerski mojster, so prava zakladnica znanja. Izkušnje in veščine, ki jih je pridobival na izobraževanjih v tujini, predvsem v Angliji in v Nemčiji, je prenašal na frizerje na demonstracijskih seminarjih širom bivše Jugoslavije in državah vzhodne Evrope. Še vedno visoko ceni angleško šolo, tudi njihov ustaljen in učinkovit sistem šolanja frizerjev in odnos med frizerskimi mojstri in vajenci oz. tistimi, ki si želijo znanja in frizerskih veščin.

Novosti v modnih smernicah, tehnikah striženja, barvanja in oblikovanja las je bilo v preteklosti več, bile so bolj opazne. Danes se tehnike spreminjajo in nadgrajujejo v niansah in niso več tako dramatične, pove.

Pravi, da se je v več kot 40. letih dela v poklicu marsikaj spremenilo. Spomni se, da si je prve krtače naredil kar sam, od težkih fenov so frizerje bolele roke. V času njegovega formalnega izobraževanja so se frizerski vajenci učili na modelih, brez lutk, možnosti za popravni izpit skorajda ni bilo, 24

odgovornost do modela – stranke pa je bila že od vsega začetka večja. Samostojnost frizerja po zaključenem formalnem izobraževanju pred leti je bila po njegovem mnenju večja, v primerjavi s samostojnostjo mladih frizerjev danes. Vajeniška oz. dijaška doba je obdobje, namenjeno pripravi bodočega frizerja na samostojno pot.

Bistvena za dobro opravljanje poklica je predvsem kilometrina, ki si jo mladi frizerji pridobivajo z vajo. Vaja je tisto, kar frizerju omogoči spoznavanje različne kvalitete las in njihovo obnašanje, kar je eden od osnov za dobro oblikovano pričesko in temelj za dobro opravljanje poklica. G. Pliverič pravi, da dobrega frizerja oblikujejo tudi različna frizerska tekmovanja. Usmerjenost k cilju, tekmovalni pričeski, mladega frizerja motivira, ga spodbuja k kreativnosti, zahteva od njega popolno pozornost in ga tako uri v preciznosti.

Danes so frizerski pripomočki sodobnejši, lažji, frizerskih preparatov je več, dostopnejši so, tehnike striženja in oblikovanja se spreminjajo, stranke pa se le malo spreminjajo. V salon vstopijo z idejami in pričakovanji in frizer je tisti, ki ta pričakovanja

uresniči. Znak, da so strankina pričakovanja uresničena je nasmeh, ko je frizerjevo delo opravljeno. Dobrega frizerja odlikujeta natančnost, preciznost in skrb za zdrave lase. Dober frizer zna stranki prisluhniti in ji ustrezno svetovati. Pomembno je, da frizer pričesko uskladi s strankinim karakterjem in njeno celotno zunanjo podobo. Poleg veliko tehničnega znanja, zato dobrega frizerja odlikujejo sposobnost opazovanja in dobre komunikacijske sposobnosti. Stranka se poistoveti s frizerjem in se, če je zadovoljna s frizerjevim delom, rada vrača v salon.

Zahteve strank se skozi čas nekoliko le spreminjajo, danes stranke želijo frizure, s katerimi doma nimajo veliko dela in se lahko uredijo same. To pa od frizerja zahteva odlično tehnično znanje, poznavanje strukture in kvalitete las. Strank, ki bi hodile v salon »na frizuro« je danes manj. Kar si pred leti dosegel s tupiranjem, danes dosežeš s tehnikami striženja, pravi g. Marko.

frizerji podobne težave. Res, da so trajne danes prej izjema kot pravilo, pa vendarle je tudi ta spretnost del poklica in jo mora frizer obvladati.

Večina pričesk v frizerskih salonih, ki so jih oblikovali nekdaj in jih oblikujejo tudi danes, je t.i. nosljivih pričesk, vsakdanjih, bi lahko rekli. Vedno pa izziv predstavlja stranka, ki želi ali potrebuje kaj bolj ekstravagantnega.

Tako so bili najdaljši lasje, ki jih je g. Marko uredil v ekstravagantno pričesko dolgi preko metra in pol. Za oblikovanje ene damske pričeske pa je potreboval 5 ur.

Gospod Marko pravi, da dober frizer obvlada vsa področja svoje stroke. Ta doktrina se ne spreminja. Danes je v trendu, da se frizerji specializirajo v določeni smeri, da obvladajo le nekaj načinov friziranja, barvanja. Kar ni nujno slabo, kadar govorimo o večjih salonih z več zaposlenimi, za samostojnost pa je potrebno obvladati celoten spekter dela v poklicu. Frizer mora biti univerzalen, njegova naloga je bila, je in bo polepšati stranko, ki G. Pliverič se spominja, da je imel na začetku sede na njegov frizerski stol in mu zaupa svoje poklicne poti največ težav z navijanjem urejanje svoje zunanje podobe. To poslanstvo trajne. Navijalke so kar polzele iz rok, se frizerja se skozi čas ne spreminja. So pa dobri smeje in ugotavlja, da imajo danes mladi frizerji pa tudi slabe frizure, zaključi.

25

26

Mi frizerji 27

Dosežki dijakov v šolskem letu 2013/14 28

Festival frizerstva – Sevnica 2014 Aktiv frizerstva Kot vsako leto, smo se tudi v letošnjem udeležili tradicionalne reviji Skupnosti srednjih šol za frizerstvo, tekstil in oblikovanje, ki je bila meseca maja v Sevnici. Naši gostitelji, Srednja šola Sevnica (Šolski center Krško – Sevnica), so se zelo dobro lotili organizacije in prireditev združili z otvoritvijo Grajskega parka na Gradu Sevnica.

Tudi na naši šoli smo intenzivno iskali navdih in ideje za oblikovanje revijalnih pričesk, ki so bile letos predstavljene na reviji, pod skupno temo Nazaj v preteklost. Ideja je bila urediti pričeske s pridihom poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je na zabavni sceni kraljeval disco v vsej svoji bleščavosti. Naša točka je bila prav zaradi čudovitih pričesk in še lepših modelov deležna vseh pohval gostov.

Prav tako pa so naši dijaki kot vsako leto poskrbeli za pričeske in ličenje dijakov – modelov Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, ki se je predstavila s kreacijami svojih oblačil.

Naslednje leto pa se na Festivalu frizerstva srečamo v Mariboru prav tako v mesecu maju.

29

Dobrodelna prireditev na SFŠ Ljubljana Saša Hiti, pomočnica ravnatelja in članica odbora za šolski sklad SFŠ Ljubljana Moč človeške volje je neustavljiva. To se je potrdilo v mesecu decembru, ko je s strani staršev prišla pobuda o obuditvi šolskega sklada na Srednji frizerski šoli Ljubljana. Časa ni bilo veliko, stvari pa so se začele odvijati s skoraj svetlobno hitrostjo. V treh tednih smo imeli oblikovan logo šolskega sklada, vabila, program, odzvalo se je cel kup donatorjev, učitelji praktičnega pouka so skupaj z dijaki zavihali rokave in se intenzivno pripravljali na revijalni prikaz pričesk, po šoli je odmevalo petje, na saksofonu je zadonel Bach, zvoki harmonike so pričarali skladbe od popularnih do tradicionalnega kola, flavti sta vadili v duetu, na pianinu so zaživeli zvoki avtorskih skladb dijaka, za katerega nismo vedeli, da sploh igra, zapakirali smo lepe nagrade, izdelovali čestitke, dekleta in fantje so brezhibno zvadili koreografijo, tako da smo bili prepričani, da gre že za profesionalce …

Vse to je potekalo v čudovitem ustvarjalnem vzdušju prihajajočih praznikov in začetku novega leta.

Na dan prireditve so starši in dijaki spekli toliko peciva, da so se mize šibile pod slastnimi domačimi dobrotami, s katerimi se je cela šola sladkala še naslednji dan.

Kljub kriznim časom so se starši, dijaki, učitelji in socialni partnerji šole velikodušno odzvali. V šolskem skladu se je z donacijami in prodajo srečk nabralo približno 1500 €, 30

“

M oč človeške volje je neustavljiva.

kar je bilo več kot smo pričakovali. Velika zahvala gre tukaj našim zlatim in srebrnim donatorjem, ki so darovali več kot 300 € oziroma 200 €. Sredstva bodo namenjena za plačilo mesečnih vozovnic, malic in šolskih aktivnosti dijakov, katerih družine so se trenutno znašle v finančni stiski. Da bomo zagotovili transparentno delovanje sklada, bo letno poročilo o porabi pridobljenih sredstev objavljeno na spletni strani šolskega sklada (www.frizerska.si).

