Strategija turizma v Bohinju - Vizija

Študija:

STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012 – 2016 (SRTDB) Z VKLJUČENIM MODELOM RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE V OBRAVNAVANEM OBDOBJU

Dokument:

B RAZVOJNE IN N TRŽENJSKE USMERITVE DESTINACIJE DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016

Bohinj, november 2012

Razvojne in trženjske rženjske usmeritve destinacije Bohinj B 2012-2016

Projekt: MOTOR, Mobilni turistični inkubator Študija: STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012 – 2016 (SRTDB) Z VKLJUČENIM MODELOM RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE V OBRAVNAVANEM OBDOBJU Dokument: B RAZVOJNE IN TRŽENJSKE USMERITVE DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 Naročnik študije:

Davčna številka:

TURIZEM BOHINJ – ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA Triglavska c. 30, SI-4264 4264 Bohinjska Bistrica Bis SI84521147

Matična številka: Odgovorna oseba:

1510614000 Klemen Langus

Naslov:

Izvajalec študije: Naslov: Davčna številka: Matična številka: Odgovorna oseba:

PROVITAL d.o.o.

Novine 19, SI-2212 2212 Šentilj SI72576294 3771032000 dr. Tanja Lešnik Štuhec

Sestava odgovorne projektne skupine: skupine Dušan Jovič, Kmetijski svetovalec KGZS Milena Košnik, Višja svetovalka za turizem, kmetijstvo in gospodarske dejavnosti - Občina Bohinj Klemen Langus, direktor zavoda Turizem Bohinj dr. Tanja Lešnik Štuhec, direktorica podjetja Provital d.o.o.

Jaka Žvan, Vodja Turističnega društva Bohinj Bohinj, november 2012 2

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

KAZALO VSEBINE

1

2

3

UVOD.......................................................................................................11 1.1

Turizem kot najpropulzivnejša gospodarska dejavnost ........................................ 12

1.2

Metodologija oblikovanja dokumenta ................................................................ 13

1.3

Sestava dokumenta ......................................................................................... 15

OBLIKOVANJE VIZIJE, POSLANSTVA IN CILJEV DESTINACIJE BOHINJ ....17 2.1

Izhodišča za oblikovanje vizije, poslanstva in ciljev destinacije Bohinj................... 17

2.2

Poslanstvo destinacije Bohinj ............................................................................ 19

2.3

Razvojna in trženjska vizija destinacije Bohinj .................................................... 24

2.4

Razvojni cilji za udejanjanje vizije destinacije Bohinj ........................................... 25

2.5

Trženjski cilji za udejanjanje vizije destinacije Bohinj .......................................... 25

2.6

Strateške usmeritve doseganja zastavljenih ciljev ............................................... 27

VIZIJA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ LETA 2020 ..............29 3.1

Vizija razvoja partnerstva in soorganiziranosti destinacije Bohinj .......................... 29

3.2

Vizija razvoja in trženja produkta - destinacije Bohinj ......................................... 30

3.2.1

Vizija razvoja in conacije turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj............. 30

3.2.2

Vizija coniranja sprejemljivih aktivnosti v destinaciji Bohinj ........................... 32

3.2.3

Vizija sistema razvoja destinacijskih zgodb – doživetij Bohinja ...................... 33

3.2.3.1

Vizija segmentiranja ciljnih skupin za doživljajske programe Bohinja ....... 33

3.2.3.2

Vizija doživljajskih tematskih konceptov Bohinja .................................... 34

3.2.3.3

Vizija doživljajskih PTK in dobaviteljskih verig zanje............................... 35

3.2.4

Vizija marketinškega spleta doživljajskih PTK Bohinja .................................. 36

3.2.4.1

Vizija produkta – doživljajskih PTK destinacije Bohinj............................. 37

3.2.4.2

Vizija prostora in časa pri oblikovanju doživljajskih PTK Bohinja.............. 38

3.2.4.3

Vizija cene pri oblikovanju doživljajskih PTK Bohinja .............................. 39

3.2.4.4

Vizija trženjskega komuniciranja doživljajskih PTK Bohinja ..................... 40

3.2.4.5

Vizija distribucijskega sistema za doživljajske PTK Bohinja ..................... 42

3.2.4.6

Vizija ljudi pri oblikovanju doživljajskih PTK Bohinja............................... 42

3.2.4.7

Vizija procesa oblikovanja doživljajskih PTK Bohinja .............................. 44

3.2.4.8

Vizija fizičnih dokazov doživljajskih PTK Bohinja .................................... 46

3.2.4.9

Vizija budžeta za razvijanje in izvajanje doživljajskih PTK Bohinja ........... 47 3

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.2.4.10 3.3

Vizija razvoja promocijskih in prodajnih aktivnosti v destinaciji Bohinj .................. 48

3.3.1

Vizija strateškega trženjskega načrtovanja in pozicioniranja destinacije Bohinj 48

3.3.1.1

Strateško marketinško načrtovanje in razvoj Bohinja ............................. 48

3.3.1.2

Pozicioniranje destinacije Bohinj .......................................................... 50

3.3.2

Vizija ciljnega trženjskega komuniciranja destinacije Bohinj .......................... 51

3.3.3

Vizija identitete in upravljanja destinacijskega znamčenja ............................. 53

3.3.4

Vizija distribucije destinacije Bohinj ............................................................ 54

3.4

4

Vizija partnerstva – mreženja za izvajanje doživljajskih PTK Bohinja ....... 47

Vizija podpornega okolja destinacije Bohinj 2012 -2016 ...................................... 55

3.4.1

IKT kot podpora razvoju in raziskavam ter trženju turizma v Bohinju ............. 55

3.4.2

Človeški viri kot podpora odličnosti in konkurenčnosti Bohinja....................... 56

3.4.3

Spodbujanje kakovosti kot podpora kakovostnemu doživljanju Bohinja .......... 56

3.4.4

Vlaganja v turistično infrastrukturo za kakovostno doživljanje Bohinja ........... 57

3.4.5

Spremljanje in evalviranje poslovanja destinacije Bohinj ............................... 57

MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012 – 2016 ..........58 4.1

Prioriteta 1: Mreženje in soorganiziranost destinacije Bohinj ................................ 59

4.1.1

Razvoj sistema mreženja – partnerstva destinacije Bohinj ............................ 63

4.1.2

Pravno formalna oblika delovanja DMC Turizem Bohinj ................................ 67

4.2

Prioriteta 2: Razvoj in trženje produktov v destinaciji Bohinj................................ 68

4.2.1 Ključni cilji in usmeritve ter prepoznani koncepti strategije produktov destinacije Bohinj................................................................................................... 68 4.2.2

Razvojni in trženjski koncept strategije produktov destinacije Bohinj ............. 70

4.2.3

Ciljni trgi strategije produktov destinacije Bohinj.......................................... 73

4.2.4

Ciljni segmenti strategije produktov destinacije Bohinj ................................. 74

4.2.5

Interpretacija narave in kulturne dediščine Bohinja ...................................... 76

4.3

Prioriteta 3 – Promocija in prodaja v destinaciji Bohinj ........................................ 77

4.3.1

Strategija upravljanja znamke destinacije Bohinj ......................................... 77

4.3.2

Komunikacijska strategija destinacije Bohinj ................................................ 79

4.3.3

Celostna grafična podoba destinacije Bohinj ................................................ 80

4.3.4

Strategija trženja - promocije in distribucije destinacije Bohinj ...................... 80

4.3.4.1

Strategija distribucije na nivoju destinacije Bohinj ................................. 82

4.3.4.2

Strategija trženjskega komuniciranja – promocije.................................. 86

4.3.4.3

Promocijska orodja in usmeritve za njihovo uporabo ............................. 87

4.3.5

Strategija na področju cene ....................................................................... 91 4

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.4

Prioriteta 4: Podporno okolje za kakovost in konkurenčnost v destinaciji Bohinj .... 92

4.4.1

Strategija na področju raziskav in razvoja ................................................... 93

4.4.2

Strategija na področju človeških virov ......................................................... 95

4.4.3

Strategija na področju kakovosti ................................................................ 96

4.4.4

Strategija na področju informacijsko / rezervacijske podpore obiskovalcem.... 98

4.4.5

Strategija na področju turistične in druge podporne infrastrukture ................ 99

4.4.6

Strategija na področju integralnega razvoja turizma................................... 100

4.4.7

Strategija na področju trajnostnega razvoja turizma .................................. 101

4.4.8 Strategija na področju spremljanja in evalviranja aktivnosti upravljanja destinacije Bohinj................................................................................................. 102

5

NABOR UKREPOV ZA UDEJANJANJE AKTIVNOSTI MODELA 2012-2016 .. 104 5.1

Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj 2012-2016 ........... 104

5.2

Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj 2012-2016 .............. 104

5.3

Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj 2012-2016 ....... 105

5.4

Razvoj podpornega okolja destinacije Bohinj 2012-2016 ................................... 106

5.5 Vključitev projektov oz. ukrepov dokumenta Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 .............................................................................................................. 109

6

ZAKLJUČNE UGOTOVITVE ...................................................................... 111

PRILOGE

5

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

KAZALO TABEL Tabela 1: Ožja odgovorna projektna skupina za oblikovanje študije SRTDB ....................... 13 Tabela 2: Širša projektna skupina za oblikovanje študije in izvajanje aktivnosti SRTDB ....... 14 Tabela 3: Sestava Delovnih skupin za izvajanje projektnih aktivnosti SRTDB ...................... 14 Tabela 4: Pregled zapisanih vizij, ki se nanašajo na razvoj turizma v Bohinju ..................... 17 Tabela 5: Besedila vizije destinacije Bohinj leta 2020 ....................................................... 18 Tabela 6: Interesi zasebnega sektorja in prispevek k prepoznavnosti destinacije Bohinj ...... 19 Tabela 7: Interesi javnega sektorja in prispevek k prepoznavnosti destinacije Bohinj .......... 20 Tabela 8: Interesi vodstva destinacije in njegov prispevek k uspešnosti destinacije Bohinj .. 20 Tabela 9: Interesi civilnega sektorja in njegov prispevek k prepoznavnosti Bohinja ............ 20 Tabela 10: Interesi lokalne skupnosti in prispevek domačinov k prepoznavnosti Bohinja ..... 21 Tabela 11: Interesi obiskovalcev in njihov prispevek k prepoznavnosti Bohinja................... 21 Tabela 12: Interesi lastnikov (sekundarnih) počitniških domov in njihov prispevek k prepoznavnosti Bohinja ................................................................................................. 21 Tabela 13: Interesi konkurenčnih in primerljivih destinacij ter pomen njihovega proučevanja za Bohinj ..................................................................................................................... 22 Tabela 14: Pomen skladnega ravnanja s smernicami naravnega in kulturnega okolja za konkurenčnost Bohinja.................................................................................................. 22 Tabela 15: Zadovoljitev motivov skupnega sodelovanja – pričakovanj zasebnega in javnega sektorja ....................................................................................................................... 23 Tabela 16: Zadovoljitev motivov skupnega sodelovanja – pričakovanj lokalne skupnosti in obiskovalcev ................................................................................................................ 24 Tabela 17: Diferenciacija cen in pavšalnih ugodnosti ponudbe Bohinja .............................. 40 Tabela 18: Komuniciranje destinacije Bohinj s ciljnimi skupinami turistov .......................... 41 Tabela 19: Opis usposobljenosti zaposlenih in lokalnega prebivalstva destinacije Bohinj ..... 43 Tabela 20: Zagotavljanje zadovoljstva skozi vzpostavitev sistema - procesa kakovosti v Bohinju........................................................................................................................ 45 Tabela 21: Strateški cilji trženja destinacije Bohinj skozi leta ............................................ 49 Tabela 22: Učinki družbeno odgovornega destinacijskega trženja Bohinja ......................... 50 Tabela 23: Ključne usmeritve na področju soupravljanja destinacije Bohinj........................ 60 Tabela 24: Ključne koristi – dodana vrednost povezovanja v Bohinju ................................ 60 Tabela 25: Centri in delovne skupine DMC Turizem Bohinj ............................................... 62 Tabela 26: Naloge delovnih skupin DMC Turizem Bohinj .................................................. 62 Tabela 27: Deležniki – akterji destinacije Bohinj .............................................................. 63 Tabela 28: Horizontalne mreže destinacije Bohinj ............................................................ 65 Tabela 29: Vrste partnerskih povezav destinacije Bohinj .................................................. 66 Tabela 30: Ključni cilji in usmeritve strategije produktov destinacije Bohinj........................ 68 Tabela 31: Aktivnosti za oblikovanje PTK v Bohinju ......................................................... 70 Tabela 32: Produkti Bohinja skozi razvojni proces............................................................ 71 Tabela 33: Razvojni koncept strategije produktov ........................................................... 71 Tabela 34: Opisi temeljnih področij turistične ponudbe Bohinja ........................................ 72 Tabela 35: Struktura povpraševanja glede na pričakovane mednarodne nočitve 2016 ........ 73 Tabela 36: Turistični koncepti po ciljnih trgih leta 2016 .................................................... 74 Tabela 37: Struktura obiskovalcev po načinu prihoda v destinacijo Bohinj leta 2011 ........... 75 6

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 38: Vedenjski segmenti glavnih izvornih trgov, ki prihajajo v Julijske Alpe............... 76 Tabela 39: Ključni cilj in usmeritve na področju strategije upravljanja znamke destinacije Bohinj ......................................................................................................................... 78 Tabela 40: Proces oblikovanja destinacijske / kolektivne znamke Bohinj ............................ 78 Tabela 41: Ključni cilji in usmeritve komunikacijske strategije destinacije Bohinj ................ 79 Tabela 42: Vsebina komunikacijskega procesa destinacije Bohinj ...................................... 79 Tabela 43: Analiza trženja destinacije Bohinj................................................................... 81 Tabela 44: Usmeritve strategije distribucije na domačem trgu .......................................... 82 Tabela 45: Usmeritve strategije distribucije na mednarodnih trgih .................................... 82 Tabela 46: Oblikovanje strategije za vstop na ciljne trge – distribucijski kanali ................... 83 Tabela 47: Organiziran in okrepljen skupen nastop na mednarodnih trgih ......................... 83 Tabela 48: Opis motivov prihoda glede na tematske koncepte.......................................... 84 Tabela 49: Opis segmentacije obiskovalcev glede na tematske koncepte in motive prihoda. 85 Tabela 50: Ključne usmeritve promocijske strategije destinacije Bohinj ............................. 86 Tabela 51: Internetni portal destinacije Bohinj ................................................................ 87 Tabela 52: Usmeritve za oglaševanje destinacije Bohinj v tiskanih in elektronskih medijih ... 88 Tabela 53: Neposredno trženje (direktni marketing) destinacije Bohinj .............................. 88 Tabela 54: Sejmi za splošne javnosti in poslovne borze.................................................... 88 Tabela 55: Druge aktivnosti pospeševanja prodaje v destinaciji Bohinj .............................. 89 Tabela 56: Odnosi z javnostmi in organizacija dogodkov .................................................. 90 Tabela 57: Trženjska infrastrukturna orodja.................................................................... 90 Tabela 58: Cenovna strategija je povezana s številnimi elementi kakovosti destinacije........ 91 Tabela 59: Ključni cilji in usmeritve na področju strategije podpornega okolja v destinaciji Bohinj ......................................................................................................................... 92 Tabela 60: Ključne usmeritve na področju strategije raziskav v destinaciji Bohinj ............... 93 Tabela 61: Metodologija udejanja usmeritev na področju strategije raziskav v destinaciji Bohinj ......................................................................................................................... 93 Tabela 62: Ključne usmeritve na področju strategije razvoja v destinaciji Bohinj ................ 94 Tabela 63: Metodologija udejanja usmeritev na področju strategije razvoja v destinaciji Bohinj ......................................................................................................................... 95 Tabela 64: Ključne usmeritve na področju človeških virov v destinaciji Bohinj .................... 95 Tabela 65: Metodologija udejanja usmeritev na področju človeških virov v destinaciji Bohinj .................................................................................................................................. 96 Tabela 66: Ključne usmeritve na področju kakovosti v destinaciji Bohinj............................ 97 Tabela 67: Metodologija udejanja usmeritev na področju kakovosti v destinaciji Bohinj ...... 98 Tabela 68: Ključne usmeritve na področju informacijsko / rezervacijske podpore v destinaciji Bohinj ......................................................................................................................... 98 Tabela 69: Metodologija udejanja usmeritev na področju informacijsko / rezervacijske podpore v destinaciji Bohinj........................................................................................... 99 Tabela 70: Ključne usmeritve na področju turistične in druge podporne infrastrukture ........ 99 Tabela 71: Metodologija udejanja usmeritev na področju turistične in druge podporne infrastrukture v destinaciji Bohinj ................................................................................. 100 Tabela 72: Ključne usmeritve na področju integralnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj ................................................................................................................................ 100

7

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 73: Metodologija udejanja usmeritev na področju integralnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj ........................................................................................................ 101 Tabela 74: Ključne usmeritve na področju trajnostnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj ................................................................................................................................ 101 Tabela 75: Metodologija udejanja usmeritev na področju trajnostnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj ........................................................................................................ 101 Tabela 76: Ključne usmeritve na področju merjenja učinkovitosti upravljanja destinacije Bohinj ....................................................................................................................... 102 Tabela 77: Metodologija udejanja usmeritev na področju merjenja učinkovitosti upravljanja destinacije Bohinj ....................................................................................................... 102 Tabela 78: Aktualni projekti oz. ukrepi dokumenta Program razvoja turizma v Bohinju 20062013 ......................................................................................................................... 109

KAZALO SLIK Slika Slika Slika Slika Slika

1: 2: 3: 4: 5:

Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 ......................................... 58 Model soorganiziranosti DMC Turizem Bohinj ...................................................... 61 Koordiniranje in izvajanje aktivnosti - DMC Turizem Bohinj ................................... 64 Partnerstvo DMC Turizem Bohinj na lokalnem nivoju............................................ 67 Sistem tematskih konceptov Bohinja................................................................... 69

8

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

SEZNAM KRATIC BDP B2B B2C CKB CNKDB CTB CRS DMC DMO DSČV DSINKD DSK DSRP DSRR DST DSUIT DSZB EU EUR GIZ IKT IT KD LTO MDSTIR MOTOR MKŽB

Bruto družbeni produkt Poslovanje podjetij med seboj / Business to Business Poslovanje podjetja s kupci / Business to Customer Center kakovosti Bohinj Center narave in kulturne dediščine Bohinj Center trženja Bohinj Centralni rezervacijski sistem Podjetje za upravljanje destinacije / Destination management company Organizacija za marketing organizacije / Destination marketing organisation Delovna skupina za človeške vire Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine Delovna skupina za kakovost Delovna skupina za razvoj produktov Delovna skupina za raziskave in razvoj Delovna skupina za trženje Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture Delovna skupina za znamko Bohinja Evropska unija Valuta EU Gospodarsko interesno združenje Informacijsko komunikacijska tehnologija Informacijska tehnologija Kulturna dediščina Lokalna turistična organizacija Medsektorska delovna skupina za trajnostni integralni razvoj Mobilni turistični inkubator – projekt

MTPB

Mreža za kakovost življenja Bohinj Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinj Mreža turističnih ponudnikov Bohinj

OPS PTK QR code RA RCB RDC RDO RNUST RR RRA RS SJA SLOW SPD SRTDB STO SRTDB SWOT

Ožja projektna skupina Produktna tržna kombinacija Quick Response code Razvojna agencija Razvojni center Bohinj Regionalno destinacijsko podjetje (Regional Development Agency) Regionalna destinacijska organizacija Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma Raziskave in razvoj Regionalna razvojna agencija Republika Slovenija Skupnost Julijske Alpe Počasni/počasno Slovensko planinsko društvo Strategija razvoja turizma destinacije Bohinj Slovenska turistična organizacija Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats

MPRB

9

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

ŠPS TD TD TIC TIS TNP UNESCO UN WTO ZN ZO ZRSVN ZSRT ZTNP ZVKDS

Širša projektna skupina Turistično društvo Turistična destinacija Turistično informacijski center Turistično informacijski sistem Triglavski narodni park United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization Svetovna turistična organizacija ZN / UN World Tourism Organisation Združeni narodi Zavarovano območje Zavod RS za varstvo narave Zakon o spodbujanju razvoja turizma Zakon o Triglavskem narodnem parku Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

10

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

1 UVOD Oblikovanje strateških dokumentov razvoja in trženja turistične destinacije1 je odraz zrelosti in proaktivnega razmišljanja odgovornih posameznikov, ki sestavljajo skupino za načrtovanje, organiziranje, vodenje in upravljanje poslovanja turistične destinacije.