Za vse udeležene je bila to izjemna izkušnja, kjer smo začutili veliko srčnosti, radodarnosti, pripravljenosti pomagati, hkrati pa je bila to tudi priložnost, da so dijaki pokazali svoje talente ne le v frizerstvu, ampak tudi v petju, igranju inštrumentov, pisanju skladb ter pesmi in nenazadnje vodenju prireditve.

Vsekakor bomo naslednje leto dogodek ponovili, program pa še bolj dodelali in nadgradili.

31

Literarni dosežki Andreja Kordiš, prof.

Cankarjevo tekmovanje 4. decembra 2013 je bilo pod vodstvom mentorice Andreje Kordiš na Srednji frizerski šoli Ljubljana organizirano šolsko tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje.

Cankarjevo tekmovanje 2013

14 dijakinj je pisalo ustvarjalni literarni spis (Ko gre tvoja pot odtod) o pesniku in humoristu Franu Milčinskemu Ježku ter njegovi poeziji Ljubezen naj gre vedno v cvet. Vse tekmovalke so pisale zanimive spise o temi vsakodnevnega srečevanja in razhajanja ter o doživljanju in spremljanju slovesa v življenju.

Pet dobitnic bronastih Cankarjevih priznanj (Teja Bonča, Samanta Koželj, Katarina Pejčič, Marina Štikavac in Tjaša Kocjan) se je uvrstilo na nadaljnje tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, v četrtek, 23. 1. 2014.

Čajanka

Bralni klub Tjaša Kocjan, 2.a

Na Srednji frizerski šoli Ljubljana je letos v okviru delovanja šolske knjižnice in slovenščine potekal bralni klub. V klub so lahko prišli vsi, ki radi berejo oziroma se jim je porajala želja po branju zanimivih knjig in pogovoru o že prebranih knjigah.

Bralni klub smo imeli v šolski knjižnici vsak drugi teden, praviloma ob četrtkih. Klub je redno obiskovalo približno pet dijakinj. Pod vodstvom mentorja, knjižničarja Bojana Vučka, smo se pogovarjale o tem, kakšne knjige nas zanimajo, kaj smo prebrale, si pripovedovale kratke obnove ter tako skušale druga drugo pritegniti k branju posameznih knjig.

32

Za darilo smo dobile tudi knjigo Jugoslavija, moja dežela, ki jo je napisal pisatelj Goran Vojnović. Knjigo smo prebrale doma, o njej pa smo se pogovarjale na naslednjih srečanjih.

Na spletu smo si ogledale tudi intervju z avtorjem in ga tako bolje spoznale.

Srečanja so bila zelo zanimiva, saj so nam omogočila druženje in pogovor o različnih temah iz življenja in iz prebranih knjig, pa tudi kakšen piškot ni manjkal.

Na spletnem naslovu https://sl-si.facebook. com/bralniklub imamo tudi svojo spletno stran. Vabljeni k sodelovanju!

Matematični dosežki Darka Dujmović Verdenik, prof.

Mednarodni matematični Kenguru je tekmovanje iz matematike, ki poteka v štiridesetih državah sveta.

Zaradi igrivo in zabavno zastavljenih matematičnih problemov je to tekmovanje v šolskem letu 2013/14 pritegnilo 114 tekmovalcev, to je 32 dijakov več kot v lanskem šolskem letu.

Glavni cilj tekmovanja je dijakom vzbuditi zanimanje in veselje do matematike, skratka poskrbeti za popularizacijo matematike med mladimi.

Množična udeležba in odlični rezultati na vseh štirinajstih Vodja matematičnega tekmovanjih doslej potrjujejo, da smo na naši šoli ta cilj dosegli. tekmovanja Darka Dujmović Na šolskem tekmovanju je bronasto priznanje osvojilo 38 Verdenik z dvema tekmovalkama dijakov; na regijskem tekmovanju je srebrno priznanje prejelo 11 dijakov, na državnem tekmovanju pa sta dve dijakinji, Ana Zavolovšek in Mateja Jenko, prejeli zlati priznanji. V šolskem letu 2012/13 pa so zlato priznanje prejeli Tea Bonča, Nik Škara in Saška Cerar, tudi sicer vzorni dijaki Srednje frizerske šole Ljubljana.

Priprava in udeležba na tekmovanja povzroči med dijaki in učitelji matematike pozitivno tekmovalno vzdušje, v katerem se eni in drugi dobro počutimo.

Ponosna sem na vseh 346 bronastih, 77 srebrnih ter 21 zlatih prejemnikov priznanj v zadnjih štirinajstih letih. Z doseženimi rezultati sodimo v sam vrh med srednjimi poklicnimi šolami v Sloveniji.

Delo s temi dijaki mi prinaša obilo zadovoljstva.

Angleški dosežki mag. Marija Potočar, prof.

Uspeh naših dijakov na 4. in 5. državnem tekmovanju POLIGLOT 3 V soboto, 13. aprila 2013 se je šest naših dijakov udeležilo 4. državnega tekmovanja iz angleškega jezika za dijake poklicnih šol POLIGLOT 3, ki je bilo na CTŠ V Celju.

Med 75 tekmovalci so se zelo dobro odrezali, saj so se vsi uvrstili v boljšo polovico sodelujočih. Najuspešnejši pa sta bili Laura Štraus in Astrid Salvatierra Flores, ki sta osvojili srebrno priznanje, Alen Kveder Blazina in Urška Merkun pa sta se vrnila z bronastim.

5. državno tekmovanje POLIGLOT 3 je bilo v Ljubljani, 10. aprila 2014. Zelo ponosni smo bili na dosežke dijakov, saj je Astrid Flores Salvatierra dosegla bronasto, Urška Merkun pa zlato priznanje na državnem tekmovanju, kar je izjemen dosežek, saj gre za tekmovanje med dijaki vseh letnikov poklicnih šol v Sloveniji, kar pomeni, da je konkurenca res velika. Čestitamo vsem!

33

Naravoslovni dosežki Darja Pirkmaier Maklin, prof.

Urška Urh: Kam tečeš reka

Naši dijaki izkazujejo svoje sposobnosti tudi na področju naravoslovja in naravoslovnih vsebin, ki so v zadnjih letih vedno bolj povezane z zavedanjem pomena trajnostnega razvoja ter ohranitve narave in s tem nas samih.

Dosežki naših dijakov na teh področjih se izkazujejo v aktivnem sodelovanju pri različnih dejavnostih in aktivnostih izven rednega učnega programa.

V letošnjem šolskem letu smo ponovno sodelovali na natečaju naravoslovne fotografije, ki ga Prirodoslovno društvo Slovenije razpisuje že vrst let za mlade naravoslovne fotografe. Tokratna tema natečaja je bila Voda. Mladi fotografi so bili pozvani, da raziskujejo vodo. To ni le pomembna sestavina življenja, je tudi dom, življenjski prostor za rasline in živali. Samo čista voda ter neokrnjeni vodni prostori omogočajo pestrost živega sveta v vodnih sistemih.

Dijakinji naše šole, Urška Urh in Barbara Strnad, sta se uvrstili med najboljše mlade naravoslovne fotografe, saj sta dosegli odlični uvrstitvi:

• Urška URH si je na Natečaju naravoslovne fotografije za leto 2013 delila drugo in tretjo nagrado za dijake v starostni kategoriji od 15 do 17 let za fotografijo “Kam tečeš, reka”, • Barbari STRNAD je na Natečaju naravoslovne fotografije za leto 2013 pripadala tretja nagrada v tretji starostni kategoriji od 18 do 25 let za fotografijo “Morski rak”

Barbara Strnad: Morski rak

Urška Urh na podelitvi diplom in nagrad

34

Podelitev diplom in nagrad najboljšim mladim fotografom je bila 15. januarja 2014 v Mestni knjižnici Ljubljana. Nagrade in diplome je mladim naravoslovnim fotografom podelila dr. Petra Draškovič, ki je vsem prisotnim tudi predstavila natečaj naravoslovne fotografije.

Razstava nagrajenih fotografij je bila odprta za ogled do 3. marca 2014.

Rezultati natečaja naravoslovne fotografije za leto 2013 so bili objavljeni na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije in v reviji za poljudno naravoslovje Proteus.

Športni dosežki Stanka Platiša Pogačnik, prof.

Pogovor z Borom Grdadolnikom Bor Grdadolnik je dijak 3. a oddelka naše šole. Simpatičen fant, ki največ časa preživi na atletskem stadionu. Tja se je preselil, ko je ugotovil, da v Ljubljani ni dovolj visokih hribov, kakršne je bil navajen premagovati doma. Da ne izgublja časa z vožnjo v Rovte v Poljansko dolino, živi v dijaškem domu, saj le tako lahko opravi vsakdanji trening. Še vedno rad tekmuje v krosu in v tej disciplini odlično zastopa tudi šolo. Prva mesta je večkrat dosegel tudi na gorskih tekih. Na tekmah na stadionu ali na Ljubljanskem maratonu pa gleda največ dvema vrstnikoma v hrbet. Zato je stalen udeleženec državnih prvenstev na srednjih progah ali krosu za mladince, kjer dosega odlične rezultate.

Vprašanja so predlagali dijaki, spraševal pa ga je sošolec Blaž Mekina.

1. Kaj treniraš? Zakaj ravno ta šport?

Treniram tek na srednje in dolge proge.

Zato, ker mi je všeč in me veseli.

2. Kdaj si se začel ukvarjati s tekom?

Trenirati sem začel pri 13 letih.

3. Kdo te je navdušil in najbolj podpiral pri tej odločitvi?

Navdušil me je stric Jože, podpirajo pa me vsi domači in bivši trener.

4. Kje treniraš?

Treniram v Ljubljani AD MASS pri Svjetlanu Vujasinu.

5. Kolikokrat na dan/teden imaš trening in po koliko časa?

35

Trening imam šestkrat na teden, občasno tudi dvakrat na dan. Trening traja dve uri.

6. Ali imaš svojega športnega idola?

Moj idol je Mo Farah.

7. Ali misliš, da bi bil lahko boljši ali si že dosegel maksimum?

Mislim, da bi bil lahko še boljši. Še nisem dosegel najboljšega rezultata.

8. Če bi moral izbrati drug šport, katerega bi izbral?

Izbral bi tek na smučeh ali smučanje.

9. Kje najdeš voljo, kaj te žene?

Rad potujem po svetu, rad tečem in hočem biti čim boljši.

10. K ako te podpirajo pri športu starši?

Starši mi plačujejo vse stroške in ves čas me spodbujajo.

11. Ali kdaj zaradi treningov trpi šola oz. ocene ali družabno življenje?

Ne, ker imam v šoli status športnika.

Kljub temu pa moram včasih izpustiti druženje s prijatelji.

12. Kakšna bo tvoja prihodnost, imaš ta šport samo za rekreacijo ali se trudiš prebiti med profesionalce?

Skušal se bom prebiti med profesionalce.

13. Ali je res, da tečeš hitreje, če tečeš po prstih?

To je res.

14. Kateri dosežek je zate najbolj pomemben? Že izboljšanje osebnega rekorda je dosežek. Rad pa bi dosegel normo

za uvrstitev na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo v ZDA. Prav potiho pa si želim uvrstitev na olimpijske igre.

15. Kako bi prepričal, motiviral tiste, ki ne marajo teka?

Razložil bi jim, da tek pomeni zdrav način življenja.

16. Ali imaš profil na socialnem omrežju?

Da. 17. Koliko imaš letno stroškov s treningi?

Letno porabim približno 3.000,00 €.

18. Imaš kakšen poseben jedilnik?

Tega nimam, le pazim pri prehrani.

Pogovor z Manco Avbelj Manca Avbelj, dijakinja tretjega letnika, že 3 leta redno trenira suvanje krogle. Začela je pri petnajstih letih, ko jo je učiteljica v osnovni šoli poslala na občinsko tekmovanje v Domžale. Tam je dosegla 1. mesto z daljavo 10 metrov. Uvrstila se je na regijsko tekmovanje in v Ljubljani zasedla 2.mesto. Tam jo je opazil trener Danilo Emberšič in jo povabil v atletski klub Domžale. Sprva je imela treninge trikrat na teden, potem pa so se začeli stopnjevati 1. Zakaj treniraš ta šport? na štiri do petkrat na teden. Po dveh letih Ker mi je všeč in dosegam dobre treniranja je vrgla državni rekord in s tem rezultate. naredila normo za svetno prvenstvo mlajših mladincev v Ukrajini. Uvrstila se je na 2. Kje treniraš?

22. mesto, letos pa že pridno trenira, da V Domžalah. bo dosegla normo za svetovno prvenstvo starejših mladincev, ki bo v Ameriki.

3. Kolikokrat na dan/teden imaš trening in po koliko časa?

Vsak dan, zdaj ko je tekmovalna sezona in se pripravljamo na tekmovanja, včasih treniram tudi 2x na dan.

36

4. Ali imaš svojega športnega idola?

Za enkrat še ne.

5. Ali misliš, da bi bila lahko boljša? Si že dosegla maksimum?

Mislim, da bom še boljša, saj treniram komaj 3 leta. Moja športna pot se je šele začela.

6. Če bi morala izbrati drug šport, katerega bi?

Rokomet ali tenis.

7. Kje najdeš voljo, kaj te žene? Žene me sama želja po uspehu in treniranju. Mogoče je razlog tudi to, da grem rada na trening, ker imam tam dobro družbo in zelo dober odnos s trenerjem. Na treningih zelo uživam.

8. Kako te doma podpirajo pri športu?

Podpirajo me 100 %; vozijo me na treninge, tekme in se mi prilagajajo pri vsem.

9. Ali kdaj zaradi treningov trpi šola oz. ocene ali družabno življenje? Šola ni trpela nikoli, prijatelji pa. Ob petkih, ko je dan za »žuranje«, nimam volje, ker sem preveč utrujena ali pa me naslednje jutro čaka trening.

10. Kakšna bo tvoja prihodnost, imaš ta šport samo za rekreacijo ali se trudiš prebiti med profesionalce?

Poskušam se prebiti med profesionalce.

11. Ali ti ostale aktivnosti (šola, praksa v salonu …) omogočajo ukvarjanje s športom, odhode na priprave, tekmovanja?

Prakso imam pri mami, tako da je to vse lažje, saj lahko hodim na treninge in priprave …

12. Kateri dosežek je zate najbolj pomemben?

37

Ko sem med mlajšim mladinkam postavila nov državni rekord po 16. letih, ter 22. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v Ukrajini.

13. Kako bi motivirala tiste, ki ne marajo športa? Če ima nekdo veliko željo po uspehu, dobri karieri in rezultatih, je šport najboljša pot.

14. Ali imaš profil na socialnem omrežju?

Imam.

15. Kakšni so stroški za treninge/ tekmovanja na leto?

Ker sem v slovenski reprezentanci, mi treninge in tudi nekaj priprav plača atletska zveza in atletski klub Domžale.

16. Ali imaš srečno majico ali copate?

Ali poseben ritual?

Za enkrat še ne.

17. Ali imaš posebno prehrano?

Ja, že dve leti sodelujem z nutricistom Severinom, ki mi sestavlja jedilnike glede na moje treninge in tekmovanja.

Je pa to zdrava prehrana s čim manj sladkorja,maščobami.

Ukvarjanje s športom priporočam vsakemu, ki želi nekaj narediti zase in za svoje telo. Ko narediš nekaj zase, se počutiš lahkega obenem pa si poln energije, kar je zame eden izmed najboljših občutkov. S časoma ti trening postane nekaj vsakdanjega in kmalu si človek brez tega ne predstavlja življenja. Lahko bi rekla, da postaneš odvisnik od ‘’droge’’, ki dobro učinkuje na naše telo. Čeprav je življenje športnika naporno, ti da dobro popotnico za življenje, saj ta od tebe zahteva veliko volje, potrpežljivosti ter discipline.

Podjetništvo Nada Medved, prof.

18. Državno tekmovanje Mladi podjetnik 22. aprila 2014 so se trije dijaki Srednje frizerske šole Ljubljana (Aljaž Rode, Ožbej Ozvaldič in Urška Fuks) udeležili 18. državnega tekmovanja Mladi podjetnik, ki ga je organizirala GEA College - Fakulteta za podjetništvo, s poslovnim načrtom Modra sprememba d.o.o.