Management turistične destinacije je vsestranski pristop za doseganje konkurenčnosti turistične destinacije na globalnem trgu, na katerem glavno vlogo predstavljajo turisti s svojim povpraševanjem po produktnih tržnih kombinacijah oz. doživljajskih zgodbah. Če naj bo destinacija turistično tržno usmerjena in vodena, se mora organizacijsko ustrezno oblikovati.

Management turistične destinacije2 pomeni management vseh procesov notranjega in zunanjega okolja posamezne destinacije3. Bistvena vloga managementa destinacije je na eni strani skrb za naravno in družbeno okolje, na drugi strani pa skrb za smiselne investicije v infrastrukturo in trženje blagovne znamke destinacije. Uveljavljena sta dva izraza za management turistične destinacije, in sicer: destination management organisation (DMO) in destination management company (DMC). Organizacija ali podjetje je bodisi javno ali zasebno, v njem pa sodeluje široka paleta deležnikov4 kot so predstavniki občin in / ali regije, turistična društva, predstavniki nastanitvenega sektorja, torej hotelov, turističnih kmetij, incoming turističnih agencij in lokalnih oziroma regionalnih zbornic. DMC prevzame v celoti ali v bistvenih delih5 naloge managementa – načrtovanja, organiziranja, vodenja, upravljanja in nadzorovanja poslovnih procesov v turistični destinaciji.6

1

Destinacija je smiselno zaokroženo geografsko področje, kjer se turistična ponudba, povezana v enotno blagovno znamko, trži na domačih in tujih trgih. Destinacija lahko postane uspešna enota ustvarjanja dodane vrednosti le tam, kjer dobro sodelujejo vsi posamični ponudniki v destinaciji (prenočitveni obrati, prevozni sistemi, gostinski sektor, obrtništvo, maloprodaja itd.), pomemben pa je tudi odnos matičnega prebivalstva in ključnih eksogenih faktorjev do razvoja turizma (Lebe 2008, 57).

2 Management turistične destinacije pomeni usklajeno (so)delovanje vseh turističnih in zainteresiranih dejavnikov v okolju, ki zavzema vsa obdobja turističnega razvojnega cikla. Pri tem so pomembne: . funkcije managementa: načrtovanje, razvoj, ohranjanje, marketing in upravljanje poslovanja; . fokusi management destinacije: donosi investicij, ohranjanje in varovanje okolja, ustvarjanje nove vrednosti, zadovoljevanje turistov in rast dobička; . cilji managementa destinacije: trajnostni razvoj, konkurenčen odnos med vrednostjo in ceno, standardi kakovosti in dobičkonosnost; . odgovornost managementa destinacije pa je razdeljen med: investitorje, politike, managerje in lastnike. (povzeto po Brezovec, 2004, 2-4) 3 Vzpostaviti je potrebno dve ravni managementa: . destinacija mora delovati kot učinkovit sistem na lokalni ali regionalni ravni (delovanje navznoter), sočasno pa . vzpostaviti organizacijo, ki prevzame management (načrtovanje, vodenje, upravljanje poslovanja in nadzor) turizma v destinaciji (delovanje navzven), kamor sodi opredelitev funkcij, ki pokrivajo ključna področja delovanja destinacije kot poslovnega sistema (določiti optimalno organiziranost delovanja turistične destinacije: koordinacija posameznih (pod)sistemov, njihovo smiselno povezovanje itd.; razvoj produktov / storitev; financiranje; trženje ipd.).

4 Déležniki organizacije (angl. stakeholders) oziroma turistične destinacije so posamezniki ali ciljne skupine, ki vplivajo na dejanja turistične destinacije oziroma turistična destinacija vpliva nanje. Déležniki se od javnosti razlikujejo po tem, da so lahko v svojem odnosu do destinacije povsem pasivni. Aktivni lahko postanejo šele ob nestrinjanju z dejanji DMC ali ob konfliktu z njim. Ker tvorijo déležniki nekakšen 'ekosistem' destinacije, jih mora destinacija upoštevati v svojih menjalnih procesih in strategijah managementa.

5 Običajno se DMC razvije iz receptivne agencije, ki na turistični destinaciji najprej opravlja marketinško funkcijo in skrbi za razvoj le-te in se šele kasneje razvije v podjetje, ki izvaja celovit management turistične destinacije.

6 Obseg nalog organizacije oziroma podjetja za management turistične destinacije je odvisen od velikosti destinacije, od njenega turističnega potenciala in razvitosti.

11

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Nastajanje pričujočega dokumenta je odraz intenzivnosti časa v katerem živimo, načrtne usmerjenosti v prihodnost ter prepoznavanja potreb po soorganiziranem, sovodenem in soupravljanem trajnostnem in družbeno odgovornem ter strpnem turizmu v destinaciji Bohinj, ki ima izjemno dolgo tradicijo turistične dejavnosti.

Soudeležba deležnikov Bohinja pri načrtovanju in udejanjanju skupne prihodnosti je ena najmodernejših oblik zastavljanja modela razvoja in trženja destinacije Bohinj in s tem zagotavljanja uspešnosti uresničevanja skupnega poslanstva, vizije, strateških razvojnih in trženjskih ciljev in usmeritev ter konkretnih ukrepov v obdobju 2012-2016. Ti se udejanjajo skozi izvajanje projektov – mreženja z namenom ter zagotavljajo celovito doseganje želene prihodnosti razvoja in trženja Bohinja ob nenehnem monitoringu in evalviranju posameznih aktivnosti.

Za uspešno delovanje destinacije so vedno ključna zaznavanja obiskovalcev. Njihovo večje ali manjše zadovoljstvo komuniciranja v digitalnih omrežjih in v širših ter ožjih klasičnih mrežah, ustvarja imidž destinacije.

Vizija turističnih akterjev Bohinja ostaja tudi v razvojnem obdobju 2012-2016, torej tudi v tem dokumentu, vpeta v vsebine idealizirane prihodnosti, ki je bila zapisana že v Programu razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 ter Načrtu trženja Bohinjskega turizma 2007-2013 in pravi: • Narava v Bohinju – čista relaksacija, ohranjena je in super se skrbi zanjo.

• Hotelčki v tem kraju so zares dobri in srčkani!

• Tem zadovoljnim ljudem pa res vse klapa.

• To so se pa res dobro spomnili!!

• Bohinj je zakon!

1.1 Turizem kot najpropulzivnejša gospodarska dejavnost Turizem je svetovni fenomen. Rezultati turističnega prometa v letu 2011 so dosegli napovedi iz začetka preteklega leta, še zlasti to velja za področje obsega števila turistov. Število prihodov tujih turistov je po ocenah UN WTO (Tourism Barometer, marec 2012)7 na svetovni ravni naraslo za 4,4 %, tj. na 502 milijona. Evropa je v letu 2011 beležila drugo najvišjo stopnjo rasti mednarodnih turistov (+5,8 %), kar je na eni strani posledica preusmeritve turističnih tokov iz trenutno politično nestabilnih držav severne Afrike in Bližnjega vzhoda, na drugi strani pa politične in ekonomske situacije v domačih evropskih državah, kar je spodbudilo turiste k počitnicam doma ali v bližnjih državah.

Napovedi gospodarskih gibanj so zadnja leta postale mnogo bolj zadržane kot v času konstantne rasti gospodarstva in nadpovprečnih rasti turističnega prometa. Turistična

potovanja so postala nuja za posameznika, a so hkrati v veliki meri odvisna od razmer v gospodarstvu. Rast mednarodnega turizma se bo tudi v letu 2012 nadaljevala, vendar z bolj zmernim tempom. Mednarodna napoved gibanja BDP za leto 2012 kaže 2,5-odstotno rast na 7

Vir:http://www.slovenia.info/pictures/T-B_board/atachments_1/2012/TO7_14364.pdf (12. 7. 2012).

12

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

svetovni ravni z rahlim upadom v državah EU8. Rast prihodov kaže podoben trend – na svetovni ravni je pričakovana 1,3-odstotna rast z dobrim odstotkom upada v Evropi, a hkrati 5,5-odstotna rast iz najbolj perspektivne regije Azije in Pacifika. Glede na napovedi Svetovne turistične organizacije (UN WTO) bo leto 2012 rekordno, s presežkom mejnika 1 milijarde mednarodnih turističnih prihodov.9 Leto 2013 bo še uspešnejše od letošnjega, tako po rasti BDP na svetovni ravni (+1%) in v Evropi (+1,1 %) kot tudi po številu mednarodnih prihodov (+2,5 %) in prihodov v regiji Evropa (+0,8 %).

Dokončni podatki o slovenskem turizmu celo izdatno presegajo evropsko povprečje in nas na nekaterih tujih trgih uvrščajo med zvezde poletne sezone 2012, saj so mednarodni turistični prihodi dosegli skoraj dvoštevilčno rast (9 odstotkov). Za Slovenijo se v Strategiji slovenskega turizma 2012-201610 napoveduje: 4 % letna stopnja rasti prihodov, 2 % letna stopnja rasti nočitev ter 6 – 8 % letna stopnja rasti prilivov iz naslova izvoza potovanj.

Bohinj leži v osrčju Julijskih Alp - v Gorenjski statistični regiji, ki ustvari največ nočitev med statističnimi regijami v Sloveniji. Turistična ponudba programov sproščanja v naravi,

doživljanja njenih lepot ter izvajanje mehkih aktivnosti sredi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka obetajo izjemna doživetja in zadovoljstvo obiskovalcem ter drugim deležnikom destinacije. To je odlična popotnica za uspešnost destinacije Bohinj v programskem obdobju 2012-2016.

1.2 Metodologija oblikovanja dokumenta Metodologija izvedbe študije temelji na sekundarnem in primarnem raziskovanju, ki je bilo izvedeno v obliki kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja na destinaciji Bohinj ter v sodelovanju s člani projektne in delovnih skupin, ki so aktivno sodelovali v skupinah na delavnicah.

Celovita študija je rezultat sodelovanja in inovativnega proaktivnega delovanja strokovnjakov različnih, za sestavo študije, odločilnih področij delovanja v destinaciji Bohinj.

Ožjo projektno skupino, ki je vodila aktivnosti za odlikovanje študije 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju' je sestavljalo 5 članov (Tabela 1).

Tabela 1: Ožja odgovorna projektna skupina za oblikovanje študije SRTDB Dušan Jovič (KGZS), Milena Košnik (Občina Bohinj), Klemen Langus (Turizem Bohinj),

dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital d.o.o.), Jaka Žvan (Turistično društvo Bohinj).

8

Turizem predstavlja več kot 5 % BDP EU, v sektorju deluje približno 1,8 milijona podjetij, ki zaposlujejo okoli 5,2 % celotne delovne sile (približno 9,7 milijona delovnih mest). Če upoštevamo posredne učinke, turizem v EU predstavlja več kot 10 % BDP in zaposluje okoli 12 % delovne sile. (Strategija razvoja turizma 2012-2016, str. 29) 9 Vir: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/TO7_14364.pdf (12. 7. 2012).

10 Vir: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_ 14561.pdf (12. 7. 2012, str. 17).

13

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Širšo projektno skupino, ki je proučevala in potrjevala aktivnosti za odlikovanje študije 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju' je sestavljalo 19 članov (Tabela 2).

Tabela 2: Širša projektna skupina za oblikovanje študije in izvajanje aktivnosti SRTDB Marjana Bajt (turistična infrastruktura), Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Anton Cesar (Mesnine Bohinj), Anže Čokl (MPM Engineering), Dušan Jovič (KGZS), Milena Košnik (Občina Bohinj), Vida Kovačič (Turizem Bohinj), Klemen Langus (Turizem Bohinj), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital) Darinka Maraž Kikelj (Občina Bohinj),

Bogdan Rupnik (Čebelarsko društvo Bohinj), Urška Smukavec (Triglavski narodni park), Jure Sodja (TD Bohinj), Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Irena Tripič (Družinski hotel Tripič), Jana Vilman (Memini), Nikica Zorč (TD Bohinj), Irma Zupanc (čebelarstvo), Jaka Žvan (TD Bohinj)

Projektne aktivnosti so potekale skozi pet delovnih skupin, in sicer: Delovno skupino za trženje (DST), Delovno skupino za razvoj produktov (DSRP), Delovno skupino za znamko Bohinja (DSZB), Delovno skupino za kakovost (DSK), Delovno skupino za raziskave in razvoj ter človeške vire (DSRRČV) (Tabela 3).

Tabela 3: Sestava Delovnih skupin za izvajanje projektnih aktivnosti SRTDB DS za trženje (DST) (članov) DS za razvoj produktov (DSRP) (članov)

Jaka Žvan (Turistično društvo Bohinj), Nežka Božnar (Krog), Vida Kovačič (Turizem Bohinj), Klemen Langus (Turizem Bohinj),

Vida Kovačič, (Turizem Bohinj), Marjana Bajt (Turistična infrastruktura), Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Dušan Jovič (KGZS Kranj Bohinj), Milena Košnik (Občina Bohinj),

DS za znamko Bohinja (DSZB) (članov)

Jana Vilman (Memini),

DS za kakovost (DSK) (članov)

Dušan Jovič (KGZS Kranj Bohinj),

DS za raziskave in razvoj ter človeške vire (DSRRČV) (članov)

Urška Alič, Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Milena Košnik (Občina Bohinj),

Anton Cesar (Mesnine Bohinj), Primož Cvetek (Sirarna Bohinj), Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Milena Košnik (Občina Bohinj), Drago Kotnik (čebelarstvo), Vida Kovačič (Turizem Bohinj),

Klemen Langus (Turizem Bohinj), Marjana Bajt (Turistična infrastruktura), Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Milena Košnik (Občina Bohinj),

dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Polona Meglič (Bohinj Park Eko Hotel), Boštjan Mencinger (Vogel), Jaka Kustrle (Gostilna Rupa), Klemen Langus (Turizem Bohinj), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital) Polona Meglič (Bohinj Park Eko Hotel), Klemen Langus (Turizem Bohinj), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital) Polona Meglič (Bohinj Park Eko Hotel), Jaka Kusterle (Gostilna Rupa), Klemen Langus (Turizem Bohinj), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Monika Ravnik (domača obrt in mlečni izdelki), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital).

Darinka Maraž Kikelj (Občina Bohinj), Urška Smukavec (TNP – geograf),

Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Grega Šilc (VSŠGT Bled), Jana Vilman (Memini).

Jana Pekovec, (Bohinj Park Eko Hotel) Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Jana Vilman (Memini),

Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Klara Zalokar (Handmade in Moste),

Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Irena Tripič (Družinski hotel Tripič), Jana Vilman (Memini), Nikica Zorč (TD Bohinj), Irma Zupanc (domača obrt in čebelarstvo), Jure Sodja (TD Bohinj), Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Grega Šilc (VSŠGT Bled), Jana Vilman (Memini).

14

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

1.3 Sestava dokumenta Strateško študijo, ki jo je naročil Turizem Bohinj, Zavod za pospeševanje turizma, z naslovom

'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (SRTDB) z vključenim Modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju' sestavljajo trije dokumenti, in sicer: A – Analiza turistične destinacije Bohinj; B – Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016; C – Udejanjanje / uresničevanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014; ter ločen dokument, ki ga je naročila Občina Bohinj z naslovom: D - Načrt razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj.

Dokument z naslovom Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016 s pogledom na 2020 sledi prvemu dokumentu Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju in se nadaljuje z dokumentoma Udejanjanje / uresničevanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014 ter z Načrtom razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj.

Prvo poglavje govori o turizmu kot najpropulzivnejši gospodarski dejavnosti, podaja metodologijo oblikovanja dokumenta in njegovo sestavo skozi pet poglavij.

V drugem poglavju so predstavljeni poslanstvo, vizija, strateški cilji in usmeritve destinacije Bohinj v obdobju 2012-2016 s pogledom na 2020.

Tretje poglavje podrobno prikazuje želeno vizijo razvoja in trženja destinacije Bohinj 20122016 s pogledom na 2020 skozi razvoj partnerstva in organiziranosti, razvoj in trženje produkta – destinacije Bohinj, razvoj promocije in prodajnih aktivnosti v destinaciji Bohinj ter podpornega okolja kot osnove za uspešno udejanjanje vizije.

V četrtem poglavju je predstavljen model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016, ki ga sestavljajo štiri prioritete, in sicer: Prioriteta 1: Mreženje in soorganiziranost destinacije Bohinj, Prioriteta 2: Razvoj in trženje produktov v destinaciji Bohinj, Prioriteta 3: Promocija in prodaja v destinaciji Bohinj, ter Prioriteta 4: Podporno okolje za kakovost in konkurenčnost v destinaciji Bohinj.

Zaključna misel v petem poglavju naveže dokument Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016 na dokument Udejanjanje / uresničevanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014, ki ga kot operativni dokument nadgrajuje. Predstavlja pa tudi izhodišče za dokument Načrt razvoja znamčenja destinacije Bohinj.