Namen tekmovanja je širjenje zanimanja za ekonomijo in podjetništvo, dvigovanje ravni znanja iz ekonomije in podjetništva, odkrivanje za podjetništvo nadarjenih dijakov in spodbujanje le-teh k poglabljanju znanja in izvirnosti. S tekmovanjem poudarjamo pomen znanja ekonomije in podjetništva v vsakdanjem in poklicnem življenju.

Tekmovanje poteka na državni ravni in sicer ekipno iz znanja podjetništva ter poslovanja (priprava in predstavitev poslovnega načrta). Teorijo, pridobljeno pri pouku, dijaki povežejo s prakso pri izdelavi poslovnih načrtov.

Tekmovalci se uvrstijo na državno stopnjo tekmovanja na podlagi izbora in prijave iz posameznih srednjih šol. Ocenjuje se strokovnost in celovitost izdelave poslovnega načrta, izvirnost podjetniške ideje in javno prepričljivost ob predstavitvi.

Vsak udeleženec je prejel ob zaključku tekmovanja priznanje za udeležbo. Na državnem tekmovanju se podeli nagrado najboljšim trem ekipam.

Dijaško tekmovanje Generacija €uro V letošnjem šolskem letu je naša šola sodelovala v dijaškem tekmovanju Generacija €uro, ki ga je organizirala Evropska centralna banka v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami Evrosistema.

Tekmovanje se je uspešno zaključilo, k čemur so pomembno prispevali tudi dijaki naše šole, in sicer Nik Škara, Mergime Arifi, Ula Istenič, Leila Radošek in Tjaša Kocjan.

Tekmovanje je potekalo v treh fazah: V prvi fazi tekmovanja so dijaki reševali kviz o cenovni stabilnosti, monetarni politiki in Evrosistemu, ki je potekal od 1. oktobra 2013 do 15. novembra 2013. Uvrstili so se v drugi krog tekmovanja, saj so vprašanja na kvizu rešili 90%.

V drugi fazi tekmovanja, od 18. novembra 2013 do 24. januarja 2014, so dijaki pisali 38

referat z napovedjo (simulacijo) odločitve Sveta ECB 6. februarja 2014 o višini obrestne mere, vključno z obrazložitvijo odločitve.

Z oddanim referatom se našim dijakom ni uspelo uvrstiti v tretji – zaključni krog tekmovanja.

Dijaki so zaradi izkušnje na tekmovanju, osvojenim znanjem in z doseženim rezultatom zadovoljni, čeprav so si želeli uvrstitve v tretji krog.

Z dosežkom naših dijakov sem tudi kot mentorica zadovoljna, saj so se tekmovanja udeležili tudi dijaki iz gimnazijskih in ostalih srednješolskih programov, kateri pa pridobijo v okviru izobraževalnega programa več kompetenc iz področja ekonomije in bančništva, kot pa dijaki naše šole.

Prvi sejem dijaških podjetij programa Moje podjetje 8. maja 2014 sem se kot mentorica s petimi dijaki (Eva Ilc, Tjaša Bajt, Ula Istenič, Nik Škara in Maja Slapar) udeležila prvega sejma dijaških podjetij programa Moje podjetje, kateri je potekal v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki državnih institucij in evropskih institucij v Sloveniji.

programov za spodbujanje podjetnosti mladih v Evropi in v svetu. Izvaja ga neprofitna organizacija JA Worldwide, v več kot 120 državah po svetu in 40 državah v Evropi. Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih (ZZSPM) je pooblaščen za izvajanje programa v Sloveniji.

Program je zasnovan zelo praktično. Primeren Na sejmu se je predstavilo 10 dijaških podjetij je za razvijanje veščin, ki olajšajo prenos šestih slovenskih srednjih šol. Najboljše pridobljenega znanja v vsakdanje življenje na dijaško podjetje se bo julija udeležilo mnogih področjih. Zato ga v svetu uporabljajo evropskega sejma in tekmovanja v Estoniji. pri skoraj vseh predmetih.

Program Moje podjetje je eden najbolj znanih

Krožek podjetništvo »Le ustvarjalne dejavnosti izpričujejo človeka kot človeka in ga hkrati ločujejo od živali« Vid Pečjak Živimo v času hitrih in stalnih sprememb.

Močna konkurenca in boj podjetij za obstanek v širšem mednarodnem okolju narekujeta zahteven tempo 21. stoletja. Podjetja morajo raziskovati, izumljati, inovirati, ustvarjati za svoj obstoj, ter se obenem varovati pred propadom. Ustvarjalnost postaja gonilna sila gospodarske rasti. Vse več je aktivnosti na področju privabljanja, zadrževanja in razvijanja ustvarjalne populacije, kar se v razvitih gospodarstvih odraža v večjem številu novoustanovljenih ustvarjalnih podjetij. Poslovni svet stoji pred velikim izzivom, saj se zaveda, da za konkurenčnost in fleksibilnost potrebuje na znanju temelječe podjetje, kjer ključno ustvarjalnost in znanje predstavljajo zaposleni.

vir. Sposobnost, da se nekaj naredi z novo idejo in na boljši način, je tisto, kar dviguje produktivnost in življenjski standard.

Če želimo, da bo naslednja generacija sposobna podjetniške misli in ustvarjanja novih rešitev, jo moramo za to vzgojiti.

Vzpodbujanje podjetništva se mora začeti že v mladih letih in v okviru rednega šolskega sistema, zato smo na naši šoli dijakom omogočili sodelovanje v podjetniškem krožku. V šolskem letu 2013/2014 so podjetniški krožek obiskovali dijaki drugega in tretjega letnika. Skozi ustvarjalne poslovne zamisli iščejo rešitve za posamezna področja poslovanja, svoje poslovne ideje planirajo tako, da jih lahko udejanjijo v resničnem življenju. Z obiskovanjem krožka razvijajo Podjetja potrebujejo ljudi, ki jim inovacije veščine kot so: inovativnost, ustvarjalnost, pomenijo izziv za delovanje, pri čemer kreativnost, samoiniciativnost, fleksibilnost jim dodana vrednost končnega izdelka ali in odločnost. Cilj vsake poslovne ideje je, da z storitve predstavlja motivacijo. Človeška ustvarjalno idejo prodrejo na trg in z njo tudi ustvarjalnost je pomemben gospodarski zaslužijo.

39

Projektno delo Učenje za življenje Petra Štrukelj, svetovalna delavka Šola še zdaleč ni prostor samo za pridobivanje poklicnih znanj. Je veliko več – je priložnost za učenje za potrebe vsakdana, za sebe!

Zato smo za dijake 1. letnika organizirali dan posvečen vsebinam, ki se tičejo našega zdravja in varnosti pri delu z računalnikom. Posamezni razredi so se izmenično udeležili predavanj na temo varne rabe interneta in telefonov, delavnic na temo drog, motenj hranjenja ter raka na dojkah in modi.

Na predavanju o varni rabi interneta in mobilnih telefonov so dijaki dobili koristne informacije o morebitnih pasteh na spletu.

S predavatelji so se pogovarjali o načinih ukrepanj v primeru zlorab in spletnega ustrahovanja, o varovanju zasebnosti na socialnih omrežjih. Pogovor je tekel tudi o odvisnosti od interneta in telefona, ki med našo generacijo postaja precej pogost pojav. Predavanje je izvedlo društvo Safe. si, ki na svojem spletnem portalu ponuja veliko koristnih smernic za ukrepanje ob številnih neprijetnih situacijah, povezanih z internetom. Če želite izvedeti, kaj storiti ob primeru spletnega in mobilnega ustrahovanja ali hočete bolje zaščititi svojo zasebnost na Facebooku, skočite na njihovo spletno stran http://safe.si/.

40

Na delavnicah »Odraščanje in mi« so dijaki preko interaktivnih delavnic spustili pogovor o drogah. Vsak razred je bil pri delavnicah razdeljen na 2 skupini, kjer so dijaki imeli možnost preko iger in skupne refleksije priti do odgovorov, povezanih z zlorabo prepovedanih psihoaktivnih substanc.

Aktivnost je potekala pod okriljem mentorjev Zavoda MISSS - Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije. Mladi tam najdete informacije o študentskih servisih, počitniškem delu za mlade, drogah, spolnosti, preživljanju prostega časa, zabavah, festivalih, športu, glasbi, ugodnih potovanjih za mlade, svetovalnicah, SOS telefonih. Vse to lahko poiščete na njihovi spletni strani http://www. misss.org/ ali pa jih obiščete na Kunavarjevi 2 v Ljubljani.

“

Š ola še zdaleč ni prostor samo za pridobivanje poklicnih znanj. Je veliko več – je priložnost za učenje za potrebe vsakdana, za sebe!

V sklopu istega dne nas je obiskala tudi ga.

Mojca Senčar s sodelavko iz Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna.

Predsednica društva je v predavanju objasnila rak na dojkah in modih ter predstavila preventivne ukrepe, ki bistveno zmanjšajo možnost pojava raka. Predvsem nas je spomnila, da rak ni samo bolezen starejših ljudi in da doleti tudi najstnike. Predavanje je zaokrožila tudi s svojo osebno zgodbo in o njenem hrabrem boju z njo, ki je pretresla marsikaterega poslušalca. Enostavni koraki samopregledovanja, ki lahko rešijo življenje, so predstavljeni tudi na spletni strani društva: http://www.europadonna-zdruzenje.si/.

41

Vsi se včasih lotevamo nezdravega prehranjevanja, če pa se nas dotakne motnja hranjenja, hrana oz. izogibanje le-tej postane center našega življenja.

Predavateljica Ana Hram iz Svetovalnice PU je dijakom predstavila vzroke nastanka motenj hranjenja ter skozi resnične zgodbe ljudi predstavila ta svet skozi povsem drugačno perspektivo. Govor je tekel tudi o tem, kako in s čim lahko pomagamo nekomu, ki je zbolel za motnjo hranjenja. Za vse tiste, ki si želite več informacij oziroma iščete strokoven nasvet na tem področju, obiščite spletno stran http://www.svetovalnica-pu.org/.

Tako je torej izgledal dan, ki smo ga posvetili zdravju in varnosti pri delu z internetom.

Dijaki so predstavljene vsebine z veseljem pozdravili. Kratka evalvacija, ki je sledila v naslednjih dneh, je potrdila, da so take informacije zanimive in da jih še kako potrebujemo. To nas je spodbudilo k načrtovanju tovrstnih dni tudi v prihodnje.

Tabor Veržej Rok Bavdek, prof.

Ob koncu preteklega šolskega leta se je porodila zamisel, da bi dijaki prvih letnikov odšli na nekajdnevni tabor. Dijaki bi tako lahko opravili več interesnih vsebin naenkrat (športne, kulturne, naravoslovne), hitreje bi spoznali nove sošolce in se povezali z razredniki in ostalimi profesorji, ki bi jih spoznali na taboru. Začelo se je iskanje primernih lokacij, pogajanj za ugodno ceno, možnost zanimivih aktivnosti v bližini in seveda kraj, kjer bi se dijaki počutili ugodno.

Koktajl različnih želja in možnosti je dobil ime Veržej. Profesorji smo rutinirano suvereno pojasnjevali, kako bo vse skupaj potekalo in predstavljali urnike, v resnici pa tudi sami nismo točno vedeli, kako bo vse skupaj izpadlo. Seveda, tudi za nas je bil tovrstni tabor nekaj novega.

Tabor je bil izveden v treh terminih: prvi termin od 2. do 4., drugi od 9. do 11., tretji pa od 14. do 16. oktobra 2013. Načrt tabora se je med termini malce spreminjal, vsi dijaki pa so si ogledali iste zanimivosti in opravili iste aktivnosti.

Miško Kranjec je bil seveda pisatelj pa tudi urednik različnih časopisov. Pot nas je nato končno vodila v Veržej, točneje v penzion Mavrica, kjer smo se nastanili. Pričakale so nas udobne sobe, dobra hrana ter prijazen gostitelj Marko. Pogoji so bili zares odlični.

Veliko posestvo z nasadi jablan, športna igrišča z velikim nogometnim igriščem, v bližini bazenski kompleks, krušna peč, rokodelskih delavnice, soba z biljardom, pikadom, namiznim tenisom, velike učilnice in brezplačen Wi-Fi, kaj si lahko dijak želi lepšega. V tem okolju smo izpeljali številne dejavnosti. Zabavno so izpadle socialne delavnice, kjer so se dijaki med seboj povezovali in spoznavali ter se pogovarjali o najrazličnejših problemih s katerimi bodo skušali iskati kompromise v primeru različnih sporov.

Dijaki so uživali ob športnih urah, kjer smo igrali različne elementarne igre, pri katerih se nam je pridružil tudi gospod ravnatelj.

Prvi dan smo se zvečer odpravili tudi v bližnji bazenski kompleks. Dijaki so imeli možnost plavanja tako v notranjem kot Dijaki so si ogledali tovarno Ilirija v Lendavi, tudi v zunanjem bazenu, nekateri pa so čas kjer izdelujejo različne proizvode za nego izkoristili tudi za klepet s svojimi razredniki obraza, lasno kozmetiko ter mnoge druga v majhnih bazenčkih s toplo vodo. S tem pa proizvode, ki jih uspešno prodajajo tako športnih aktivnosti še ni bilo konec. Dijake v Sloveniji kot tudi v tujini. Zaposleni so je čakal še rafting po reki Muri. Hitre brzice, dijakom razkazali tovarno, kjer so si lahko tekmovanje med čolni, opazovanje narave ogledali celotno proizvodnjo od mešanja in glasno petje je zaokrožil še obisk otoka najrazličnejših kemikalij in barv do pakiranja Ljubezni, ki so si ga ogledali dijaki. v lične škatlice. Ob slovesu so dijaki v dar dobili vitaminske bonbone in se odpravili Po športnih in socioloških aktivnosti je prišlo proti domačiji slavnega slovenskega pesnika na vrsto tudi kulturno udejstvovanje, kjer so (v kolikor verjamemo večini odgovorov dijaki pokazali svoje rokodelske sposobnosti. naših dijakov preko ankete) Miška Kranjca Naredili so različne izdelke iz gline, učili so se v Veliko Polano. tehniko polstenja in izdelovali različne artikle 42

iz ovčje volne. Izdelovali so tudi milo, ki so ga nekateri razredniki dobili v dar od svojih dijakov. Vseeno pa smo dijake tudi razvajali.

Verjetno si bodo najbolj zapomnili odličnih pic, ki smo jih zanj naredili iz krušne peči ter številne jedi z žara. Na poti v Ljubljano smo si ogledali še mesto Maribor. Prehodili smo center mesta in si ogledali glavne znamenitosti.

Zanimivi so bili tudi rezultati anketnega vprašalnika (n = 99), ki so ga dijaki izpolnjevali februarju 2014. Najbolj jim je bil všeč rafting na reki Muri, saj je kar 49 % dijakov aktivnost ocenilo z najvišjo oceno. Očitno so se dijaki na raftingu tudi fizično najbolj namučili, saj so to vadbo ocenili kot najbolj zahtevno.

Veseli smo tudi, da so dijaki zelo dobro ocenili socialne in rokodelske aktivnosti ter aktivnosti na bazenu. Dijaki so se strinjali s trditvijo, da je bilo prostega časa premalo, saj so bili precej zaposleni, kar je bil tudi eden izmed ciljev tabora. Najbolj veseli pa ocena povezanosti z razrednikom in predvsem s sošolci. Na taboru so se dejansko povezali, kar je bil tudi osnovni cilj in le-ta po anketi sodeč tudi izpolnjen. Najvišje pa so ocenili tudi nastanitev in hrano.

Glede na opisano zaključujem, da je tabor v Veržeju uspel, ter da ga je zaželeno ponovno organizirati v tem kraju tudi v šolskem letu 2014/15.

43

Mednarodna izmenjava 2014 Saša Hiti, pomočnica ravnatelja

“

Srednja frizerska šola Ljubljana v okviru Srednja frizerska šola Ljubljana projekta mobilnosti že tretje leto pošilja v okviru projekta mobilnosti dijake na izmenjavo v tujino. V letošnjem že tretje leto pošilja dijake na šolskem letu je bilo v okviru programa izmenjavo v tujino. vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci pridobljenih evropskih sredstev za 18 dijakov, ki so se za en mesec odpravili v štiri države: Španijo, Nemčijo, Malto in Finsko.

Prvi teden so jih spremljali učitelji mentorji, ostale tri tedne pa so preživeli samostojno, pomoč pa so jim nudili tuji koordinatorji in koordinatorica Saša Hiti.