15

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

ANALIZA TURISTIČNE DESTINACIJE BOHINJ Uvod Evalvacija podeželske Alpske destinacije Bohinj Analiza udejanjanja obstoječih programov razvoja turizma v Bohinju Analiza destinacije Bohinj z vidika P-jev marketinškega spleta SWOT analiza destinacije Bohinj z deležniki Analiza trajnostnega razvoja turizma s kazalniki trajnosti RAZVOJNE IN TRŽENJSKE USMERITVE DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 Uvod Oblikovanje vizije, poslanstva in ciljev destinacije Bohinj Vizija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Nabor ukrepov za udejanjanje aktivnosti Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Zaključne ugotovitve UDEJANJANJE MODELA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2014 Uvod Ukrepi in cilji uresničevanja Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014 Ukrepi, cilji in aktivnosti po posameznih prioritetah MRTDB 2012-2014 Zaključna misel o načinu udejanjanja razvojne in trženjske strategije destinacije Bohinj 2012-2014 NAČRT RAZVOJA ZNAMKE PODEŽELSKE ALPSKE DESTINACIJE BOHINJ Uvod Izhodišča za oblikovanje znamke Bohinj Strateško pozicioniranje Bohinja 2012-2016 Način oblikovanja znamke destinacije Bohinj Destinacijska / kolektivna znamka Bohinj Vzdrževanje prepoznavnosti destinacijske / kolektivne znamke Bohinj Zaključna misel BOHINJ

16

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

2 OBLIKOVANJE VIZIJE, POSLANSTVA IN CILJEV DESTINACIJE BOHINJ Vizija, poslanstvo in cilji destinacije Bohinj 2012-2016 so nastali z veliko soudeležbo deležnikov destinacije Bohinj.

2.1 Izhodišča za oblikovanje vizije, poslanstva in ciljev destinacije Bohinj Vizija Bohinja do leta 2020 je nastajala postopoma, in sicer s proučitvijo: • obstoječih širših razvojnih dokumentov, ki napovedujejo tudi vizijo razvoja turizma Bohinja na nivoju Evropske Unije, Slovenije, Gorenjske, Triglavskega narodnega parka in občine Bohinj (Priloga 1-10), • dokumentov, ki specifično opredeljujejo vizijo razvoja turizma za Julijske Alpe, na Gorenjskem in v Bohinju po kronološkem vrstnem redu (Priloga 7-9), • zapisov Janeza Bizjaka o Bohinju, ter v sodelovanju s številnimi deležniki na delavnicah za oblikovanje študije. Pregled zapisanih vizij je predstavljen v Tabeli 4.

Tabela 4: Pregled zapisanih vizij, ki se nanašajo na razvoj turizma v Bohinju Dokument Sporočilo COM(2010) 352 konč. Evropske komisije Alpska konvencija Strategija razvoja turizma v Sloveniji 2012-2016

RRP Gorenjske 20072013 Lokalna razvojna strategija območja LAS »Gorenjska košarica« 20072013 Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 20122020

Besedilo Ohraniti Evropo na prvem mestu svetovnega turizma; povečati prepoznavnost Evrope kot svetovne turistične tržne znamke; povečati »zeleno« rast, produktivnost, inovativnost; povečati konkurenčnost evropske turistične industrije, predvsem turističnih malih in srednjih podjetij v okviru ciljev Strategije razvoja EU 2020.

Cilj Alpske konvencije je dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov alpskega prebivalstva.

V letu 2016 bo turizem v Sloveniji v celoti temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešna gospodarska panoga nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu.

Slovenija bo razvita turistična destinacija s sodobno, raznoliko in visoko kakovostno turistično ponudbo, temelječo na inovativnih in kakovostnih integralnih turističnih proizvodih ter storitvah z visoko dodano vrednostjo in ciljem zadovoljstva turistov. Z atraktivnimi in raznolikimi turističnimi proizvodi bo postala zaželena destinacija tudi za turiste z oddaljenih trgov.

Prihodnjo Gorenjsko gradimo kot skupnost, kjer bodo v zdravem alpskem okolju ljudje želeli delati, živeti in se zabavati, kjer bomo lahko v polnosti uresničevali svojo ustvarjalnost in podjetniške ideje.

Območje »Gorenjska košarica« bo najbolj ustvarjalno in podjetno slovensko podeželje, ki zna in zmore ohranjati in krepiti identiteto, naravo in kulturo zaščitenega alpskega prostora.

Na znanju in talentih naših ljudi, visoki kakovosti produktov in storitev, naravnem okolju, kulturni dediščini in partnerstvu med sektorji gradimo trajnostni razvoj in trajnostna nova delovna mesta. Pri tem upoštevamo razlike in interese vseh generacij, gradimo

tolerantnost, povezujemo vasi z mesti in se odpiramo v svet.

Izbrane besede ključnih elementov vizije: ohranjena in neokrnjena narava; sožitje in sodelovanje med prebivalci - pripadnost parku; zavest o parku kot vrednoti; izobraženi lokalni prebivalci z odličnimi idejami ustvarjajo blaginjo; TNP svetovno znana ekskluzivna turistična destinacija nesezonskega značaja, usmerjena v kakovostni športni in ekološki turizem; številne generacije šolarjev v lokalnih izobraževalnih centrih celovito spoznavajo pomen zavarovane narave; obveščeni obiskovalci v spremstvu vodnikov doživljajo izjemnost narave, mir in tišino – napajajo se z novo življenjsko energijo in krepijo spoštovanje do narave; okolju in uporabniku prijazna mobilnost ter optimalna energetska 17

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

oskrba; sonaravno gospodarjenje omogoča finančno samozadostnost / država zagotavlja dodatne finančne vire in podpore; JZ TNP dobro sodeluje z domačini - z velikim posluhom Razvojna strategija Občine Bohinj Regionalna TO Julijske Alpe, 1999

vključuje potrebe in vizije lokalnih prebivalcev v načrte in ukrepe za trajnostni razvoj parka Občina Bohinj bo dosegla visoko gospodarsko razvitost z razvojem v vrhunsko turistično območje, prepoznavno po naravni in kulturni dediščini. (2004-2014)

Bohinj je kulturno in ekološko odkritje. Kot sestavni del TNP gradi Bohinj na naravnih virih in izročilu. Aktivnosti slonijo na deželi in ljudeh ter naravi in zdravju. Ciljni segmenti so občudovalci narave, iskalci sprostitve in pohodniki. Zgraditi je potrebno visoko vredno izkušnjo narodnega parka, poudarjeno z izročilom in folkloro.

Razvojnotrženjska turistična vizija Gorenjske kot TD 2010-2015

Gorenjska je s svojo temeljno identiteto slovenskih Alp in Triglavskega narodnega parka kot osrednjega identifikacijskega elementa ter identitet posameznih krajev in ljudi, ki tu živijo, prepoznavna, zaokrožena in dobro organizirana celoletna turistična destinacija – ki jo med alpskimi destinacijami odlikuje najbolj sproščeno, lahko dostopno in pristno doživljanje neokrnjene narave (= »Uživanje sončne strani… življenja, Alp«).

Janez Bizjak

Bohinj: »Kjer sta si človek in narava najbližje.« Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro, mirno stran. Bohinj je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu z vašo primarno bivanjsko uro. Je hkrati meditativen prostor tišine in prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je prostor, kjer lahko vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter med neštetimi odtenki beline.

V Sloveniji, v Alpah in v Evropi je samo en Bohinj:

neponovljiv, izzivalno očarljiv, osupljivo skrivnosten in neprimerljiv.

Program razvoja turizma v Bohinju 20062013

Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza presenečenj.

Turistična destinacija Bohinj je po programu razvoja turizma v letih 2006 – 2013 prepoznavno in razvito slovensko in srednjeevropsko turistično območje v izjemnem naravnem in kulturnem okolju najlepšega predela Julijskih Alp.

Predlog elementov za vizijo podeželske alpske destinacije Bohinj do leta 2020 (2012-2016) je bil oblikovan po proučitvi zgoraj navedenih vizij strateških dokumentov in drugih dejavnikov, ki pomembno sooblikujejo destinacijo Bohinj. Deležniki na dveh delavnicah širše delovne skupine za oblikovanje Strategije razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016, in sicer 8. marca 2012 in 15. junija 2012 v Bohinju, so proučili najpomembnejše elemente vizije Bohinja do leta 2020. Končen zapis je nastal v zaključni fazi oblikovanja dokumenta in besedila so predstavljena v Tabeli 5.

Tabela 5: Besedila vizije destinacije Bohinj leta 2020 1. delovna verzija vizije Bohinj 2020 (delavnica 8. 3. 2012) Bohinj, ekskluzivna podeželska destinacija sredi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka z odličnim dostopom, vabi v vseh letnih časih in presega pričakovanja turistov in domačinov, ki cenijo in želijo aktivno doživeti ter celovito začutiti neokrnjeno naravo, avtohtono kulturno dediščino, tradicionalno gastronomijo in prireditve ter način sonaravnega življenja v Alpah.

2. delovna verzija vizija Bohinj 2020 (delavnica 15. 6. 2012) Bohinj, živahna, skrivnostna, domača podeželska destinacija sredi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka, vabi pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije in prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah.

Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza presenečenj!

3. delovna verzija vizije Bohinj 2020 Bohinj, počasna in živahna, meditativna in adrenalinska, skrivnostna in drugačna, domačna in multidostopna, podeželska destinacija v Julijskih Alp in Triglavskem narodnem parku, vabi pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije in prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah.

Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza pristnih in sproščujočih presenečenj.

18

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

2.2 Poslanstvo destinacije Bohinj Skupno poslanstvo destinacije Bohinj je povezano s poslanstvi posameznih deležnikov destinacije Bohinj.

Destinacijo Bohinj sooblikujejo naslednje skupine deležnikov: • Zasebni sektor - ponudniki nastanitvenih (hoteli, hostli, penzioni, zasebne sobe, apartmaji, počitniške hiše, kampi, počitniški domovi, planinski domovi in koče idr.), prehrambenih (restavracije, gostilne, okrepčevalnice, turistične kmetije, planinske koče, planine idr.), športno-rekreativnih, doživljajskih, idr. zmogljivosti – lastniki in zaposleni v turizmu in z njim povezanih panogah (kmetijstvo, gozdarstvo, obrt idr.); • Javni sektor - naravovarstvene, kulturne in druge organizacije, občina, TIC-i – akterji destinacije Bohinj; • Vodstvo destinacije – Turizem Bohinj s svojimi organi in partnerji; • Civilni oz. društveni sektor - turistična, športna, kulturna, planinska idr. društva; • Lokalna skupnost - domačini, ki živijo v destinaciji Bohinj; • Obiskovalci - turisti, ki obiščejo destinacijo Bohinj; • Vikendaši – lastniki počitniških hiš - drugih domov v Bohinju; • Druge turistične destinacije - konkurenčne turistične destinacije in destinacije dobre prakse; • Naravno okolje - smernice varstva in ohranjanja narave - ZRSVN, TNP; • Kulturno in družbeno okolje - smernice za ohranjanje in gradnjo kakovosti življenja v lokalnem okolju destinacije Bohinj – ZVKDS, TNP idr.

Deležniki destinacije Bohinj imajo različne interese, kar pomeni, da različno dojemajo, vplivajo in s tem prispevajo k uresničevanju ciljev razvoja in trženja destinacije Bohinj v obdobju 2012-2016. Njihovi interesi in prispevek k destinaciji Bohinj so podrobneje predstavljeni v Tabelah od 6 do 14.

Tabela 6: Interesi zasebnega sektorja in prispevek k prepoznavnosti destinacije Bohinj

Interesi

Prispevek k destinaciji

• organizirana in pomrežena destinacija - celovito urejena, vzdrževana in privlačna javna in turistična infrastruktura ter objekti za aktivnosti, atrakcije narave in kulturne dediščine, signalizacija, informiranje idr.; • učinkovita promocija, še predvsem za manjše ponudnike; • trženjska platforma za boljšo predstavitev posameznih ponudnikov; • jasen razvojni trženjski koncept s prepoznano destinacijsko/ kolektivno znamko; • dober imidž destinacije za doseganje cenovne pozicije ponudbe; • kakovostna informacijska mreža - spletni portal, TIC-i, mediji promocije; • kakovostne informacije skozi analize in raziskave za sprejemanje odgovornih odločitev na katerih trgih in preko katerih kanalov in orodij nagovarjati, katere produkte razvijati idr.; • kakovostno in spodbudno podporno okolje za hitrejšo realizacijo zastavljenih poslovnih konceptov.

• razvijajo in nudijo najbolj pomembne sestavine ponudbe – zgodbe Bohinja • z inovativnim in dobrim poslovanjem prispevajo k imidžu destinacije; • z oblikovanjem in vlaganjem v svojo ponudbo in produkte omogočajo razvoj destinacije in njeno prepoznavnost na trgu zelenih turističnih destinacij.

19

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 7: Interesi javnega sektorja in prispevek k prepoznavnosti destinacije Bohinj

Interesi

Prispevek k destinaciji

• partnerski pristop med javnim, zasebnim in civilnim sektorjem; • jasen razvojni in trženjski koncept, ki pritegne in motivira vključene deležnike k sodelovanju; • učinkovita in dolgoročna partnerstva z namenom, ki omogočajo sinergične učinke; • imidž kakovostne, konkurenčne in organizirane destinacije; • pozitivna gospodarska rast in razvoj območja; • urejena splošna in turistična javna infrastruktura; • urejeno okolje in izkoriščanje naravnih virov po načelih trajnostnega razvoja; • nova delovna mesta in podjetniška iniciativa v turizmu in v z njim povezanih dejavnostih; • pozitivni fiskalni učinki; • trajnostno načrtovan, usklajen in obvladljiv prostorski razvoj.

• z zasebnim in civilnim sektorjem opredelijo skupno vizijo in jasen razvojni in trženjski koncept ter skrbijo za njegovo učinkovito uresničevanje; • nudijo sistemsko podporo za razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti; • skrbijo za vlaganja, vzdrževanje in upravljanje atrakcij kulturne dediščine in narave ter drugih ponudb javne narave; • spodbujajo trajnostni razvoj, inovativnost in podjetništvo v destinaciji; • pridobivajo razvojna nepovratna in sredstva iz EU skladov; • učinke turistične dejavnosti vlagajo nazaj v razvoj destinacije; • spodbujajo razvoj integralnih turističnih produktov – zgodb Bohinja.

Tabela 8: Interesi vodstva destinacije in njegov prispevek k uspešnosti destinacije Bohinj

Interesi

Prispevek k destinaciji

• kakovostna partnerstva z namenom in sodelovanje deležnikov na vseh ravneh delovanja destinacije; • optimalno pridobivanje sredstev - dovolj velik budžet (iz različnih virov) za izvajanje ciljanih aktivnosti; • učinkoviti procesi upravljanja destinacije s sinergičnimi učinki; • odlični rezultati, ki prispevajo k imidžu destinacije ter dojemanju vodstva kot sposobnega tima managerjev; • stimulativno plačilo za delo; • zadovoljni, motivirani, predani in lojalni zaposleni.

• od njihovega znanja in usposobljenosti upravljanja – organizacije, sposobnosti strateškega razmišljanja, prepoznavanja in uresničevanja priložnosti, sklepanja dobrih strateških navez in uspešnega vodenja, je v največji meri odvisen uspeh uresničevanja vizije in s tem razvoja in imidža destinacije.

Tabela 9: Interesi civilnega sektorja in njegov prispevek k prepoznavnosti Bohinja

Interesi

Prispevek k destinaciji

• prispevati h gradnji imidža turistično razvite, tržno privlačne in prijazne destinacije; • s povezovanjem ponudnikov zasebnih nastanitvenih kapacitet in posredniškim promoviranjem ter trženjem njihove ponudbe ter turističnih paketov vplivati na kakovost doživetij v destinaciji; • z organizacijo prireditev povečati dogajanja ter skrbeti za ohranjanje običajev in promovirati kulturno identiteto območja; • z upravljanjem turistične infrastrukture skrbeti za atraktivna doživetja narave in kulturne dediščine; • dobiček iz opravljanja turistične dejavnosti vračati v razvoj ponudbe; • entuziastično delovati na prostovoljni bazi (neprofitna društva) za blaginjo deležnikov in destinacije.

• so dolgoletni nepogrešljiv partner pri razvoju turizma in oblikovanju turistične ponudbe v destinaciji; • delujejo kot sestavni del tridelnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem in pomembno prispevajo k prepoznavnosti destinacije; • so izjemno pomemben generator povezovanja in sodelovanja – mreženja z namenom, razvoja produktov, dogajanja, saj dobro poznajo ponudbo destinacije in imajo dolgoletno tradicijo delovanja.

20

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 10: Interesi lokalne skupnosti in prispevek domačinov k prepoznavnosti Bohinja Interesi Prispevek k destinaciji • prispevek turizma in z njim povezanih dejavnosti k razvoju in blaginji Bohinja; • kakovostne zaposlitve v turistični in s turizmom povezanih dejavnostih; • dodatni vir zaslužka v turizmu skozi oddajanje zasebnih nastanitvenih kapacitet, turističnih, športnih in planinskih vodenj ipd.; • vlaganje prihodkov od turizma nazaj v razvoj destinacije; • s pozidavo in arhitekturo turističnih objektov ne degradirati okolja, temveč ustvarjati dodano vrednost območja; • soupravljati destinacijo tako, da ne prihaja do negativnih učinkov turizma kot so prometni kaos, onesnaževanje okolja, hrup, množičnost idr.; • pritegniti obiskovalce, ki spoštujejo naravno okolje in kulturno dediščino alpskega prostora sredi Triglavskega narodnega parka; • vključevanje v načrtovanje razvoja turizma in z njim povezanih dejavnosti.

• pomembno prispevajo k imidžu prijazne, gostoljubne in zaželene destinacije; • so pomembni promotorji turizma v območju skozi skrb za urejenost okolja, socialno in kulturno ter ekonomsko blagostanje.

Tabela 11: Interesi obiskovalcev in njihov prispevek k prepoznavnosti Bohinja Interesi Prispevek k destinaciji • preprosta dostopnost in orientacija v in po destinaciji; • čisto, urejeno in varno naravno okolje; • kakovostna, raznolika in edinstvena ponudba narave in kulturne dediščine podeželja sredi Alp in Triglavskega narodnega parka; • nova, drugačna doživetja, spoznati nove kulture, okolja, ljudi; • možnost izbire med različnimi tipi in kategorijami nastanitve; • dobro razmerje med ceno in kakovostjo storitev; • dobro urejena javna infrastruktura; • vzdrževane in sodobne atrakcije narave in kulturne dediščine ter dobro označene znamenitosti; • ustrezni odpiralni časi turističnih ponudnikov, posrednikov informacij idr.; • dobro informiranje o ponudbi, prireditvah, dogodkih (pred prihodom in v Bohinju, v nastanitvenem obratu, območju idr.); • prijazna storitev in prijazni, gostoljubni domačini in zaposleni v turistični in s turizmom povezanih dejavnostih.