Tako kot vsako leto do sedaj, so morali kandidati za izmenjavo napisati motivacijsko pismo, oddati Europass - življenjepis v slovenščini in angleščini ter se udeležiti pripravljalnega tabora v Kranjski Gori, kjer so se seznanili z državami gostiteljicami, o njih pripravili predstavitve, se pogovarjali o tem, kaj pričakujejo od izmenjav, kaj so za to pripravljeni narediti, na kakšne situacije lahko naletijo, recimo bolezen, domotožje in kako jih rešujejo. Tabor sta vodili Viktorija Mrzelj odpotovali: Ula Istenič, Benjamin Mrzelj in Saša Hiti.

Jager, Saška Cerar, Darja Kordiš in Tjaša Bajt.

Na Tenerife so januarja 2014 odpotovali v spremstvu Saše Hiti in Sande Smrekar dijaki drugih letnikov: Mateja Jenko, Nik Škara, Tjaša Carevič, Eva Ilc, Nina Mihelčič in Sara Bizilj.

V Nemčijo sta februarja 2014 odpotovali Ana Vidmar in Nina Polovšak v spremstvu učiteljice Mojce Čuden.

Na Malto so sredi meseca marca 2014 v spremstvu Sonje Miklaužič in Viktorije 44

Konec meseca marca 2014 pa so na Finsko v mesto Imatro v spremstvu ravnatelja mag.

Primoža Hvale Kamenščka odpotovale Klara Boben, Eva Ule in Anja Breznik, v mesto Vaaso na zahodu pa v spremstvu Žiga Erhatiča Zala Veršnik in Maruša Plut.

Izmenjava Nemčija Ana Vidmar, 2. č Jaz in Nina Polovšak sva bili izbrani za izmenjavo v Nemčijo, kamor sva odpotovali za cel mesec. Prvi teden sva v kraju Schkeuditz preživeli s profesorico Mojco Čuden in njeno hčerko Klaro, potem pa sva bili tri tedne v apartmaju sami.

Začelo se je navsezgodaj zjutraj na železniški postaji v Ljubljani. Gospa Saša Hiti naju je pospremila do avtobusa za Villach (Beljak).

Na poti do Villacha sta se nama pridružili profesorica in njena hčerka. V Villachu smo prestopile na vlak za München. Po poti smo Leipzig: Mojca Čuden, Nina Polovšak, Ana kartale, igrale igro »Ugotovi znane osebnosti« Vidmar, Klara Čuden in poslušale radio, ki je bil ob sedežih. Po dolgi in naporni vožnji smo prišle v Leipzig, kjer smo prestopile na vlak za Schkeuditz West.

Tam nas je pričakal voznik in nas odpeljal do apartmaja. Po dvanajstih urah vožnje smo bile utrujene, zato smo pojedle večerjo, ki so nam jo pripravili, in odšle spat. Naslednji dan smo se dobile s koordinatorko Renato, ki nas je predstavila skupini finomehanikov iz Hrvaške. Skupaj smo si ogledali mesto Leipzig. Naslednji dan smo odšle v mesto Halle do salona Rathgeber, kjer smo se dogovorili glede opravljanja prakse. Med vikendom sva Seminar v izobraževalnem studiu Wella s profesorico Mojco Čuden, Klaro in skupino Hrvatov odšli v Berlin, kjer smo tudi prespali.

Ogledali smo si veliko znamenitosti, nama z Nino pa bo najbolj ostal v spominu ogled Mercedes-Benz trgovine, kljub temu da avtomobili niso del najine stroke. Po enem tednu skupnega bivanja sta se profesorica in njena hči odpravili v Slovenijo, z Nino pa sva se odpravili v salon. Po nekaj dneh bivanja v Nemčiji sva se navadili na red in zaposlene v salonu, pa tudi barvanja lutk s skuto. Vadili sva umivanje las, masažo lasišča, navijanje trajne, pletenje raznih kit, izdelovanja večernih pričesk, valov, šestic, striženje prehoda, Halle: Salon Rathgeber 45

pravilne drže škarij … Edina »prepreka« v salonu je bil ta, da niso znali angleško, tako da sem imela probleme s sporazumevanjem, saj ne znam nemško. Toda Ninino znanje nemškega jezika je bilo dovolj dobro, zato mi je navodila prevajala. Med vikendom sva odšli z dvema Portugalcema in Romuni v Dresden, kjer sva našli tudi slovenski kozulat. Dnevi so mimo hiteli in zadnji teden je hitro prišel.

Obe sva se kar veselili, da bova odšli nazaj v Slovenijo, včasih sva odštevali dneve in ko je Kaligraf zlate barve za mojstra prišel čas za odhod, sva se zelo zgodaj zjutraj zbudili, da ne bi zamudili vlaka, saj sva morali trikrat prestopiti. Bali sva se da bodo imeli vlaki zamude, vendar je šlo vse lepo kot je pisalo na karti, tako da sva v Ljubljano prišli točno. Na glavni postaji so naju pričakali najini bližnji. Poslovili sva se in odšli vsaka v svojo smer.

Izmenjava je bila res najboljša izkušnja. Kljub temu da mi je težave povzročal nemški jezik, sem se znašla in veliko naučila. Spoznali sva tudi veliko drugih dijakov, ki so bili na izmenjavi. Nepozabna izkušnja, jaz bi šla še enkrat, če bi šla lahko, saj sem uživala.

Dresden: Pred Konzulatom Republike Slovenije

Več si lahko preberete na spletni strani http:// izmenjava2014-nemcija.blogspot.de/ V salonu seminar kaligrafskega striženja

46

Pred Berlinskim zidom

Na Malti je lepo! Zelo!

Ula Istenič, 2.c in Darja Kordiš, 2.a Ta majhna, čarobna, topla država skriva veliko zanimive arhitekture, zgodovine in lepote.

Zanimiva in drugačna kultura pa vpliva tudi na frizerstvo. Z njihovimi različnimi tehnikami se je spopadla pet peresna deteljica (Ula, Darja, Ben, Tjaša, Saška). Posledica različnih tehnik je njihova struktura las.

Njihovi lasje so mešanica črnskih in azijskih las (trdi, gosti, ravni in skodrani močni lasje).

Prvi teden našega skupnega bivanja sta popestrili in olajšali najboljši profesorici ga. Sonja Miklaužič in ga. Viktorija Mrzelj, naslednje tri tedne pa smo se morali znajti sami. Ta velik izziv smo premagali z dobro voljo in dobrim vzdušjem v stanovanju, čeprav sta ga vsake toliko časa še bolj popestrili sostanovalki s Finske.

Ljudje na Malti so zelo prijazni in komunikativni. V salonih je večina strank nežnejšega spola in prevladujejo fen pričeske na tisoč in en način.

Prvi teden v salonih je bil za vse zelo težak, saj smo se morali prilagoditi in navaditi na tuje okolje in tuj jezik. Iz tedna v teden smo se vedno privajali na njihov način dela. Najbolj se nam je vtisnila v spomin tehnika sušenja las, katero so za svoje lase prilagodili tako, da pramen las s sušilcem za lase pri lasišču pogladijo, nato pa nadaljujejo sušenje proti konicam.

Na Malti smo skupaj preživeli kar štiri tedne in spoznali vse njene skrivnosti.

Si želiš to izkušnjo tudi ti? Prijavi se na mednarodno izmenjavo 2015!

Več si lahko preberete na spletni strani http:// izmenjavamalta2014.blogspot.com/ 47

Izmenjava Kanarski otoki – Tenerife Nina Mihelčič, 2.e Nič ni bolj vznemirljivega kot čakati na trenutek, ko odideš na drug konec sveta, daleč, daleč stran od družine in prijateljev, ki ti za vedno spremeni življenje.

Prišel je nepričakovani 13. januar, ko smo se jaz Nina, Sara, Eva, Mateja, Tjaša in Nik za en mesec odpravili na Kanarske otoke na Tenerife. Z nami sta se za en teden odpravili tudi profesorici Saša Hiti in Sanda Smrekar.

Zgodilo se je veliko smešnih dogodkov, katerim se še danes smejim. Mesec je minil prehitro. Nisem vedela, da se lahko na nek kraj, ki ni moj dom, tako zelo navežem.

Postala sem samostojna, samozavestna, naučila sem se kuhati, izpopolnila sem svoje strokovno znanje, spoznala drugačne trende, pričeske ...