• zadovoljni obiskovalci so odlična promocija destinacije in osebno priporočilo je najbolj učinkovit element pri izbiri destinacije (50 % stalnih gostov); • s pridobivanjem njihovih povratnih informacij in mnenj (preko neposrednih raziskav, prisotnosti v socialnih omrežjih ipd.) lahko izboljšamo kakovost ponudbe; • so ključen predpogoj za obstoj destinacije in smiselno je vlagati v njihovo zadovoljstvo.

Tabela 12: Interesi lastnikov (sekundarnih) počitniških domov in njihov prispevek k prepoznavnosti Bohinja Interesi Prispevek k destinaciji • prispevek turizma k razvoju destinacije skozi organizirano oddajanje nastanitvenih kapacitet kot dodatnim virom zaslužka v turizmu; • vlaganje prihodkov od turizma nazaj v izboljšanje turistične ponudbe in razvoj destinacije; • s pozidavo in arhitekturo objektov ne degradirati okolja, temveč ustvarjati dodano vrednost območja; • soupravljati destinacijo Bohinj tako, da ne prihaja do negativnih učinkov turizma kot so prometni kaos, onesnaževanje okolja, hrup, množičnost idr.; • pritegniti obiskovalce, ki spoštujejo naravno okolje in kulturno dediščino območja; • vključevanje v načrtovanje razvoja turizma.

• pomembno prispevajo k imidžu prijazne destinacije; • z lobiranji izven območja destinacije sooblikujejo ponudbo destinacije in pomagajo pri doseganju zastavljene vizije; • so pomembni promotorji turizma Bohinja v območju stalnega bivališča.

21

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 13: Interesi konkurenčnih in primerljivih destinacij ter pomen njihovega proučevanja za Bohinj Interesi Prispevek k destinaciji • spremljati, kaj dela konkurenca in destinacije dobre prakse na regionalnem in širšem nivoju Julijskih Alp in Alp v celoti; • doseči večji tržni delež, biti boljši, bolj prepoznavni, imeti boljši imidž, razvijati nove tržne produkte in lokalno dodano vrednost, da dosežemo daljše zadrževanje in večjo potrošnjo in zadovoljstvo obiskovalcev.

• konkurenčne destinacije v regiji in širšem alpskem prostoru nas silijo, da smo vedno boljši; • destinacije primeri dobre prakse nam kažejo dober zgled; • z njihovim proučevanjem se znamo umestiti na turističnem trgu podeželskih destinacij v Alpah.

Tabela 14: Pomen skladnega ravnanja s smernicami naravnega in kulturnega okolja za konkurenčnost Bohinja Udejanjanje trajnostnega koncepta razvoja, ki: • ohranja in gradi kakovost življenja v lokalni skupnosti; • spoštuje in krepi kulturno identiteto Bohinja; • ohranja in povečuje kakovost naravne in kulturne krajine Bohinja; • zavaruje, ohranja in povečuje kakovost elementov kulturne dediščine snovne in nesnovne narave ter skozi prireditve obuja tradicionalne običaje; • zavaruje, ohranja in povečuje kakovost naravnih vrednot in območij, biodiverzitete in ekosistemov rastlin in živali ter jih skozi prireditve in neponovljiva doživetja približa sodobnemu človeku; • skrbi za čim manjše negativne vplive učinka turizma in z njim povezanih dejavnosti na naravno, kulturno in socialno okolje ob relativno velikih ekonomskih učinkih.

• Reliefne - geološke (gore, hribovja, doline idr.), hidrološke (izviri, slapovi, potoki, jezera, reke idr.), botanične in zoološke značilnosti ter kulturna dediščina Bohinja, so življenjski prostor ljudi in živali ter danost, ki omogoča razvoj unikatnega turizma v Julijskih Alpah sredi Triglavskega narodnega parka.

To krajinsko podobo in prednosti prostora želimo ohraniti aktivno in kakovostno tudi za naslednje rodove.

Skupni interesi deležnikov destinacije Bohinj do leta 2020: • po razvoju kakovostnega, kreativnega, trajnostno in pozitivno naravnanega okolja, ki bo prijetno za bivanje, delo, raziskovanje, obisk in bo dolgoročno stimuliralo razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti na območju podeželske alpske destinacije Bohinj, • po razvoju prepoznavne kakovostne, sodobne in odlično organizirane podeželske alpske destinacije z jasno identiteto na mednarodnem trgu, ki je privlačen turistični cilj za pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže; • po ponudbi kakovostnih storitev ter prilagajanju potreb pričakovanjem in željam izbranih ciljnih skupin (niš), ki bodo skozi doživljajske produktne tržne kombinacije (PTK) – zgodbe Bohinja, presenečene (preseženo zadovoljno) doživele unikatnost podeželske alpske destinacije Bohinj; • po večji rasti, razvoju, inovativnosti in kreativnosti, ki se bodo odražale v večjem obisku, daljšem zadrževanju, večji potrošnji ob doslednem uresničevanju trajnostnega razvojnega koncepta podeželske alpske destinacije Bohinj.

Iz skupnih interesov deležnikov Bohinja izhaja poslanstvo destinacije Bohinj.

22

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Elementi poslanstva destinacije Bohinj do leta 2020: • Poslanstvo mreženja pri oblikovanju podeželske alpske destinacije Bohinj je z učinkovitim povezovanjem vseh sredstev (dobrin, ljudi, znanj idr.) na mednarodnem turističnem trgu doseči večjo privlačnost in konkurenčnost destinacije Bohinj, večjo/e: prepoznavnost, povpraševanje, sinergične učinke in posledično zadovoljstvo vseh deležnikov.

• Poslanstvo razvoja in trženja je razvijanje visoko kakovostnega, inovativno, trajnostno, dostopno, družbeno odgovorno, inovativno in pozitivno naravnanega okolja, ki bo prijetno za bivanje in obisk komuniciralo jasno identiteto in razlikovanje od konkurenčnih destinacij v mednarodnem prostoru. Osredotočenost kakovostne in celovite destinacijske ponudbe na izbrane ciljne skupine bo pripovedovala unikatno zgodbo Bohinja, ki lahko prinaša zadovoljstvo vsem deležnikom.

• Trajnostno naravnan razvojni proces ter družbena odgovornost in strpnost bodo omogočili sinergične učinke in blagostanje skozi rast, razvoj in inovacije, vsem vključenim.

Poslanstvo destinacije Bohinj se glasi: Poslanstvo destinacije Bohinj je skozi soorganiziranost in mreženje deležnikov za povezovanje dobrin, ljudi, znanj idr., oblikovati

inovativno in kakovostno podeželsko alpsko destinacijo Bohinj v Triglavskem narodnem parku, ki bo skozi integralni trajnostni razvoj, družbeno odgovornost in strpnost ter nišno oblikovano in trženo ponudbo neponovljivih doživljajskih PTK za ciljne skupine obiskovalcev, na mednarodnem turističnem trgu, dosegla večjo privlačnost, odličnost ter konkurenčnost in s tem večjo/e: prepoznavnost, povpraševanje, sinergične učinke (rast, razvoj in inovacije) in posledično zadovoljstvo in blagostanje vseh deležnikov Bohinja.

Le poznavanje pričakovanj vseh deležnikov in skupna jasna opredelitev motivov za njihovo sodelovanje (Tabeli 15 in 16) lahko vodi Bohinj k uresničevanju zapisanega poslanstva in prinaša koristi vsem vključenim deležnikom Bohinja.

Tabela 15: Zadovoljitev motivov skupnega sodelovanja – pričakovanj zasebnega in javnega sektorja Deležniki Zadovoljitev pričakovanj skozi skupno poslanstvo Zasebni sektor

Javni sektor

Zagotoviti profesionalno podporo turističnim ponudnikom na področju: • 'mreženja z namenom' za ustvarjanje trajnostnega, družbeno odgovornega, strpnega in inovativnega poslovnega okolja, ki deluje s sinergičnimi učinki.

• kakovostnega razvoja (produktov, standardov, orodij digitalnega marketinga) in učinkovitih raziskav (zbiranje in obdelava informacij) za učinkovito odločanje.

• spodbujanja razvoja znanja in usposobljenosti za večjo profesionalnost in odličnost destinacije.

• trženja in promocije destinacije za podporo prodaji produktov in storitev; trženja, promocije in prodaje doživljajskih PTK destinacije ter informacijske podpore za ozaveščanje in dopadljivo interpretacijo unikatnosti narave in KD Bohinja.

Zagotoviti profesionalno podporo celovite DMC javnemu sektorju – TIC-em in drugim doživljajskim centrom na področju: • razvojne funkcije (spodbujanje podjetništva in razvoj turističnih produktov ter raziskave – zbiranje in obdelava informacij s trga).

• trženja in promocije (promocija destinacije, npr. vstop na nove trge) in informacijska podpora.

• soorganiziranosti skozi partnersko mreženje in soupravljanje celotne destinacije.

• zastopanja interesov vseh vključenih deležnikov v odnosu do relevantnih javnosti.

23

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 16: Zadovoljitev motivov skupnega sodelovanja – pričakovanj lokalne skupnosti in obiskovalcev Lokalna skupnost

Obiskovalci

Zagotoviti domačinom - predstavnikom lokalne skupnosti model trajnostnega, družbeno odgovornega, strpnega in inovativnega razvoja turizma, ki v sodelovanju: • zagotavlja konkurenčnost destinacije in podjetij ter njihov dolgoročni razvoj in uspešnost.

• zagotavlja kakovostne zaposlitve, spodbuja nove podjetniške iniciative in omogoča dodatni vir zaslužka številnim posameznikom.

• ohranja in gradi kakovost življenja - blagostanje v lokalni skupnosti.

• spoštuje in krepi kulturno identiteto kraja, ki se kaže v lokalno dodani vrednosti.

• ohranja in povečuje kakovostno podobo kulturne krajine Bohinja.

• zavaruje in ohranja naravna območja, raznovrstno biodiverziteto in ekosisteme rastlin in živali v alpskem prostoru sredi Triglavskega narodnega parka.

• dosega čim manjše negativne učinke turizma na naravno, kulturno in socialno okolje ob relativno velikih ekonomskih učinkih.

• omogoča veliko vključenost prebivalcev Bohinja v skupno načrtovanje razvoja in soupravljanje turizma.

Vsem, ki prihajajo v Bohinj – obiskovalcem, želimo ponuditi: • dobro organizirano, urejeno in varno alpsko destinacijo sredi Triglavskega narodnega parka.

• odlično informacijsko podporo z orodji digitalnega marketinga11 in usposobljenimi zaposlenimi in interpretativnimi orodji na TIC-ih in v centrih doživetij narave in kulturne dediščine.

• doživetja Bohinja skozi neponovljive razglede alpske kulturne krajine, ki pripoveduje različne identitete od nižinskih dolin, do sredogorskih travnikov, gozdov in pašnikov do alpskega visokogorja in preseneča z raznoliko biodiverziteto in ekosistemi redkih vrst rastlin in živali.

• privlačne zgodbe, ki zagotavljajo doživetja radovednim, sposobnim iskanja pristnih doživetij narave in kulturne dediščine, sanjavim in pustolovskim, a hkrati do narave in ljudi obzirnim, spoštljivim in kulturnim.

• ustvarjalnost v raznolikih delavnicah in kolonijah, ob meditativnih srečanjih z naravo in s samim sabo ob odlični gastronomski ponudbi in prijaznih domačinih.

• možnost izbire raznolikih in kakovostno mnogoterih nastanitev v dolini, sredogorju in na alpskih vršacih.

• kakovostno in privlačno turistično storitev – storitveno verigo brez šibkih členov od prvega stika z destinacijo pred prihodom, v času bivanja in po odhodu – z edinstveno izkušnjo, ki jo želijo deliti s svojimi prijatelji in znanci in jo ponoviti ob prvi priložnosti.

2.3 Razvojna in trženjska vizija destinacije Bohinj Razvojna in trženjska vizija destinacije Bohinj je nastajala postopoma s proučevanjem zapisanih vizij v strateških dokumentih vseh ravni, s proučevanjem zapisanih misli in leposlovja o Bohinju in njegovih posebnostih, unikatnostih ter z viharjenji možganov na skupnih srečanjih v različnih sestavah članov projektnih in delovnih skupin.

11

Digitalni marketing je spodbujanje blagovnih znamk, pospeševaje prodaje, generiranje potencialnih kupcev, pretvarjanje potencialnih obiskovalcev v kupce, ki uporabljajo internet, mobilne in druge interaktivne kanale.

Digitalni marketing je praksa za promocijo proizvodov in storitev z uporabo digitalnih distribucijskih poti, da dosežejo potrošnike pravočasno, ustrezno, osebno in na stroškovno učinkovit način. (vir: http://www.click2click.si (7. 7. 2012) 24

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Razvojna in trženjska vizija destinacije Bohinj leta 2020 se glasi: Bohinj,

počasna in živahna, meditativna in adrenalinska, skrivnostna in drugačna, domačna in multidostopna, podeželska destinacija v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, vabi pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije in prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah.

Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza pristnih in sproščujočih presenečenj!

Vizija se izvaja skozi uresničevanje razvojnih in trženjskih kvalitativnih in kvantitativnih ciljev.

2.4 Razvojni cilji za udejanjanje vizije destinacije Bohinj Razvojni cilji za udejanjanje vizije 'podeželske alpske destinacije Bohinj 2012-2016' so usklajeni z vizijo deležnikov Bohinja: 1. Vpeljati sistem organiziranosti podeželske alpske destinacije Bohinj, ki bo temeljil na partnerstvu za razvoj privlačne turistične ponudbe (ob trajnostnem razvoju in ohranjanju ter interpretaciji narave in kulturne dediščine) alpskega območja sredi Triglavskega narodnega parka, komunicirane s celovitim, poenotenim in učinkovitim trženjskim nastopom, usmerjenim k vrednotam rezidentov, turističnih akterjev in želenih ciljnih skupin.

2. Spodbuditi razvoj in trženje turizma in z njim povezanih dejavnosti ter pozicionirati Bohinj v mednarodnem prostoru kot prepoznavno alpsko destinacijo za pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, ki želijo celovito, obzirno in spoštljivo začutiti prvinsko naravo in alpsko kulturno dediščino Triglavskega narodnega parka.

3. Vzpostaviti podporni sistem za: zagotavljanje trajnostnih raziskav in razvoja turizma usklajenega z drugimi dejavnostmi; spodbujanje odličnosti in profesionalnosti ter podjetniške naravnanosti; personaliziranega12 (osebnega) komuniciranja in informiranja; trajnostne naložbe v infrastrukturo, turizem in z njim povezane dejavnosti; da bi dosegli večjo kakovost in konkurenčnost na turističnem trgu.

2.5 Trženjski cilji za udejanjanje vizije destinacije Bohinj Cilji trženja za udejanjane vizije destinacije Bohinj se odražajo v vsebinsko zapisanih – kakovostnih in številčno dokazljivih – kvalitativnih merilih. Njihov namen je dosežen, ko v destinaciji Bohinj presežemo pričakovanja želenih nišnih skupin obiskovalcev, ki se radi vračajo in vršijo najenostavnejšo obliko promocije Bohinja – 'od ust do ust' oz. v spletnih skupnostih 'od miške do miške'.

12

Personalizacija vključuje uporabo tehnologij za prilagajanje informacij posameznikom in postaja vse pomembnejše orodje trženjskega komuniciranja na ravneh B2B in B2C. 25

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Trženjski kvalitativni cilji udejanjanja vizije destinacije Bohinj 2012-2016 so: 1. Pozicionirati destinacijo Bohinj kot mednarodno prepoznavno alpsko destinacijo v Triglavskem narodnem parku, ki cilja na izbrane nišne trge - pristnih in sproščujočih doživetij sposobne sanjave in pustolovske radovedneže, s pomočjo celovite segmentacije trga.

2. Razviti destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj in z enotnim nastopom ter povezovanjem trženjskih (klasičnih in digitalnih) aktivnosti in sredstev, dosegati večjo učinkovitost ter prepoznavnost pristnih in sproščujočih doživetij alpskega prostora

Triglavskega narodnega parka.

3. Nadgraditi obstoječe turistične produkte z višjo dodano vrednostjo prvinskega alpskega prostora, zagotoviti individualnost in graditi zaupanje in visoko stopnjo zadovoljstva.

4. Razviti tržno privlačne in konkurenčne destinacijske zgodbe (doživljajske PTK), ki omogočajo celovito začutiti čudeže prvinske narave, alpske kulturne dediščine, gastronomije, prireditev ter načina sonaravnega življenja v Alpah, izbranim nišnim skupinam.

5. Razviti podporni sistem za osebno komuniciranje in informiranje javnosti in pomreženih

deležnikov.

6. Doseči večjo profesionalnost in odličnost vseh, ki oblikujejo izkušnjo obiskovalca.

7. Doseči večji obisk, dnevno potrošnjo in daljši čas bivanja v destinaciji.

8. Doseči ciljano povpraševanje izven glavne sezone in minimizirati vpliv sezone v destinaciji.

Trženjski kvantitativni cilji udejanjanja vizije destinacije Bohinj 2012-2016 so: 1.

3 odstotna letna rast števila prihodov mednarodnih turistov glede na leto 2011 (leta 2011 136.183 na 158.000 leta 2016).

2.

3.

4.

5.

6.

4 odstotna letna rast nočitev mednarodnih turistov glede na leto 2011 (leta 2011 205.530 na 250.060 leta 2016), še predvsem v izvensezonskih mesecih (maj, junij, september).

2 odstotna letna rast števila domačih turistov (66.167 leta 2011 na 73.000 leta 2016) in domačih nočitev (170.966 leta 2010 na 188.000 leta 2016) .

Podaljšati dobo bivanja iz 3 dni leta 2011 na 3,5 dni leta 2016 z zadovoljevanjem nišnih potreb izbranih skupin13; Povečanje zasedenosti stalnih ležišč v hotelih in njim podobnih obratih iz 25 % leta 2011 na 38 % leta 2016, kampih14 iz 45 % leta 2011 na 50 % leta 2016 ter zasebnih in ostalih nastanitvenih obratih iz 13 % leta 2011 na 16 % leta 2016.

Povečanje obsega turistične potrošnje oz. povpraševanja po posameznih produktih – dnevnega obiskovalca za 25 % glede na leto 2011 (iz 20 do 40 EUR na 25 do 50 EUR leta 2016) in za 30 % stacionarnega gosta (iz 35 do 100 EUR na 45 do 130 EUR leta 2016).

13

Veliko število nočitev v planinskih domovih, kjer planinci opravijo povprečno le eno nočitev niža povprečno dobo bivanja na povprečno 2,8 dni. Dejstvo je, da ni namen daljšati dobe bivanja v planinskih kočah, ki so aktualne v glavni sezoni in zelo odvisne od vremenskih razmer v gorah.

14

Obratujejo v obdobju od maja do oktobra.

26

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Z izpostavljenimi cilji bi želeli pritegniti v Bohinj in zadovoljiti pričakovanja najbolj zahtevnih nišnih ciljnih skupin obiskovalcev, ki želijo počasi, pristno, drugače, trajnostno, soudeleženo in temeljito začutiti in dojeti posebnosti Bohinja, in sicer: • sproščanja v podeželskem alpskem okolju s prepoznano ugodno klimo Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka, bodisi v varnem zavetju doline ali na gorskih vršacih, ki navdihujejo z neponovljivimi razgledi ter s kulinaričnimi posebnostmi, ki prebudijo brbončice najbolj zahtevnih gurmanov.

• odkrivanja narave in kulturne dediščine skozi odlično oblikovane programe videti – odkriti v Bohinju.

• doživljanja narave in kulturne dediščine skozi sodelovanje in vključevanje v spoznavanje naravnih procesov, zakonitosti lokalnih obrti in spretnosti ter tradicionalnih običajev in pridobivanja novih znanj skozi zgodbe, ki vplivajo na osebnostno rast in vrednote posameznika.

• rekreativnih počitnic z aktivnostmi v naravnem alpskem okolju v vseh letnih časih in z raznolikimi vodenimi ali usmerjenimi individualnimi preizkušnjami - umirjenimi in živahnimi oblikami rekreacije v naravi (zelene aktivnosti: pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, plezanje; modre aktivnosti: plavanje, čolnarjenje, vožnja s kajakom in kanujem, potapljanjem, soteskanje, ribolov, skok s padalom; bele aktivnosti: tek na smučeh, krpljanje, alpsko smučanje, smučarski skoki, sankanje, ipd.).

• družinskih podeželskih počitnic s spoznavanjem živali, rastlin – okolja in načina življenja skozi igro s po meri oblikovanimi zgodbami – doživetji Bohinja.

• poslovnih srečanj in spoznavanja kompatibilnosti v programih incentive turizma (npr. team buildingi).

• Prireditev (naravoslovne, kulturne, športne, zabavne idr.) in tematskih dogodkov (vikend tekačenja v Bohinju, zeleni vikend v Bohinju, praznik košnje v Bohinju, Zlatorogove dogodivščine v Bohinju ipd.).

2.6 Strateške usmeritve doseganja zastavljenih ciljev Strateške usmeritve za doseganje zastavljenih razvojnih in trženjskih ciljev destinacije Bohinj: • Okrepiti delovanje LTO Bohinj v DMC Turizem Bohinj - nosilca povezovanja razpoložljivih sredstev (dobrin, ljudi, znanj idr.) in njihove nadgradnje za doseganje sinergičnih učinkov na lokalnem destinacijskem nivoju, na nivoju regionalnega povezovanja (Julijske Alpe, RDO Gorenjska), v alpskem območju ter na nivoju projektnega povezovanja z namenom.

• Vzpostaviti lokalne in regionalne horizontalne in vertikalne mreže z namenom za usklajeno sodelovanje in doseganje sinergičnih učinkov in večjo prepoznavnost destinacije Bohinj v alpskem prostoru Triglavskega narodnega parka.

• Vzpostaviti Center kakovosti Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) - certificiranje, nagrajevanje kakovosti, promocija in prodaja lokalnih pridelkov / izdelkov / storitev (procesov) / doživljajskih programov z višjo dodano vrednostjo alpskega prostora, ki skozi destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj zagotavlja višjo kakovost in s tem konkurenčnost ponudbe in destinacije kot celote.

• Vzpostaviti Center trženja Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) - promocija in trženje usmerjenih produktov za izbrane ciljne skupine z uporabo specializiranih trženjskih politik 27

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

in komunikacijskih (klasičnih in digitalnih) kanalov ob močni in prepoznavni destinacijski / kolektivni znamki Bohinj v alpskem prostoru Triglavskega narodnega parka v mednarodnem pomenu.

• Vzpostaviti Center narave in KD Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) – povezovanje vrednot narave in kulturne dediščine v specializirane mreže; vzdrževanje in upravljanje v mreže povezanih objektov; vzpostavitev in upravljanje orodij in tehnik interpretacije narave in kulturne dediščine v mreže povezanih vrednot; usposabljanje izvajalcev doživetij - kustosov, vodnikov interpretatorjev narave in kulturne dediščine, informatorjev, prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov idr. za neponovljiva doživetja Bohinja.

• Vzpostaviti Razvojni center Bohinj (v sklopu DMC Turizem Bohinj) – raziskave in razvoj turizma usklajenega z drugimi dejavnostmi; usposobljenost človeških virov za večjo odličnost in profesionalnost ter podjetniško naravnanost; ciljanega personaliziranega (digitalnega) komuniciranja in informiranja skozi skrbno oblikovane baze podatkov in sofisticirano IKT kot podporo vsem aktivnostim v destinaciji Bohinj, za usklajen, celovit trajnostni, družbeno odgovoren in strpen razvoj v alpskem prostoru Triglavskega narodnega parka.

28

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3 VIZIJA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ LETA 2020 Vizijo razvoja in trženja destinacije Bohinj sestavljajo vizije posameznih elementov, ki opredeljujejo: soorganiziranost in partnerstvo Bohinja; trženje destinacije Bohinj kot turističnega produkta; promocijske in prodajne aktivnosti Bohinja ter podporno okolje za kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj.

Vizija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2020 sledi smernicam 'slow' turizma (Priloga 11), ki povezuje ideologije naravoslovnega, ekološkega, enogastronomskega, podeželskega, kulturnega, družbenega in športnega turizma. Pri potovanju poudarja slow filozofijo skozi šest elementov, in sicer: čas, počasnost, sobivanje in drugačnost, pristnost, čustvenost – soudeležbo in trajnost. Gibanje je naravnano na dolgoročno razmišljanje, varovanje okolja,

kupovanje proizvodov t.i. kratkih proizvodnih verig, izbiranje obnovljivih energetskih virov in vzpostavljanja stikov ne samo s popotniki, ampak tudi z lokalno skupnostjo na osnovi spoštovanja drugačnosti.

3.1 Vizija razvoja partnerstva in soorganiziranosti destinacije Bohinj Soorganiziranost destinacije Bohinj temelji na povezanosti in sodelovanju: •

•

• •

turistične dejavnosti po vertikalnem prerezu od evropske do regionalne (UN WTO in Turistična politika EU, Alpska Konvencija, Destinacija Gorenjska, Skupnost Julijske Alpe, Triglavski narodni park), nacionalne (Slovenska turistična organizacija) in lokalne ravni (DMC Turizem Bohinj). turistične dejavnosti po horizontalnem prerezu med deležniki znotraj turistične dejavnosti v destinaciji (Dogovor o poslovnem sodelovanju) in v regiji (Julijske Alpe, RDO Gorenjska). v medsektorskem povezovanju turizma z drugimi dejavnostmi na lokalnem, nacionalnem (Triglavski narodni park), regionalnem (Alpska konvencija) in evropskem nivoju. v kratkoročnem projektnem povezovanju z namenom od evropske, nacionalne, regionalne do lokalne ravni.

Za soorganiziranost in partnerstvo v mrežah z namenom projektnega udejstvovanja skrbi

DMC Turizem Bohinj, ki spodbuja, vzdržuje, usmerja in evalvira mrežne povezave.

Najpomembnejši partnerji DMC Turizem Bohinj na lokalni ravni so Občina Bohinj, Triglavski narodni park, TD Bohinj ter številni turistični ponudniki, ki v partnerstvu – strateškem in projektnem mreženju z namenom, uresničujejo vizijo destinacije Bohinj.

29

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.2 Vizija razvoja in trženja produkta - destinacije Bohinj Destinacija Bohinj v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku je pozicionirana glede na prepoznane ciljne skupine, ki jih v območju želimo, prepoznajo in cenijo naš trud ter prizadevanja za ohranjanje narave in kulturne dediščine Bohinja. V imenu Občine Bohinj, Triglavskega narodnega parka, turističnega gospodarstva ter predstavnikov javnega in civilnega sektorja, je DMC Turizem Bohinj prevzel nosilno vlogo sonačrtovanja trajnostnega razvoja Bohinja ter mreženja – horizontalnega povezovanja istovrstnih ponudnikov (Mreža turističnih ponudnikov Bohinja, Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinja, Mreža za kakovost življenja v Bohinju) za odličnost in konkurenčnost izdelkov / storitev / doživetij ter vertikalnega povezovanja raznovrstnih ponudnikov (partnerstvo DMC Turizem Bohinj) za oblikovanje doživljajskih programov in turističnih produktov za specifične ciljne skupine gostov in dobaviteljskih verig zanje, postavljanja cenovne politike, prodajnih poti in trženjskega komuniciranja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj. Vsaka aktivnost je povezana z določenimi procesi, ki so zapisani, se izvajajo in evalvirajo v obliki standardov in zahtevajo usposobljen primeren kader, ki jih učinkovito in ekonomsko uspešno izvaja. Pri tem je bistveno komuniciranje in informiranje v mreže povezanih ponudnikov in obiskovalcev in drugih deležnikov za profesionalno in odlično izvedene storitve in doživljajske programe, ki ne le zadovoljijo pričakovanja, temveč jih presežejo. Vzpostavljeni, spremljani (monitoring) in evalvirani (notranji in zunanji evalvatorji) kazalniki posameznih procesov (naravovarstva, trajnostnega razvoja, mreženja, marketinških aktivnosti idr.), ki se jih s pomočjo soupravljavskih akcij vzdržuje v mejah sprejemljivih sprememb, lahko pripeljejo do uspešnega in ekonomsko stabilnega poslovanja destinacije Bohinj ter zadovoljnih domačinov in obiskovalcev.

Vizija razvoja in trženja destinacije Bohinj - kot produkta, se nanaša na vizije: razvoja in conacije turistične infrastrukture, coniranja sprejemljivih aktivnosti v Bohinju, razvoja destinacijskih zgodb ter trženjskega spleta turističnih programov destinacije Bohinj.

3.2.1 Vizija razvoja in conacije turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj Vizija razvoja in conacije turistične infrastrukture v destinaciji Bohinj temelji na usmeritvah prostorskih načrtov občine Bohinj ter na Osnutku Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka 2014-2023 o naravovarstvenem in razvojnem coniranju. Coniranje turistične infrastrukture Bohinja jima sledi in vključuje parkovno, informacijsko, komunikacijsko in doživljajsko infra- in superstrukturno coniranje na temeljih dolgo-, srednje- in kratkoročnega načrtovanja, ki mu sledi strateško trženjsko načrtovanje ter operativno načrtovanje vsake posamezne infrastrukturne enote Bohinja.

Vizija razvoja in conacije turistične infrastrukture Bohinja zajema vzpostavitev, upravljanje, spremljanje in evalviranje: • parkovne infra- in superstrukture – Center narave in kulturne dediščine Bohinjka, urejene pomrežene enote doživljajske ponudbe, Mreža urejenih parkirišč, Mreža kampov, Mreža razglednih točk, Mreža prostorov za piknike, Mreža sanitarij, Mreža eko kotičkov za ločeno 30

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

zbiranje odpadkov idr.; zanje skrbijo naravovarstveni nadzorniki, skrbniki parkovne infrastrukture, kustosi idr., • informacijske infra- in superstrukture (trije turistično informacijski centri (TIC) in Center narave in kulturne dediščine Bohinjka (CNKDB), več info točk, info e-terminali, informacijske table, orientacijske table, sistem QR code15, avdiovodniki, info terminali z zasloni na dotik (touch screen); zanje skrbijo skrbniki informacijske infrastrukture, informatorji idr.), • komunikacijske infra- in superstrukture (komunikacijski center s sejno sobo (na sedežu TIC Bohinjska Bistrica, v CNKDB) in komunikacijske dvorane in sejne sobe, komunikacijski kotički v naravi idr.; zanje skrbijo skrbniki komunikacijske infrastrukture idr.) in • doživljajske infra- in superstrukture - interpretativna opremljenost: Center narave in kulturne dediščine Bohinjka; Mreže učnih in doživljajskih poti; Mreže informacijskih, interpretativnih, komunikacijskih in doživljajskih točk – pomreženih enot doživljajske ponudbe (npr. Mreža muzejev Bohinja, Mreža enot kulturne dediščine (npr. Park Ajdovski gradec), Mreža živih planin Bohinja, Mreže vrednot narave idr.) ter orodja za doživljanje; pa tudi interpretatorji, kustosi, naravovarstveni nadzorniki, skrbniki doživljajske infrastrukture idr.); katerih tehnična izvedba in vzdrževanje sta nalogi Razvojnega centra Bohinj (RCB) in Centra narave in kulturne dediščine Bohinjka (CNKCB).

Usmerjanje obiska v destinaciji Bohinj se nanaša na metode sovodenja in usmerjanja obiskovalcev (visitor management16) v domeni vodenj, ki jih izvajata TNP in Turizem Bohinj s svojimi Centri, in sicer: • vzpostavitev in izvajanje, spremljanje ter evalviranje kodeksa vedenja v Bohinju; • 'parkovna' conacija in vzpostavitev 'parkovne' in servisne infrastrukture (eko parkirišča, • • • •

eko kampi, toaletni prostori, eko otoki za odpadke idr.); doživljajska conacija in vzpostavitev režimov vedenja v posameznih conah; sistematično informiranje z različnimi sredstvi in načini komuniciranja z deležniki; lociranje doživljajske infrastrukture (enot posameznih doživljajskih Mrež); vzpostavitev in izvajanje, spremljanje ter evalviranje sistema interpretacije (doživljajskih programov) v različnih doživljajskih enotah ter interpretativnih orodij zanje;

15

QR kode je dvodimenzionalna vrsta kode kvadratne oblike, ki se pojavlja na spletnih straneh, na različnih izdelkih, v revijah idr. in lahko vsebuje več informacij kot širše poznana in uporabljana črtna koda in je pri branju podatkov tudi veliko hitrejša. Razvili so jo že leta 1994, v širšo uporabo pa pri nas prihaja šele s pametnimi telefoni. Uporabljena je za oglaševalske namene ali pa vsebuje URL povezavo do različnih spletnih strani in aplikacij za mobilnike. Uporaba je enostavna, zato je ta koda vedno bolj priljubljena, saj nas odreši tipkanja URL naslovov v brskalnike. Najprej je potrebno imeti na telefonu nameščen čitalec QR kode, nato pa fotoaparat na telefonu usmerimo proti kodi (poravnava ni pomembna) in aplikacija sama odpre določen URL naslov. Čitalci kode so na voljo za veliko modelov mobilnih telefonov in podpirajo različne operacijske sisteme.

16 V destinaciji Bohinj skrbimo za: . trajnostno soupravljanje obiska skozi strategije trajnostnega razvoja Bohinja; . za trajnostno soupravljanje obiska je bila oblikovana mreža partnerjev, ki jo vodi DMC Turizem Bohinj; . učinkovito soupravljanje obiska vključuje evalvacijo vpliva obiska, ki za zagotovitev ekonomske koristi v Bohinju zahteva visoko kakovost okoljskih in kulturnih pogojev, ki pritegnejo obiskovalce; . v Bohinju so zagotovljena privlačna, varna in zabavna doživetja za obiskovalce, ki ne vplivajo na postavljene cilje ohranjanja TNP; . sonačrtovana orodja učinkovito soupravljajo doživetja obiskovalcev ter podajajo rekreativne možnosti za lokalne prebivalce in obiskovalce; . zagotovljeno je redno in kakovostno informiranje in komuniciranje z javnostmi (obiskovalci raje podprejo upravljavce turistične ponudbe, če poznajo realne stroške vzdrževanja območja in če so prihodki reinvestirani v zagotavljanje unikatnih doživetij); . za interpretacijo vrednot Bohinja obstaja široka paleta orodij, tehnik in načinov podajanja zgodb; . odlično soupravljanje destinacije Bohinj ponuja priložnosti za višjo kakovost življenja lokalnega prebivalstva in s tem večjo lokalno in regionalno podporo ohranjanju okolja.

31

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

• vzpostavitev in izvajanje, spremljanje ter evalviranje zadovoljstva in upravljanje vplivov obiska na naravno, socialno kulturno in ekonomsko okolje Bohinja; ter na marketing, ki je domena Centra trženja Bohinj in vključuje: • segmentacijo in prepoznavanje ciljnih trgov primernih za destinacijo Bohinj, • pozicioniranje Bohinja s prepoznano destinacijsko / kolektivno znamko, da jo bodo v želenem tematskem kontekstu zaznali člani ciljnih skupin, ki jih želimo za obiskovalce Bohinja, • določanje elementov marketinškega spleta destinacije Bohinj – za načrtovano oblikovanje, spremljanje in evalviranje doživljajskih programov (PTK) in turističnih produktov (dobaviteljske verige) za nišne ciljne skupine obiskovalcev, s čimer se ukvarjajo produktni managerji, • smernice mreženja deležnikov v Bohinju (horizontalne, vertikalne in lateralne mreže za posamezne PTK) za destinacijske managerje, • opredelitev in usposabljanje potrebnega kadra za izvajanje in spremljanje aktivnosti v Bohinju ter uspešno komuniciranje v mreže (verige) povezanih dobaviteljev – komunikacijski managerji, • celovito spremljanje (monitoring) in evalviranje marketinških aktivnosti CTB – managerji spremljanja (monitoring) in evalviranja.

3.2.2 Vizija coniranja sprejemljivih aktivnosti v destinaciji Bohinj Vizija coniranja sprejemljivih športno rekreacijskih aktivnosti v destinaciji Bohinj se nanaša na aktivnosti, katerih izvajanje je sprejemljivo v Triglavskem narodnem parku17 in njegovem zaledju – destinaciji Bohinj. Mnoge aktivnosti lahko obiskovalci izvajajo samostojno, obstajajo pa tudi aktivnosti, ki se jih izvaja vodeno z naravovarstvenimi nadzorniki in turističnimi, športnimi, planinskimi idr. vodniki (npr. jamarji).

Med sprejemljive aktivnosti v naravi (outdoor) se v Bohinju prišteva: • zelene aktivnosti: sprehajanje, tek, pohodništvo, gorništvo – alpinizem, športno plezanje, jahanje, kolesarjenje, jamarstvo, jadralno padalstvo, foto lov in foto pohode, lov, mini golf, odbojka na mivki, mali nogomet, košarka idr.