Nikoli ne bom pozabila te nore izkušnje, ki Zjutraj smo se zbrali na glavni avtobusni mi je dala vedeti, da čeprav je doma najlepše, postaji, se poslovili od najdražjih in se s obstaja kraj, ki ti bo za vedno ostal v srcu. kombijem odpeljali v Benetke. Kmalu za tem je prišel težko pričakovani trenutek, za nekatere in tudi zame je bil to prvi let z letalom. Občutek je bil odličen, in komaj sem čakala na turbulence. Prišli smo do letališča v Barcelono, tam čakali 5 ur ter se še zadnjič v tem dnevu z letalom odpeljali do Tenerifov.

Prispeli smo in na letališču so nas čakali ravnatelj, koordinator in pomočnik šole Ies Las Indias Tenerife. S Saro sva se na pot odpravili z ravnateljem, saj sva bili kar nekaj časa oddaljeni od drugih. Prišli sva v kraj, ki se imenuje po rastlini Tabaiba Baja. Stanovanje je bilo lepo urejeno in prostorno je bilo. Teden se je začel s šolo. S Saro sva se vozili v šolo z avtobusom, ostali pa so bili le korak stran od šole. Zjutraj šola, popoldne pa prosti čas – to je bil naš vsakdanjik. Hodili sva na sprehode, bili na plaži, saj se je ozračje segrelo tudi do 30 stopinj. Med vikendi sva šli po nakupih, v Loro parque (živalski vrt), kjer sva videli veliko vrst živali in Siam park (park s tobogani), kjer pa sva preizkusili veliko adrenalinskih toboganov.

Preizkusili smo se tudi v kuhi, profesorici pa sta dobili potrdilo, da od nas še nekaj bo.

48

49

Strokovno izobraževanje učiteljev praktičnega pouka na šoli Cazcarra Image Group v Barceloni Romana Marolt, vodja aktiva učiteljev frizerstva

50

Od 16. 2. 2014 do 2. 3. 2014 so se štirje učitelji praktičnega pouka (Romana Marolt, Renata Strmec, Zoran Gajić in Rok Naranđa) udeležili strokovnega izobraževanja s področja ličenja in maskerstva oziroma posebnih efektov, ki so ga pripravili na šoli Cazcarra Image Group v Barceloni (http://www. cazcarra.com/es/).

To je ena izmed najbolj inovativnih in uveljavljenih izobraževalnih institucij v Španiji, ki se ukvarja z ličenjem za film, televizijo in modo, karakternim in protetičnim ličenjem. Pri delu uporabljajo nove tehnike ter lastno profesionalno kozmetiko znamke Ten Image.

Na programu so imeli v dopoldanskem in popoldanskem času raznovrstne aktivnosti: • Teorijo ličenja, dnevno ličenje, popoldansko ličenje, večerno ličenje • Ličenje za televizijo, moško ličenje, utrujen obraz, karakterna maska • Air brush ličenje, modno ličenje, poročno ličenje • Staranje obraza z ličili, fantazijsko ličenje, etnično ličenje – azijatski obraz • Poslikava obraza, izdelava pleše, teatralno ličenje, načrtovanje in izvedba tečaja osebnega ličenja za stranke • Izdelava mavčnega odlitka obraza • Načrtovanje maske, izvedba pozitiva in negativa, izdelava pozitiva maske iz posebnega plastelina • Vlivanje kalupa, izdelava maske z lateksom, sušenje • Nadaljevanje izdelave maske z lateksom, oblikovanje, barvanje maske, izdelava ran, opeklin, urezov in ostalih posebnih učinkov • Montaža maske – lepljenje, ustvarjanje končne podobe lika Večinoma so delali po modelu demonstracija – izvedba, program pa so glede na njihovo predznanje sproti prilagajali in nadgrajevali.

Izobraževanje bo prineslo novo dodano vrednost praktičnemu izobraževanju na šoli, saj bodo za ostale učitelje praktičnega pouka izvedli tečaj ličenja in prikazali naučeno znanje.

51

Modno liÄ?enje obraza

Skupaj z modeli

Staranje o

braza

Poslikava na

Moško ličenje

plešo

ega odlitka Izdelava mavÄ?n

Izdelava ra

n

obraza

NaÄ?rtovanje maske, izv edba pozitiva in negativ a, izdelava pozitiva mas ke iz posebnega plaste lina

V livanje k alu lateksom, pa, izdelava maske z sušenje

lateksom, Nadaljevanje izdelave maske z oblikovanje, barvanje maske

je, – lepljen lika e k s a m a be Montaž e končne podo j n a ustvarj

In za konec še skupna fotog

rafija z mentorjem

Strokovna ekskurzija učiteljev v Provanso Andreja Kordiš, prof.

Strokovna ekskurzija v Provanso je bila za učitelje organizirana v času od 6. do 9. 3.

2014. Ekskurzije smo se udeležile učiteljice Darka Dujmovič Verdenik, Sanda Smrekar, Stanka Platiša Pogačnik, Darja Pirkmaier Maklin, Nada Medved, Karmen Štrus Zore, Ana Koračin in Andreja Kordiš.

Malo po polnoči smo se odpravili na nočno vožnjo proti Franciji. Utrujeni, a vseeno zadovoljni, smo prišli v jutranjih urah v Provanso, kjer smo se odpeljali skozi sotesko Verdon, ki je bila naša prva ogledna postaja.

Soteska je naravni rezervat pod mogočnimi skalnatimi stenami, ki so nastale z rečno erozijo.

Potovanje smo nadaljevali v Moustiers – Ste – Marie, ki slovi po keramiki iz fajanse. Postanek smo naredili v vasici Manosque, ki je ohranila svoj šarm v obnovljenih vaških predelih in na mestnih trgih. Tu ustvarjajo dišave in kozmetiko svetovne znamke L’occitane.

Med ogledom muzeja in proizvodnje smo se prepustili čudovitim dišavam Provanse in Mediterana. Po ogledu smo se odpeljali v Arles, kjer je ustvarjal slikar Vincent Van Gogh.

Po zajtrku smo odšli v Les Baux in si ogledali središče vasice, ki leži na skalnem platoju 245 m visoko ter se sprehodili po zanimivih uličicah. Sledila je vožnja do mesteca Aix en Provence, kjer smo si ogledali mestno 56

središče. Po ogledih je sledila vožnja v Nico.

V nedeljo zjutraj smo se po zajtrku odpeljali do vasice Eze, ki kot orlovo gnezdo kraljuje na pečini. Ogledali smo si parfumerijo in postopke izdelovanja parfumov in drugih dišav. Nadaljevali smo z vožnjo do kneževine Monaco in se sprehodili do Oceanografskega muzeja, katedrale in knežje palače. Za kratek čas smo se ustavili še v Monte Carlu in začutili mestni utrip, ki je prežet z razkošjem in bogastvom.

V popoldanskih urah smo začeli potovanje nazaj v domovino, ki je trajalo skoraj dvanajst ur. Ves čas ekskurzije smo imeli sončno spomadansko vreme, ki je napolnilo s posebno energijo tudi vse udeleženke potovanja.

“

O gledali smo si parfumerijo in postopke izdelovanja parfumov in drugih dišav.

57

Literarni list Revščina

Kaj je revščina?

Je to tisto, ko nekomu primanjkuje denarja?

Je to tisto, ko nimaš za cigarete? Ne! Revščina je to, ko otrok brez ljubezni živi, ko cvetlica sama leži, ko človek brez prijateljev sami in ko sam v srcu si.

Valentina Šavor, 1. d

Ne odhajaj

Ko sem pozabila nate, si mi rekel, ljubim te.

Gledala sem v tišini, nisem rekla nič.

Ko si me vprašal, če ljubim te?

Nisem znala odgovoriti, samo obrnila sem se.

Odšel si, želela sem, da ljubiš me.

Ko sem se obrnila, te več ni bilo.

Ne odhajaj, ljubezen moja, ljubim te, ne zapusti me.

Kdaj ta čas bo prišel, ko bom s teboj.

Doroteja Šum, 3. d

Zmedena čustva Povedala bi ti, kako rada te imam.

A ko te vidim, mi srce ustavi se.

Ko me pozdraviš, jaz ne odzdravim, Zaustavi se mi dih, ne rečem nič.

Doroteja Šum, 3. d Zasanjana te gledam, sama sebi prepevam.

Včasih si bil moj, izgubila sem ta boj.

Ljubezen boli, če ti je ne vračajo, še bolj boli, če te prevarajo.

Srce boli, če se zlomi, še bolj pa boli, če zaupanja ni.

Amira Mujič, 1. D

Sanje

Sanje bile so tihe, nisem vedela, da so o tebi.

Zbudile so me, a misli na tebe zbledele so.