• modre aktivnosti: plavanje, hidrospeed, soteskanje, čolnarjenje, rafting, kajak in kanu, potapljanje, ribolov, ledno plezanje idr.

• bele aktivnosti: smučarski skoki, alpsko smučanje, telemark, deskanje, sankanje, tek na smučeh in biatlonsko streljanje, krpljanje, vožnja s pasjo vprego, drsanje, kajtanje idr.; • dvoranske aktivnosti: namizni tenis, tenis, squash idr.

• zabavne aktivnosti: doživljajski park za otroke in družine, izkustveni park, park vzdržljivosti, paintball idr.

17

Turistični oz. rekreacijski obisk lahko predstavlja tudi breme za okolje na ZO. Raznoliki in različno intenzivni okoljski učinki turističnega obiska se nanašajo na npr. poškodbe rastlin, zmanjšanje biološke raznovrstnosti, vplive na divje živali, poškodbe poti itd. S tem je povezano tudi vprašanje nosilne zmogljivosti določenih con parka in njegovega zaledja in s tem dopustnosti – sprejemljivosti, določenih aktivnosti v prostoru, času, količini - masi ipd.

32

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Vse te aktivnosti so primerno conirane v območju Bohinja in zanje so oblikovani kodeksi izvajanja.

3.2.3 Vizija sistema razvoja destinacijskih zgodb – doživetij Bohinja Obiskovalci Bohinja se vedejo skladno s trendi obiska destinacij zavarovane narave18 in doživljanja njenih posebnosti in unikatnosti ter s splošnimi trendi19 sodobnih turistov.

Načrtovanje oblikovanja doživljajskih produktov – produktnih tržnih kombinacij (PTK) doživljajske ponudbe Bohinja izhaja iz prepoznavanja – segmentiranja nišnih ciljnih trgov in s tem nišnih skupin obiskovalcev Bohinja za prepoznane doživljajske tematske koncepte, katerim je prilagojeno nišno pozicioniranje skozi destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj.

Doživljajske PTK imajo načrtovano vzpostavljene kratke dobaviteljske verige, ki omogočajo kakovostno in celovito izvajanje doživetij s pomočjo aktivnosti nišnega marketinškega spleta.

3.2.3.1 Vizija segmentiranja ciljnih skupin za doživljajske programe Bohinja Prepoznani tematski koncepti destinacije Bohinj so osnova za segmentiranje ciljnih skupin in oblikovanje programov zanje.

V Bohinju si želimo zahtevnih ciljnih skupin obiskovalcev, ki pričakujejo visoko kakovostna doživetja inovativnih avtentičnih zgodb v alpskem prostoru zavarovanega območja ob standardizirani pričakovani kakovosti osnovnih storitev (nastanitev, prehrana, mobilnost v in po destinaciji, komuniciranje z različnimi orodji digitalne in klasične narave, nakup pridelkov / izdelkov / storitev z veliko lokalno dodane vrednosti ipd.).

Najpomembnejše ciljne skupine obiskovalcev Bohinja so: družine z otroki, mladi na tematskih

taborih in delavnicah, pari, posamezniki, manjše skupine, poslovneži in incentive gosti ter obiskovalci prireditev in posebnih dogodkov / doživetij.

18 Obiskovalci zavarovane narave: . so ozaveščeni o pomenu ohranjanja naravnega okolja; . si želijo biti intenzivno vpleteni v naravne procese in pojave ter spoznavanje in pridobivanje novih izkušenj in znanj o naravi, pa tudi prispevati k njeni ohranitvi; . se zavedajo pomena zdravega načina življenja in gibanja v naravnem, neokrnjenem okolju; . imajo željo po spoznavanju kulturne dediščine, starih obrti, ljudskega izročila, kulinaričnih posebnosti nekega naroda ali skupnosti; . čutijo potrebo po spoznavanju življenja domačinov in prispevanja k ohranitvi primarnih vzorcev le-tega in krajine v kateri živijo idr.

19 Splošnimi trendi v turizmu se kažejo skozi: . trend obiskovalcev, ki imajo veliko denarja ter malo časa in ga zato želijo maksimalno izkoristiti; . izjemno zahtevne turiste, ki pričakujejo vedno kvalitetnejše storitve po ugodnejši ceni; . dejstvo, da so kakovostno zagotovljene osnovne storitve (nočitev, prehrana in transport) samoumevne, unikatno doživetje pa je tisto, ki pritegne in zadrži obiskovalca v območju; . drugačne skupine potujočih – potuje več samih, v skupinah istega spola, parov, razširjene družine (npr. stari starši z vnuki) idr., ki niso več zvesti posameznim destinacijam, kot nekoč; . več krajših oddihih bližje domu in v povpraševanju po nišnih produktih, še predvsem ekološke narave, saj želijo občutiti globoko emocionalno in kulturno povezanost z domačini skupnostmi, katere obiskujejo; . odločitve za potovanje so spontane, impulzivne, nenačrtovane, saj svetovni splet omogoča veliko prostost in fleksibilnost pri organiziranju lastnega potovanja in življenja.

33

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Najbolj zanimive ciljne skupine za doživljajske programe destinacije Bohinj so: • družine z otroki različnih starosti in interesov, ki: spoznavajo kmečko podeželje v objemu eko kmetije; spoznavajo ekosisteme alpskega prostora na vodenih doživljajskih programih; spoznavajo kulturno dediščino alpskega prostora; doživljajo Zlatorogove zgodbe v vseh letnih časih in vključujočih aktivnostih; ipd.

• mladi na doživljajskih tematskih taborih, ki: vključujejo različne oblike doživljanja alpskega zavarovanega prostora ter spoznavanja kulturne dediščine ob rekreaciji v obliki zelenih, modrih, belih, dvoranskih in zabavnih aktivnosti; vključujejo programe samoorientacije ter preživetja v naravi od narave ipd.

• pari različnih starosti, ki: se sproščajo v naravi ob pogledu na alpske vrhove oz. v mirnem zavetju velneških centrov v dolini; doživljajo poglobljena spoznavanja naravnih ekosistemov – predvsem alpskega cvetja in njegove pridelave v zelišča, začimbe, čaje, zdravilne napitke ipd.; doživljanja planin in življenja majarjev, sirarjev ter preizkušanja v molži, kisanju mleka in sirarjenju; preizkušanja v vodenih ali samovodenih pohodih z ustavljanji ob čudovitih razgledih in kulinaričnih užitkih; preizkušanja v rokodelskih spretnostih avtohtonih bohinjskih rokodelcev ipd.

• skupine različnih starosti in interesov, ki skozi doživetja narave in preizkušanja ob rekreaciji zelenih, modrih, belih, dvoranskih in zabavnih aktivnosti spoznavajo posebnosti območja.

• posamezniki, z jasnimi pričakovanji bolj ali manj aktivnega doživljanja alpskega zavarovanega območja.

• poslovni gosti, ki želijo v mirnem alpskem zavarovanem območju načrtovati in izvajati svoje poslovne odločitve in z razgledi ter doživetji navdušiti svoje poslovne partnerje in sodelavce; incentive gosti, ki bi naj skozi timsko delo preizkušali svoje sposobnosti v alpskem zavarovanem območju; ipd.

• prireditev in enkratnih dogodkov pričakujoči obiskovalci, ki želijo navijati za znane športnike, spoznavati naravo in kulturno dediščino območja in se zabavati ob preizkušanju lastnih sposobnosti.

3.2.3.2 Vizija doživljajskih tematskih konceptov Bohinja Unikatne prodajne točke Bohinja (narava, kultura in kulturna dediščina, rekreacija /velnes, šport in adrenalin, kulinarika, prireditve in zabava, posel in srečanja) omogočajo v prepoznanih podobmočjih Bohinja izvajanje tematskih turističnih konceptov obiska Bohinja: • • • • • •

občudovanje / odkrivanje in doživljanje narave Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka skozi štiri letne čase; občudovanje / odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine alpskega prostora Bohinja; aktivno v vseh letnih časih v neokrnjenem naravnem okolju; sprostitev in dobro počutje sredi alpskih vrhov; posel in incentive20; prireditve in dogodki.

20

Incentive turizem je produkt stalne potrebe podjetij po nagrajevanju in motiviranju zaposlenih ter tudi po zahvali strankam za ohranjanje dobrih odnosov. Pogosto se izvaja v obliki team building programov.

34

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Skupine deležnikov za oblikovanje PTK za prepoznane ciljne skupine obiskovalcev oblikujejo produktne tržne kombinacije (PTK) – turistične doživljajske programe, ki so umeščeni v destinacijo Bohinj, se v njej izvajajo in evalvirajo ter izpopolnjujejo. Trženje PTK destinacije Bohinj se odvija skozi načrtovanje strategij trženjskega spleta.

3.2.3.3 Vizija doživljajskih PTK in dobaviteljskih verig zanje Doživljajske PTK, ki nastajajo v Centru trženja Bohinj so osnovane na raznoliki ponudbi Bohinja, ki jo sestavljajo ponudniki povezani v: • Mrežo turističnih ponudnikov Bohinja, ki jo sestavljajo ponudniki nastanitvenih in prehrambenih obratov, ponudniki rekreacijskih doživetij, ponudniki izposoje opreme za doživljanje narave, centri dobrega počutja, idr. ponudniki, ki jih povezane v horizontalne skupnosti koordinira DMC Turizem Bohinj; ter Mreža skupnosti doživetij Bohinja, ki jo v sklopu DMC Turizem Bohinj upravlja Center narave in kulturne dediščine Bohinj, in sicer: Skupnost muzejev Bohinja, kjer deluje skupina kustosov; Skupnost enot kulturne dediščine Bohinja, kjer deluje skupina etnologov, zgodovinarjev; Skupnost vrednot narave Bohinja, kjer deluje skupina naravoslovcev; Skupnost učnih in doživljajskih poti Bohinja, kjer deluje skupina športnih, planinskih in gorskih vodnikov ter interpretatorjev Bohinja; Skupnost etno vodnikov in animatorjev Bohinja, kjer deluje skupina piparjev, škafarjev, železarjev, gozdarjev, majarjev, sirarjev, vrtnarjev, zeliščarjev, kmetovalcev, kuharjev, čebelarjev idr.

• Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinja, ki pridelujejo živila in pijače (Skupnost kmetij Bohinja, Skupnost sirarjev Bohinja, Skupnost zeliščarjev Bohinja, Skupnost vrtnarjev Bohinja, Skupnost čebelarjev Bohinja, Skupnost živih planin Bohinja (standardizacija za večjo odličnost ter vzpostavitev dobaviteljskih in odjemnih verig kupcev) ter obujajo tradicionalne izdelke ročnih spretnosti (Skupnost piparjev Bohinja, Skupnost škafarjev Bohinja, Skupnost rokodelcev kovinskih izdelkov idr.).

• Mreža za kakovost življenja v Bohinju, povezuje organizacije in posameznike, ki delujejo na področju lokalnega izročila in kulturne tradicije (dediščine) Bohinja kot so npr.

Skupnost glasbenih ustvarjalcev Bohinj, Skupnost dramskih ustvarjalcev Bohinja, Skupnost plesnih ustvarjalcev Bohinja, Skupnost likovnih umetnikov Bohinja, Skupnost literatov Bohinj idr. ki družno omogočajo doživetja za domačine in obiskovalce Bohinja.

Programi so zasnovani na privlačnih (pull) znamenitostih Bohinja, ki poudarjajo, da produkt

temelji na velikih prostranstvih alpskega visokogorja, neprehodnih gozdov, barij in planj ter planin, kjer se še vedno pase živina in dela odličen bohinjski sir, kjer se gibljemo s specifičnimi oblikami prevoza, spimo v sonaravno grajenih objektih in izvajamo aktivnosti v prilagojenih objektih, prostorih in sredstvih, ki omogočajo prvinsko doživljanje narave in kulturne dediščine.

35

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Izpostaviti velja PTK za ekoturiste21 in t.i. slowtouriste22, ki sta najpomembnejši ciljni skupini za 'zelene' doživljajske PTK Bohinja. V sklopu projekta Slow tourism so bile oblikovane smernice za turistične akterje (Priloga 11).

3.2.4 Vizija marketinškega spleta doživljajskih PTK Bohinja Trženje destinacije Bohinj je dolgotrajen proces, ki zahteva celovito načrtovanje, kakovostno izvajanje in nenehno spremljanje ter evalviranje kakovostnih povratnih informacij v območju ter dogajanj na globalnem turističnem trgu – trgu konkurenčnih destinacij.

Ob 10 P-jih tradicionalnega marketinškega spleta se v Bohinju namenja veliko pozornosti 6 P-jem sodobnega destinacijskega trženja, in sicer: personalizacija (personalization), komunikacija vsak z vsakim (peer to peer), udeležba (prosumer) v skupnosti (participation), predvidljivost (predictability), procesi (processes) in uspešnost nastopa (performance).

V nadaljevanju navajamo vizijo posameznih aktivnosti trženjskega spleta, ki se nanašajo na oblikovanje doživljajskih PTK Bohinja skozi: produkt – doživljajsko PTK destinacije Bohinj; ceno, distribucijske kanale, trženjsko komuniciranje, ljudi, procesiranje, fizične dokaze, budžet ter partnerstvo – mreženje.

21 Ekoturisti - turisti, ki potujejo v manjših skupinah (od 2 do 15 oseb) in pričakujejo izkušnje v navezi z naravo in lokalno kulturo, izven modernih tokov življenja. Zanimajo jih naravni parki in vrednote naravne in kulturne dediščine. So ekološko aktivni skozi: sprehode; opazovanje krajinske slike; proučevanje flore, favne, geologije idr.; druženje z lokalnim prebivalstvom; kupovanje lokalnih produktov in pridelkov; uživanje v različnih rekreativnih in športnih aktivnostih v naravi ipd. Na destinaciji uporabljajo ekološko sprejemljiva vozila – kolesa; konje; vozila na električni pogon; ali hodijo. t.i. 'čisti' ekoturisti pričakujejo enostavne nastanitvene kapacitete s sonaravnim delovanjem (majhne obrate in eko kampe, ki vključujejo naravne in kulturne komponente svojega območja in se spajajo z okoljem; so grajeni z minimalnim vplivom na okolje; uporabljajo sonaravno energijo in nizko potrošnjo vode; zagotavljajo managment odpadkov in odpadnih voda; v sklopu podjetja izvajajo programe okoljske vzgoje in izobraževanja za zaposlene, lokalne prebivalce in obiskovalce) in želijo s svojimi prispevki pomagati obiskanim skupnostim. Vedno so odlično informirani o in pričakujejo odlične informacije ter dobro komunikacijo v destinaciji. Zanje je izjemnega pomena dobra conacija območja, ki zagotavlja odličen dostop, posebne značilnosti in unikatne vsebine, ki pa zagotavljajo nemoteno delovanje skupnosti, določenih sredstev ter naravnih in kulturnih vrednot. Primerni programi ekoturizma v destinaciji Bohinj vključujejo: opazovanje spremljanje ptic v manjših skupinah, z odličnimi vodniki, na posebej za to aktivnost prirejenih opazovališčih, s prigrizkom in morda nočitvijo na prostem; okoljsko vzgojo na delavnicah ali na terenu za manjše skupine s specialnimi programi in odličnimi trenerji; raziskovalne tabore za majhne skupine udeleženih s specialnimi vsebinami s specialnimi tutorji idr.

22 Slowturist: . nima nobene značilnosti masovnega turizma, je odvisen od dobro organiziranih poti in krajev, kjer prevladujeta seznanjenost in varnost; . daje prednost kvaliteti, ne pa količini; . poudarja potovanje kot tako raje kot bivanje v določeni destinaciji; . se odziva na novosti, na nego samega sebe, na ponovno odkrivanje preprostih odnosov, na stike z lokalno kulturo; . pri destinaciji išče pristne elemente, okoliščine in dogodke velikega simbolnega pomena, . je usmerjen k učenju, išče vznemirjenje kulturne narave, čeprav sta mu všeč tudi umirjenost in zabava (nebanalna), . je usmerjen k odkrivanju različnih načinov življenja, katerih vrednote se ohranjajo tudi v vsakdanjem življenju. Akterji slowturizma: . niso le ponudniki storitev, ampak tudi čustvenih doživljanj; . poznajo, poglabljajo in vrednotijo tematike vezane na lokalno zgodovino/literaturo in kulturo/običaje/okolje; . so radovedni, navdušeni podporniki pristnosti: se izogibajo bližnjicam, banalizaciji predlaganih vsebin, standardiziranju ponudbe; . pri ponudbi "slow” storitev uporabljajo usposobljeno osebje, ki ve kako izoblikovati privlačne izkušnje; . skrbijo za goste, jim nudijo nasvete in pomoč, vzpostavljajo tesne odnose; . do gostov imajo vzgojni in didaktični pristop: spodbujajo njihovo aktivno soudeležbo preko učenja in ponovnega odkrivanja krajevnih danosti; . delujejo za minimiziranje vplivov na okolje, v luči trajnosti in zaščite lokalnega okolja. (vir: http://www.slow-tourism.net/contentsite/docs/SLOWTOURISM_SlidesSlovenian.pdf (6. 7. 2012)

36

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.2.4.1 Vizija produkta – doživljajskih PTK destinacije Bohinj Doživljajske produktne tržne kombinacije nastajajo skladno s strategijo tematskih konceptov destinacije Bohinj, kar je naloga destinacijskih managerjev. Gre za nizanje tematskih turističnih zgodb, ki z manjšimi različicami oblikujejo niz unikatnih PTK, zasnovanih s strani produktnih managerjev, ki poznajo svetovne turistične trende in pričakovanja ter potrebe želenih nišnih ciljnih skupin obiskovalcev alpske destinacije Bohinj v Triglavskem narodnem parku.

Veriženje turističnih ponudnikov v vrednostne oziroma kratke dobaviteljske turistične verige omogoča celovito načrtovanje PTK destinacije Bohinj ter premišljeno in časovno ter kakovostno usklajeno vključevanje posameznih členov turistične ponudbe območja. Že en sam nepripravljen člen (časovno ali kakovostno) v verigo povezanih ponudnikov lahko poruši celovito verigo in s tem zadovoljstvo obiskovalca ter njegovo videnje Bohinja - imidž destinacije kot celote.

Za vsako novo doživljajsko PTK se sestane skupina deležnikov, in sicer produktni in destinacijski manager, predstavnik ciljne skupine, ki predstavi svoje potrebe in pričakovanja ter predstavnik verige dobaviteljev, ki sooblikujejo turistični produkt – doživljajsko zgodbo za specifično ciljno skupino obiskovalcev Bohinja. Skupina pod vodstvom produktnega managerja oblikuje PTK z vzpostavljeno dobaviteljsko verigo, ki jo destinacijski manager udejani v destinaciji. Določi se subjekte izvajanja posameznih faz procesa doživljajskega produkta – v dobaviteljsko verigo povezanih delnih ponudnikov Bohinja in oblikuje vse

bistvene elemente PTK. Sistematično oblikovanje PTK Bohinja se izvaja kot: • jasno načrtovanje vseh členov PTK – ponudnikov Bohinja, pri čemer sta v tesnem stiku produktni in destinacijski manager; • zagotovljeno primerno vsebinsko, časovno, prostorsko, vrednostno in kakovostno pripravljenostjo vseh členov dobaviteljske verige PTK ter primerno povezavo v celovito PTK, ki zadovoljuje pričakovane kriterije kakovosti in lokalno dodane vrednosti; • zagotovljeno celovito kakovost dobaviteljske verige, ki omogoča popolno doživetje nišne PTK; • usklajeno komuniciranje členov dobaviteljske verige med seboj in z obiskovalci, ki morajo pridobiti informacije na določenih mestih, ob določenem času in v določeni zagotovljeni kakovosti sporočanja, kar predstavlja lokalno dodano vrednost PTK; • nenehno ponovno oblikovanje PTK Bohinja, ki se prilagajajo zmožnosti členov verige in trendom na turističnem trgu, vse dokler kombinacije niso konkretne in izvedljive skladno s pričakovanji obiskovalcev.

37

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.2.4.2 Vizija prostora in časa pri oblikovanju doživljajskih PTK Bohinja Vsakdo, ki želi doživeti zgodbo Bohinja, mora priti v Bohinj, saj sta proizvodnja in potrošnja v turizmu neločljivo povezani v času in prostoru. Dostop v in gibanje po Bohinju sta bistveni sestavini kakovostno izvedene doživljajske PTK. Relativna oddaljenost Bohinja od ključnih in oddaljenih emitivnih trgov je temeljni element prostora, saj odloča o izbiri ciljne destinacije med konkurenčnimi, ki jih proučujejo potencialni obiskovalci Bohinja. Prometna infrastruktura do in v Bohinju je odlično vzpostavljena in omogoča potovanje v kontekstu trajnostne

mobilnosti z javnimi prevoznimi sredstvi, urejenimi pohodnimi, kolesarskimi, jahalnimi in doživljajskimi potmi. Kakovostne postanke omogočajo urejena eko parkirišča, ki omogočajo polnjenje vozil na električni pogon.

Vsaka PTK Bohinja je osnovana na conacijskem načrtu in prepoznanem režimu občutljivosti, ki vključuje cone vstopa v TNP, cone bivanja (turistične cone) in cone doživljajskih aktivnosti, ki usklajene omogočajo unikatno doživetje obiskovalca. V conah obstaja določen način komuniciranja, ki obiskovalcem omogoča orientacijo in gibanje po območju. Odločilna je dobra komunikacija med turističnimi akterji v destinaciji, znotraj posameznih verig doživljajskih PTK (med členi – turističnimi ponudniki) ter členi verig PTK in obiskovalci, saj le s časovno in vsebinsko primernim komuniciranjem (pravočasnimi in primernimi informacijami in odzivi nanje) o privlačnih aktivnostih, zadržimo obiskovalce dlje časa v Bohinju in jih animiramo, da porabijo več kot so načrtovali.

Pomen prostora doživljajo obiskovalci le ob primerni rabi vseh petih čutov. Neponovljivost alpskega prostora v Triglavskem narodnem parku, kulturne krajine in Bohinja kot celote jim omogočajo specifične vonjave v zraku (npr. vonj po senu, trohnenju lesa v gozdovih, po šoti na barjih, po rastlinah na gorskih travnikih, po kravah na planinah ipd.), okusnost in aroma (bohinjskega sira, kislega mleka in žgancev, mleka izpod kravjega seska idr.), izgled (nepozabne krajinske slike, alpske arhitekturne posebnosti, barve, unikatni vtisi idr.), zven (vetra v vrhovih macesnov in viharnikov, valov visokogorskih jezer, zven kravjih zvoncev, glasba in glasovi, melodija jezika, tradicionalnih pesmi itd.) ter otip (dotik osamelih viharnikov, shojenih skal, cvetja v rokah in trav pod nogami, bohinjskega sira idr.).

Neotipljiv koncept subjektivnega zaznavanja območja ustvarjajo značilni viri Bohinja, ki se odražajo v: . fizičnih virih (npr. alpska narava in kulturna dediščina, mogočna pokrajina, geologija Bohinja); . ljudeh (socialnem kapitalu), ki živijo v območju, njihovem znanju in usposobljenosti, delu in tradiciji; . lokalni kulturi kot skupni identiteti članov skupnosti: njihovi zgodovini, ponosu, vrednotah, tradiciji in načinu življenja, ki ga delijo; . sinergiji zgoraj omenjenih treh elementov, katerih interakcija dela Bohinj resnično poseben, drugačen, umirjen in igriv, meditativen in adrenalinski, skratka prepoznaven v alpskem prostoru.

Na soupravljanju DMC Turizem Bohinj z občino Bohinj, TNP in turističnim gospodarstvom leži odločitev, v kakšni meri ohraniti tradicijo in prvobitnost prostora, saj je očitno, da se viri spreminjajo skozi čas in s tem tudi njihova dinamika in posledično tudi prostor.

Postavitev doživetij v specifičen čas in prostor (npr. čas prve svetovne vojne – zaledje soške fronte, čas določene stopnje gospodarske razvitosti – planine, paša in sirarjenje kot nekoč, 38

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

fajfarstvo, čebelarstvo itd.) omogočajo turistom lokalni pripovedovalci zgodb (kmetje, gozdarji, kovači, duhovniki, učitelji idr.). S spominom na nekdanje dogodke, ki so jih doživeli ali jih samo obujajo poskušajo pričarati doživetja za obiskovalce, ki jih zanima določen vtis preteklega zgodovinskega dogodka. Ob tem so jim v veliko pomoč tudi fizični viri, ki so predstavljeni na prostem ali v muzejih.

Da bi doživetja pustila vtis na obiskovalcih jih je potrebno dobro locirati v prostor in čas ter izbrati odlične interpretatorje in animatorje, ki dajo doživetju lokalno noto alpskega prostora.

3.2.4.3 Vizija cene pri oblikovanju doživljajskih PTK Bohinja Celovita analiza destinacije je bila izhodišče za razvojno in doživljajsko conacijo Bohinja ter opredelitev tematskih konceptov za načrtovanje, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in evalviranje doživljajskih PTK. Za destinacijo Bohinj smo: . definirali elemente ponudbe, ki jih posamezna cona lahko zadovolji (skozi želje in potrebe) določenim nišnim skupinam obiskovalcev; . izbrali želene tržne segmente obiskovalcev; . pozicionirali destinacijo Bohinj glede na konkurente; . oblikovali ustrezno ponudbo – doživljajske programe; ter jim postavili primerno ceno.

Ceno doživljajskim PTK narekujejo stroški v verigo povezanih izdelkov in storitev, promocijskih in trženjskih aktivnosti ter imidž Bohinja v očeh obiskovalcev glede na konkurenčne destinacije. Končno ceno vedno določi kupec. Ko so pokriti stroški vseh delnih ponudnikov ostane koordinatorju (DMC Turizam Bohinj) dobiček ali izguba, katerih višina je odvisna tudi od prodajnih kanalov.

Ceno doživljajskim PTK narekujejo (neposredni in posredni) stroški izdelka oziroma storitve ter imidž Bohinja v očeh obiskovalcev glede na konkurenčne destinacije. Končno ceno tako vedno določi turistični trg, nivo povpraševanja, portfolio turistične destinacije in drugi dejavniki23. Dobiček je odvisen tudi od prodajnih kanalov (direktno ali s provizijo preko posrednikov itd.).

S celovitim pristopom cenovne politike vzpostavljamo ravnotežje med: . donosnostjo doživljajskih PTK; . vrednostjo doživljajskih PTK; . trenutnimi cenami konkurentov na trgu; . trendi in . zakonskimi določili. Pri tem upoštevamo tudi psihološki vidik cene, saj obiskovalci na osnovi cene presojajo kakovost doživljajske PTK. Na zaznavanje cene vplivajo tudi elementi trženjskega spleta, kot je npr. vedenje in gostoljubnost osebja, trajnostni razvoj območja, neponovljivost ambienta idr.

Bohinj se je odločil za strategijo visoke kakovosti doživljajskih PTK s temu primerno ceno, ki ponuja največje možno zadovoljstvo obiskovalcem. Ob tem se uvaja tudi politike:

23

Pri oblikovanju PTK produktni managerji sestavijo stroškovno ceno iz stroškov posameznih v vrednostno verigo povezanih delnih proizvodov in storitev. Na to ceno dodajo še pribitek za oblikovanje PTK in oblikujejo končno prodajno ceno za trg. Povpraševanje obiskovalcev določa zgornjo mejo cene, ki so jo le-ti pripravljeni plačati za izbrano PTK, kar pomeni, da je cena manj odvisna od stroškovnih izračunov in bolj od proučevanja in raziskav trga tržnih analitikov. Nenazadnje jo določa povpraševanje zainteresiranih ciljnih skupin turistov. Zato je nujno, da se marketinško oblikovanje cen začne z analizo turistovih potreb in zaznavanja vrednosti storitev. Spodnjo mejo cene turističnega proizvoda oziroma storitve določajo stroški, ki jih imamo z izvajanjem.

39

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

• razlikovalnih cen - posameznim skupinam obiskovalcev, postavljamo različne cene za enake doživljajske PTK. Te cene niso diskriminatorne, temveč diferencirane glede na lokacijo (coniranje in kakovost), čas izvajanja (sezone), količino prodaje (količinski popusti), določen tržni segment turistov (seniorji, mladina, družine, poslovneži itd.).

• promocijskih cen - spodbujamo turiste k obisku Bohinja. Cene oblikujemo s kombiniranjem različnih storitev in proizvodov, ki Bohinju zagotavljajo poslovni uspeh (otroci do sedmih let imajo ob prisotnosti obeh staršev brezplačno bivanje, doživetja pa plačajo glede na višino rasti).

• cenovnih popustov - odobravamo količinske popuste organizatorjem potovanj in sezonske popuste za specifične ciljne skupine obiskovalcev. Sicer raje ponudimo bogatejšo storitev ob enaki ceni ali se odločimo za promocijske cene.

• prestižnih cen - (cene višje od lastnih) omogočamo unikatna doživetja obiskovalcem, ki si jih želijo in zmorejo plačati. splošno Z raznovrstno ponudbo stremimo k zagotavljanju zmogljivosti različnega kakovostnega in cenovnega razreda za različne ciljne skupine obiskovalcev, saj želimo, da imajo vsi ljudje možnost obiskati, bivati in doživeti Bohinj. Z diferenciacijo cen (vstopnine) in oblikovanjem pavšalnih paketov in ugodnosti kot sta Kartica Gost Bohinja in Paket Bohinja (Tabela 17) je Bohinj tudi bolj cenovno privlačen.

Tabela 17: Diferenciacija cen in pavšalnih ugodnosti ponudbe Bohinja Vstopnine v enote kulturne dediščine in naravnih vrednot diferenciramo po starosti obiskovalcev (otroci 6 - 15 let, dijaki / študenti, odrasli, upokojenci), glede na skupine v katerih obiščejo destinacijo (skupine otrok do 15. leta, skupine odraslih, skupine upokojencev in skupine oseb s posebnimi statusi, družine – dva odrasla in njuni otroci) ter glede na sezono obiska in dan v tednu.

Na voljo so tudi letne vozovnice in vstopnice za odrasle, otroke, družine in skupine s posebnim statusom.

Veliko aktivnosti je vključenih v Kartico Gost Bohinja, ki ob brezplačnem parkiranju in uporabi sredstev javnega prevoza, določenih vodenih ogledih vrednot narave in kulturne dediščine, za pavšalno ceno omogoča doživetja, delavnice, tabore in nekatere samovodene aktivnosti. Za določene aktivnosti se plača posebna vstopnica z dogovorjenimi popusti.

3.2.4.4 Vizija trženjskega komuniciranja doživljajskih PTK Bohinja Vizija trženjskega komuniciranja Bohinja je zasnovana na ponudbi nepozabnih doživetij za ciljno izbrane nišne skupine obiskovalcev, ki izberejo Bohinj zaradi imidža in koncepta PTK Bohinja, unikatnih naravnih in kulturnih značilnosti, drugačnosti in neponovljivosti Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka.

Trženjske aktivnosti so zasnovane na ponudbi turističnih programov za ciljne skupine.

Kakovostna nastanitvena in prehrambena ponudba ter privlačne aktivnosti so standard, ki se šteje kot samoumeven.

Za uspešno komuniciranje se osredotočamo na perspektivi povpraševanja in ponudbe lokalnega okolja ter premišljeno umeščamo delne storitve v verige doživljajskih PTK, za čim učinkovitejše ponujanje izbranim nišnim ciljnim trgom. Destinacijski management spodbuja sodelovanje med členi verig PTK za oskrbo obiskovalcev s primernimi informacijami za 40

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

uspešno komuniciranje in promocijo storitev / proizvodov, ki sestavljajo zgodbo ob določenem času in na določenem mestu, da bi jo doživeli z vsemi čuti ter posledično podaljšali čas bivanja v Bohinju.

Za učinkovito trženjsko komuniciranje destinacije Bohinj in posameznih doživljajskih PTK z nišnimi ciljnimi skupinami obiskovalcev vedno: opredelimo izbrane javnosti; cilje komunikacije; oblikujemo sporočilo; izberemo orodje digitalnega tržnega komuniciranja; določimo proračun; in merimo učinke tržnega komuniciranja.

Ob • • • • • • • • •

tem je nujno razviti vsebine sistema IKT za promocijo in komuniciranje destinacije Bohinj: marketing preko družabnih medijev (internet, facebook, youtube idr.); iskalni marketing (spletne strani, družabna omrežja idr.); mobilni marketing (mobilne aplikacije za pametne telefone);

izboljšana resničnost z mobilnimi orodji; skupinska prodaja / nakupi (paketi ugodnosti, popusti idr.); video (Youtube, 3D predstavitve hotelskih sob idr.); marketing vezan na lokacijo (naložitev aplikacije in pridobivanje posebnih ponudb); QR code kot marketinško orodje; green marketing (ekonomska trajnost).

Ob tem je nujno učinkovito razviti vsebine rezervacijskega sistema za prodajo ponudbe destinacijskih PTK Bohinja na spletni strani destinacije Bohinj ter vsebine sistema IKT za komuniciranje PTK z nišnimi ciljnimi skupinami na relacijah: ponudnik – ponudnik (intranet), ponudnik – povezovalec (intranet), ponudnik – gost: pred prihodom v Bohinj, v času bivanja v Bohinju ter po odhodu iz Bohinja (Tabela 18).

Tabela 18: Komuniciranje destinacije Bohinj s ciljnimi skupinami turistov Turist pred odločitvijo Turist na poti Turist v Bohinju Turist po vrnitvi iz Bohinja • Marketing preko družabnih medijev in omrežij; • Iskalni marketing; • Skupinska prodaja – aplikacija za posebne ponudbe in popuste;  • Prodaja ‚od ust do ust‘; • Obisk sejmov / borz / akvizicija; • Tiskani mediji, PR članki, tiskovne konference, TV, radio.

• Iskalni marketing; • Mobilni marketing;  • Izboljšana resničnost; • Orientacijska in informacijska orodja (table na avtocesti iz S in J, ni je na Bledu), sicer OK v rjavi barvi; • TIC na letališču JP.

• Mobilni marketing; • Spletni marketing; • Marketing preko družabnih medijev; • TIC, IT, ponudniki – osebna prodaja in tiskovine; • Orientacijska in promocijska orodja v prostoru; • Kartica Gost Bohinja; • QR code; • Vodniki, zemljevidi; • Knjige o alpskem cvetju.

• Spletni marketing; • Marketing družabnih medijev in omrežij; • Direktni marketing za poprodajne aktivnosti.

Več o trženjskem komuniciranju na nivoju destinacije Bohinj je v poglavju 4.3.4.

41

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.2.4.5 Vizija distribucijskega sistema za doživljajske PTK Bohinja Distribucijski sistem destinacije Bohinj omogoča povezovanje medsebojno odvisnih specializiranih organizacij, ki so vpletene v postopek približevanja obiskovalcev k ciljno naravnanim doživljajskim PTK Bohinja. Distributerji ponujajo skupek informacij o lastnostih in kakovosti storitev povezanih v doživljajske PTK Bohinja, o ceni in količini storitev, o pogojih nakupa, sistemu rezervacij itd. na osnovi katerih si potencialni kupec ustvari vrednostno podobo 'value for money' za določeno doživljajsko PTK in s tem posredno za destinacijo Bohinj kot celoto.

Najbolj učinkoviti so neposredni kanali digitalnega trženja DMC Turizem Bohinj, ki jih dopolnjujemo s specializiranimi posredniki na prodajni poti, ki omogočajo prodajo storitev oziroma doživljajskih PTK Bohinja po nišnih ciljnih kanalih. Tako dosegajo doživljajske PTK stik s specifičnimi ciljnimi skupinami obiskovalcev, kar posledično pomeni večjo učinkovitost zagotavljanja stalnega dotoka želenih turistov v Bohinj.

Več o distribucijskem sistemu destinacije Bohinj je v poglavju 4.3.4.

3.2.4.6 Vizija ljudi pri oblikovanju doživljajskih PTK Bohinja V trženjskem spletu oblikovanja doživljajskih PTK Bohinja nastopajo štiri skupine ljudi, ki med seboj močno komunicirajo, in sicer: zaposleni v DMC Turizem Bohinj, drugi ponudniki doživetij, storitev in pridelkov ter izdelkov Bohinja; lokalni prebivalci; ter obiskovalci.

Sožitje vseh štirih skupin odloča o uspešnosti destinacije Bohinj. Zaposleni zagotavljajo pričakovano kakovost storitev, informirajo in komunicirajo z obiskovalci, z njimi soustvarjajo neponovljiva doživetja in so neprisiljeno gostoljubni, kar velja tudi za druge ponudnike v Bohinju. Lokalni prebivalci obiskovalce očarajo z lepo urejenim okoljem, s svojo gostoljubnostjo in s pripravljenostjo deliti del zasebnega življenja z njimi. Obiskovalci / gosti z lastnim zaznavanjem privlačnosti in infra- ter superstrukture izražajo v največji meri zadovoljstvo z doživetji.

Za celovito vizijo in uspešnost destinacije Bohinj smo dosegli konsenz vseh vključenih deležnikov, predvsem pa izgraditi zaupanje med njimi in razvil se je unikatni socialni kapital – tiho znanje, ki je neposnemljivo (Tabela 18). Tako smo povezali človeški in socialni kapital, ki se izražata v kompetencah, sposobnostih in motivaciji za uspešno sodelovanje deležnikov v destinaciji Bohinj.