Ko jutro prišlo je, o tebi sanje so bile.

A videla te nisem, ker zbledele so.

Prišel je dan, ko poklical si me.

Rad bi povedal, da ljubiš me.

Zvečer objeta sva zrla v nebo, a kmalu ugotovila, da so bile le sanje le.

Doroteja Šum, 3. d

58

Pogovor s Hano Kuret Sanda Smrekar, prof.

Hana Kuret je dijakinja drugega letnika Srednje frizerske šole Ljubljana. Zelo rada se ukvarja z umetnostjo in glasbo. Poleg slikanja in igranja prečne flavte, jo zanima tudi interier design.

Trenutno načrtuje razstavo slik, ki bo meseca maja 2014 v Ljubljani. V sebi pa je odkrila tudi naklonjenost do poezije.

Kdo te je pri pesnjenju podprl? Že od malega pesnim samoiniciativno, brez spodbude iz okolja. Svojih pesmi nisem nikoli zares razkazovala.

Kje in s katero pesmijo si se predstavila občinstvu? Že kot majhna punčka sem rada nastopala.

To je vodilo k dramskemu udejstvovanju, zato sem velikokrat tudi s pesmimi ali kako drugače vodila prireditve. Verjetno sem na odru prvo pesem, seveda ni bila moja, prebrala v osnovni šoli.

Pri pesnjenju je tvoj vzornik …

Ne bi rekla, da imam kakršnegakoli vzornika, Bi delila z nami, kdaj in kako je pesništvo saj sem najboljši vzornik sama sebi. Še vzklilo v tebi? posebej, kar se tiče pesnika oz pesnice, saj zelo Pesniti sem začela že v rosnih letih. Verjetno nerada berem pesmi. Ne maram jih poslušati imam to zakoreninjeno v genih, saj je moj niti brati, kar je malce čudno, glede na to, da deda pesnil in izdal nekaj pesniških zbirk. jih pišem.

Brezdelje mi povzroča vsesplošno kreativnost že od mladih nog. Začela sem iz dolgočasja in Kdaj lahko pričakujemo pesniško zbirko? pisala naključne rime, ki se mi vedno motajo Nekoč bom definitivno izdala knjigo, verjetno po glavi. Svojih pesmi in zgodb praviloma kaj poetičnega in tudi proze ne bo manjkalo. nisem kazala ostalim, saj sem jih imela samo zase. No, po desetih letih pisanja pa sem Zbirka bo nosila naslov ... svoje rime potisnila med ljudi in nazaj dobila No, pustimo se presenetiti in uživajmo v pozitiven ‘’feedback’’. trenutku, kajti vsak je eden in edini.

59

Poezija Hane Kuret Zrem v noč

Zrem v noč.

Tako, kot sem to počela s teboj, nekoč.

Prisluhnim šumenju.

Ne vem, ali prihaja iz moje glave ali iz okolja, morda celo iz vesolja.

Vseeno šumi.

Zrem v noč.

Mimo mene dirja vlak, sopihajoč.

Le kam se mu mudi?

Za kolesi se iskri, hiti.

Zrem za njim, iz parnikov kadi se dim.

Zrem v noč.

Dim se mi zdi zmeraj bolj tekoč.

Razblinja se, kot moj razum.

Elegantno se zvija, potuje.

Njegova eleganca me zadovoljuje.

Zrem v noč. Šum postaja zmeraj bolj deroč.

Piskajoč.

Njene črne oči me vsrkajo vase, temni se mi.

Pošastne so te njene oči, Zemlja se vrti okoli svoje osi..

Naj me vsrka vase, kot knjige bralca, naj me vzame za njenega talca.

Zrem v noč.

Poletni vetrič

Poletni vetrič nese misel nate, toplina sončnih žarkov greje osamljeno ročico.

Misli vračajo se na razjarjeno stezico, stezico neskončnosti s pogledom v neznano, iščejo staro, dobro, poznano omamo.

Kjer se reka zlije z morjem, kjer se sonce skrije za obzorjem, kjer sij Lune iskri tvoje žalostne oči, najina stezica daleč se mi zdi..

Dolge so bile najine poti, mogočne kakor jadra, ko se zvetri, naj jih poletni vetrič razvedri, naj ga ponese tja do najinih dni in noči.

Prazna postelja se zdi že znana, občutljive nosnice boža vonj po nama, navsezadnje znana mi je praznina, tako daleč in tuja je milina.

Ribe spremljajo tok reke, pogumno obvladujejo prepreke, se vrtijo v tokovih, se napajajo v rečnih sokovih, sprašujejo o njenih se bregovih.

Kjer se reka zlije z morjem, se sprašujem kaj se skriva za obzorjem, sij Lune zamrl v tvojih je očeh, poletni vetrič utišal je tvoj smeh.

Poletni vetrič nese misel na stezice, kjer nekoč grele so najine se ročice, noč je ugasila topel sončni žarek, potisnila sonce je v brezkončni jarek.

Vetrič zapletel se v krošnjah je dreves, ptica, ki si na nebu, povej mi kaj je res, kam so se zazrle tvoje oči, vse tako odtujeno in daleč se mi zdi...

Poletni vetrič nese misel nate.

60

Iluzija svetlobe

Jutro

Čustva, misli, želje, bežijo... ...v soju tvojih besed se iskrijo..

Mogočne, kakor deroče brzice, pekoče, kakor žareče ognjenice.

Rosne kapljice vedrijo ptice na drevesih, občutek imam, kot, da sem v nebesih, s strumnim korakom prebujam planet, z nasmeškom na obrazu pojdem v svet.

Prezeblo telo, zavito v mrak, nikjer topline, da bi ga ogrelo, svet je poln samih spak, zrem v njih, otopelo.

Občutiti to radost je enkratno, sonce suši mi pot blatno, okus jutra je kot sladki greh, veter pleše mi v laseh.

Kje se skriva žarek svetlobe moje?

Izgubljam se, nočem zreti v oči tvoje.

Tonem, kot mornar v črno morje, da preživim, gorje! Raje v njem se izgubim.

Oblak zasanjano potuje, pravo pot namiguje, orel spremlja njegovo pot, naj ponese me vsepovsod.

Temne barve v soju tvoje svetlobe, mračne misli in tegobe..

Biti srečen ali zavit v iluzijo?

Biti žalosten ali zreti v manijo?

Nič se ne zliva, kot s platnom olje, izgubljena, razpršena iščem center in vesolje, le kje je moj planet sreče in volje?

Iščem, iščem svoje polje..

Občutek, barve in svoboda, monotonost, žalost in sinja voda, zelenje, sivina in modrina, prah, zvok in tišina.

Glasen molk maši mirno mi uho, bo še kdaj slišal ali zvoka sploh nebo?

Svet izgubil je smer toka, s takimi, kot ti, nikoli ni velikega poka.

Vsak korak me preseneča, kratke noge ima moja sreča..

Dvigujem v nebo se visoko, zrem za ljubečo, toplo roko, moja pljuča polna vode, nikjer moje ni svobode.

Kisik v zraku me duši.

Nem človek vse preglasi, kriči.

Le kaj se slepemu lepo zdi?

Zakaj čisto oko se solzi?

61

Modri dim z gladkimi valovi mehča pogled, jutranja zarja rasprostira svojo dušo na vse konce, skozi njo kuka žarek bled, jutranja zarja pozdravlja sonce.

Vonj po dežju

Obožujem dež, kako dežuje. po črnem oceanu barka pluje, na obzorju sije sonce, razprostira žarke na vse konce.

Vonj po dežju me pomirja, njegov sladek vonj po prostosti, žabe obožujejo močvirja, veselo skačejo v tej norosti.

Zvok dežja odzvanja melodijo.

Luna se nasmiha, odganja znano melanholijo, veter nežno, nežno piha.

Fotografije oddelkov

62

1. a Rok Bevdek

Učiteljski zbor

1. c Renata Strmec 1. b Sonja Miklavžič

1. d Darja Pirkmaie

r Maklin

1. č Andreja Kordiš

2. a Viktorija Merzelj

a Hiti 1. e Saš

2. b Ana Korači

n

2. c Sa bina K

2. d Marinka Jarm

olenc

Štrus 2. č Karmen

3. a Stank a Platiša

Zore

Pogačnik

2. e Karmen Markovič

ukec 3. b Maša K

3. č Tat jana Alek sič Peterk a nik Ocv na Navod s e V

c .

3

irk

3. d Da rka Dujm ović Verd e

nik

66