42

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 19: Opis usposobljenosti zaposlenih in lokalnega prebivalstva destinacije Bohinj • Destinacija Bohinj in z njo DMC Turizem Bohinj delujeta uspešno zaradi visoke stopnje trženjskih spretnosti vodij in njihovih sposobnosti za motiviranje skupine ter primerno usposobljene delovne sile, njune razpoložljivosti, primerne količine in pripadnosti destinacije Bohinj. Pritegnitev inovativnih in podjetnih posameznikov v partnerstvo DMC Turizem Bohinj omogoča in zagotavlja kakovostno okolje destinacije. Z zaupanjem med udeleženci in njihovim nenehnim skupnim razvijanjem PTK se je oblikovalo unikatno lokalno oz. regijsko znanje, ki je najpomembnejša primerjalna prednost destinacije Bohinj.

• Destinacijski, produktni in managerji posameznih podjetij odlično obvladujejo strateški management, vodila inovativnega podjetništva, tehnike vodenja in motiviranja sodelavcev, proizvodne tehnike, tehnike monitoringa, mentorstva sodelavcem ter osebnega razvoja zaposlenih.

• V območju so prisotna specifična znanja in spretnosti, ki jih zahteva posamezno delovno mesto.

Destinacijski managerji obvladajo coniranje območij in prepoznavanje tematskih konceptov Bohinja, ki temeljijo na posnetku stanja ponudbe Bohinja. Produktni managerji odlično analizirajo trende v stroki in prepoznavajo tiste člene, ki omogočajo celovita doživetja v dobaviteljskih verigah doživljajskih PTK Bohinja. So odlični motivatorji in vodje timov, ki omogočajo doživetja turistom.

Prav timsko delo je osnova za enakomerno kakovost PTK in internih ter eksternih komunikacij.

• Zaposleni v turističnih in s turizmom povezanih podjetjih strokovno obvladujejo svoja delovna področja, so lojalni podjetju, kakovostni izvedbi doživljajskih PTK in Bohinju, kar pomeni, da so dobro obveščeni o aktivnostih v destinaciji, posameznih členih dobaviteljske verige, ki sestavljajo doživljajske PTK, in o podjetju, v katerem so zaposleni. Izjemnega pomena je mentorstvo sodelavcem in nenehno spremljanje kakovosti izvajanja del in nalog. Vsa podjetja motivirajo zaposlene z načrtovanjem posameznikove kariere in dopolnjevanjem oziroma nadgradnjo tistih ciljnih znanj, spretnosti ter veščin, ki so potrebna v določenem podjetju na določenem delovnem mestu.

• Zaposleni v trženju oziroma prodajni službi obvladajo specifične tehnike komuniciranja z organizatorji potovanj, turističnimi posredniki ter individualnimi obiskovalci, ki sami oblikujejo po meri narejene doživljajske PTK Bohinja.

• Informatorji v TIC-ih so strokovno usposobljeni in vešči komuniciranja v svetovnih jezikih (angleškem, nemškem, italijanskem, hrvaškem, španskem, francoskem, ruskem). Z odličnim poznavanjem psihologije gostov in učinkovitimi tehnikami motiviranja odločilno vplivajo na podaljšanje bivanja obiskovalcev in večjo potrošnjo v Bohinju.

• Raznoliki vodniki, animatorji in pripovedovalci zgodb, kulinarični mojstri, umetniki, obrtniki in drugi pričarajo doživetja, ki jih obiskovalci še dolgo pomnijo, potem ko se vrnejo v kraj stalnega prebivališča. Gre za pripovedovanje zgodb, prikaz starih običajev, obrti, umetniške dejavnosti, ki jo lahko turisti tudi sami demonstrirajo in podoživijo z vsemi petimi čuti. Doživetja so unikatna, načrtovana, odlično izpeljana, spremljana in evalvirana, izvajalci doživetij pa upoštevajo psihologijo obiskovalcev.

• Z zaposlenimi v javnih službah (naravovarstveni nadzorniki policisti, idr.) in v bolj izpostavljenih podjetjih množične uporabe (bencinske črpalke, letališče, trgovine, avtobusna in železniška podjetja, taksi službe itd.) prihajajo obiskovalci najpogosteje v stik. Z gostoljubnim sprejemom in posredovanjem aktualnih informacij prav ti odločilno vplivajo na prijetno bivanje v Bohinju.

Usposobljenost sodelavcev za pozitivno komuniciranje z obiskovalci v teh podjetjih in institucijah je potrebno nenehno dograjevati.

• Lokalno prebivalstvo odločilno vpliva na dobro počutje obiskovalcev v Bohinju. S svojo gostoljubnostjo in pripravljenostjo za komuniciranje jih pritegnejo. Že v vrtcu imamo naravovarstveni in turistični podmladek in vzgajamo mlade za gostoljubne, komunikativne gostitelje v domačem okolju.

• Obstoječa kapaciteta izobraževalnih ustanov in centrov za usposabljanje se nenehno prilagaja potrebam naravovarstvenega, turističnega in s turizmom povezanega gospodarstva. Ob rednih šolskih in študijskih programih se nenehno dopolnjujejo vsebine, ki omogočajo nadgradnjo ali popolno prenovo določenih znanj in spretnosti zaposlenih. Izvajajo se v obliki modulov za usposabljanje ali kot poletne šole, kjer se pridobijo specifična trendovsko naravnana znanja. Vsa turistična podjetja so preko Mreže ponudnikov Bohinja v nenehnem stiku z gostinskimi in turističnimi šolami bodisi kot učna podjetja za praktično izobraževanje učencev, dijakov ali študentov, bodisi kot podaljšane enote šol, kjer se izvajajo specifična praktična znanja v 43

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

gospodarstvu. Svoje sodelavce pošiljajo na usposabljanja in usmerjajo šolske programe in specifične vsebine, ki jih zahteva operativno izvajanje v podjetjih. Povezovanje turističnega gospodarstva s šolami vodi do večje priznanosti in privlačnosti deficitarnih poklicev v gostinstvu in turizmu, posledično tudi do zviševanja plač zaposlenih in boljših delovnih pogojev.

• Povezovanje v horizontalne - panožne skupnosti (prenočitvena podjetja, prehrambena podjetja, vinarji, eko-kmetije itd.) je pripeljalo do večje komunikacije med posamezniki in podjetji iste panoge ter do specializacije v stroki. Skupno strokovno prepoznavanje potreb in problemov posameznih panog je privedlo do lažjega zastopanja interesov in ugotavljanja rešitev, ki lahko odločilno vplivajo na povečanje kakovosti poslovanja (certificiranje postopkov in delovnih mest) ter lažje vključevanje ter zagotavljanje kakovosti doživljajskih PTK Bohinja. Produktni managerji lažje komunicirajo z vodji panožnih skupnosti, ki odgovarjajo za enakomerno izvajanje kakovosti svojih članov in zastopajo interese skupnosti. Na tak način smo dosegli celovito kakovost v verigi določene PTK. • Permanentno se izvajajo usposabljanja za: . turistične vodnike Bohinja, . interpretatorje narave in kulturne dediščine - doživljajske animatorje; . kustose; . informatorje v TIC-ih; . skrbnike informacijsko-komunikacijsko-rezervacijskih orodij; . produktne in destinacijske managerje; (vii) spodbujevalce interesnih skupin v Bohinju; . zaposlene in prostovoljne naravovarstvene nadzornike; . zaposlene v gostinski dejavnosti; . zaposlene na eko kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi idr. Usposabljanja se izvajajo v okviru Razvojnega centra Bohinj ter TNP, ki v sodelovanju s formalnimi izobraževalnimi institucijami potrjujeta programe usposabljanj in izdajata certifikate.

3.2.4.7 Vizija procesa oblikovanja doživljajskih PTK Bohinja Trg in tržna konkurenca, zaposleni v turistični dejavnosti ter država s predpisi, spodbujajo stalno doseganje in preseganje zastavljene kakovosti turističnih doživetij.

Obiskovalci Bohinja pričakujejo celovito kakovost izvajanja storitev in izdelkov v verigo povezanih delnih turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov, ki tvorijo doživljajske PTK destinacije Bohinj. Celovito upravljanje kakovosti v destinaciji Bohinj se nanaša na: . obiskovalca, njegovo zadovoljstvo, pripombe, pritožbe, pohvale in vtise; . zaposlene, njihov odnos do gostov, do dela in načina dela; . organizacijo dela.

Turizem Bohinj s povezovanjem istovrstnih ponudnikov v horizontalne mreže – panožne skupnosti, spodbuja sodelovanje, specializacijo, standardizacijo in rast kakovostnega poslovanja vseh povezanih ponudnikov iste panoge. Tako prihaja do deljenja znanja in spretnosti, torej spodbujanja lokalnega – tihega znanja, ki je neprecenljive vrednosti.

Za zagotovitev odlično doživete PTK je nujno celovito načrtovanje, komuniciranje, izvajanje ter spremljanje vsakega člena dobaviteljske verige, ki družno podajajo celovito zgodbo destinacije. Njena kakovost je odvisna od usposobljenih in gostoljubnih turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov ter celovito organiziranega in standardiziranega procesa izvajanja posameznih aktivnosti, ki sooblikujejo doživetje posameznika.

Upravljanje kakovosti PTK je izjemno kompleksen sistem zaporednih aktivnosti, ki stremijo h končnemu merljivemu cilju – prvič in vsakič naslednjič odlično doseči oz. preseči pričakovanja in s tem zadovoljstvo gosta, zaposlenega, ki storitev izvaja in lastnika podjetja.

Dejstvo pa je, da vsak gost veliko prej pozabi in oprosti manj strokovno ravnanje kot negostoljubno vedenje zaposlenih. Avtentično podeželsko okolje Bohinja ponuja avtentično 44

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

izvajanje storitev, ki predstavlja neposnemljivo lokalno dodano vrednost območja ob neprisiljeno gostoljubnih turističnih in s turizmom povezanih sodelavcih ter domačinih.

(Tabela 19) Tabela 20: Zagotavljanje zadovoljstva skozi vzpostavitev sistema - procesa kakovosti v Bohinju • Zavedamo se, da tudi izjemno prijazno osebje ne more nadomestiti nekakovostne, nestrokovne ali nepravočasne storitve. Med procese pri izvajanju storitev v destinaciji Bohinj prištevamo celoten sistem delovanja dobaviteljske verige, posebne postopke posameznih dobaviteljev, pristop njihovih zaposlenih, primerno in pravočasno informiranost in komunikacijo z obiskovalci ipd.

Najbolj pomembna so unikatna in inovativna doživetja PTK, ki zadovoljijo pričakovanja obiskovalcev.

• Zagotavljamo tehnični (tehnični procesi) in funkcionalni vidik kakovosti (dostopnost, varnost, urejenost, zanesljivost, odzivnost, strokovnost, verodostojnost, varnost, komunikativnost itd.) v turističnem gospodarstvu in doživljajskih aktivnostih ter oblikovanju individualnih programov managementa kakovosti (standardi kakovosti) v hotelih, restavracijah, različnih podjetjih ter kolektivne programe managementa kakovosti v dobaviteljskih verigah doživljajskih PTK ter Bohinja kot celoti. Uspešni smo zato, ker se lotevamo zadeve hierarhično na vseh ravneh, in sicer lokalno, regionalno in nacionalno, celo internacionalno. Ti procesi snovanja in izvajanja programov managementa kakovosti so endogeni (na področju poslovnih procesov v podjetjih) in eksogeni (na področju odnosov do okolja – naravnega, ekonomskega, socialno-kulturnega, ekološkega).

• Razvili smo celovit program managementa zagotavljanja kakovosti, ki ga merimo s kazalci konkurenčnosti, na področju tehnične kakovosti turističnih storitev s kategorizacijo in sistemi upravljanja kakovosti, na področju funkcionalne kakovosti z razvojem tržnih znamk v turizmu, na eksogenem področju z odnosom do okolja.

• Z izvajanjem ekološkega managementa gojimo zavesten odnos do varovanja okolja, porabe naravnih virov, ekološko informiranje in vzgajanje kupcev, zaposlenih in drugih partnerjev ter posledično ohranjanje turističnih poslov na dolgi rok. Gre za kompleksen in sistematičen proces, ki ga posamezna podjetja in celovita destinacija Bohinj vodimo na način uvoza ekoloških kriterijev s pomočjo ekoloških znakov.

• V sklopu Mreže ponudnikov Bohinja je bila oblikovana sistematizacija poslovanja številnih v strokovne mreže povezanih ponudnikov. Tako so nastali standardi poslovanja bohinjskih: hotelov, mladinskih hotelov, gostiln s prenočišči, penzionov, apartmajskih naselij, planinskih koč / domov, eko kampov, turističnih kmetij, zasebnih ponudnikov prenočiš (počitniških hiš, apartmajev, sob idr.), eko parkirišč; pa tudi standardizacija Centrov in TIC-ev ter vseh enot, ki zagotavljajo doživetja obiskovalcem Bohinja.

• 16 ponudnikov nastanitvenih kapacitet (3 hoteli, 2 penziona, 3 turističnih kmetij, 1 planinska koča in 2 kampa, 5 ponudnikov apartmajev) nosi leta 2020 ekološke sheme 'EU marjetica' in 2 ponudnika sta nosilca ekološke sheme 'Green globe'. V vseh vaseh so vzpostavljene / i: . centrale za ogrevanje na bio maso; . rastlinske čistilne naprave za odvajanje komunalnih odpadkov; . eko otoki za ločeno shranjevanje odpadkov; . solarne celice za pridobivanje sonaravne električne energije idr.

Nekaj kmetij v Bohinju (15 %) je vključenih v ekološko pridelavo in prodajajo svoje pridelke pod skupno destinacijsko / kolektivno znamko 'Bohinjsko'.

• Večina prenočitvenih in prehrambenih ponudnikov kupuje in v svojo prehrambeno ponudbo vključuje izdelke znamke 'Bohinjsko' in drugih lokalnih pri- in predelovalcev - ponudnikov.

• Za svoje kakovostno, sonaravno, inovativno in kreativno ravnanje so ponudniki Bohinja tudi nagrajeni z znakom kakovosti (kriteriji za pridobitev) (sinergični učinki pridobitve znaka pri promociji, promocija – zaupanja vredno podjetje, ko je v destinaciji); DMC spodbuja ponudnike k pridobivanju ekoloških shem in s tem raste kakovost in privlačnost destinacije.

• Znotraj Dogovora o Poslovnem sodelovanju se spodbuja kakovost doživljajskih PTK kot doživetij in posameznih pridelkov / izdelkov / storitev in ponudnikov, ki za svoje inovativne in kakovostne produkte pridobijo znak 'Bohinjsko'.

45

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.2.4.8 Vizija fizičnih dokazov doživljajskih PTK Bohinja Fizične dokaze doživljajskih PTK destinacije Bohinj predstavljajo celovit izgled Bohinja v alpskem prostoru Triglavskega narodnega parka, kjer se doživetje izvaja; trženjska orodja in promocijski materiali, ki sooblikujejo zgodbo, urejenost in izgled osebja, ki pripoveduje in soustvarja doživetje; opremljenost in udobje nastanitvenih, prehrambenih in doživljajskih kapacitet, ki nudijo večje ali manjše zadovoljstvo; itd.

S celostno grafično podobo smo določili vidne, oprijemljive in drugače zaznavne podrobnosti v zvezi z doživljajsko PTK, ki sooblikujejo posamezno nišno doživetje v Bohinju.

Pri oblikovanju doživljajskih PTK Bohinja produktni managerji upoštevajo vse delne elemente dobaviteljske verige, ki družno oblikujejo enovito doživetje obiskovalca, in sicer: • Distribucijski sistem temelji na izbiri kakovostnih posrednikov na prodajni poti (katalogi, rezervacijski sistemi) ter opredeljenih neposrednih kanalov (lastna prodajna mreža – fizična in splet), ki omogočajo kakovostno prodajo doživljajskih PTK Bohinja.

• Unikatne in inovatne digitalne predstavitve Bohinja pritegnejo obiskovalce in omogočajo pristop do posameznih delnih turističnih ponudnikov ter enostaven in sistematičen rezervacijski sistem.

• Prijazni in usposobljeni informatorji gostoljubno posredujejo želene informacije (prospekti, brošure, letaki itd.) pred prihodom v Bohinj, v Bohinju ter skrbijo za primerno izpovednost postavitev v TIC-ih, NKC Bohinj in v muzejih iz MMB. • Primeren sistem dostopa v Bohinj in prometni režim, signalizacija ter možnosti javnega prevoza v Bohinju, kakor tudi izgled, kakovost informacijskih sredstev in postavitev informacijskih objektov usmerjajo turista med posameznimi privlačnostmi.

• Enovito prostorsko načrtovanje Bohinja zagotavlja prijetno kakovost okolja, usklajeno arhitekturo in udoben ambient TIC-ev, CNKDB, javnih sredstev in turističnih podjetij.

• Celovita in udobna ureditev turistične infrastrukture s premišljenim ambientom in filozofijo poslovanja prenaša naravno in kulturno dediščino v bivalne, poslovne in druge prostore, kjer usposobljeni in urejeni zaposleni zagotavljajo kakovostno storitev, ki so predstavljene v prospektih, brošurah, cenikih, na TV zaslonih idr.

• Usklajeno izvajanje storitev vrednostne verige dobaviteljev PTK temelji na urejenosti in izgledu zaposlenih, odličnih promocijskih sredstvih ter orodjih za informiranje in samoorientacijo v prostoru.

• Poenoteni, pa vendar unikatni fizični dokazi zgodb, so zagotovljeni z urejenostjo in lokalno noto enot Mreže muzejev Bohinj (MMB), Mreže kulrutne dediščine Bohinj (MKDB), Mreže vrednot narave Bohinj (MVNB), objektov za izvajanje obrtnih delavnic in degustacij na Eko kemtijah Bohinj (EKB), poti v sistemu Mreže učnih in doživljajskih poti Bohinj (MUDPB), enot MVNB, MKDB ter strokovno pripovedjo vodnikov, animatorjev, tutorjev, mentorjev, naravovarstvenih nadzornikov idr.

46

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.2.4.9 Vizija budžeta za razvijanje in izvajanje doživljajskih PTK Bohinja DMC Turizem Bohinj potrebuje za udejanjane vizije razvijanja in izvajanja doživljajskih PTK Bohinja veliko virov financiranja, ki jih za splošno turistično infrastrukturo prispevajo: • občina iz pobrane turistične takse in drugih virov občinskih sredstev; • partnerske organizacije (turistična in s turizmom povezana podjetja in organizacije kot članarine in strogo namenska sredstva); • prijave na razpise na nacionalnem in evropskem nivoju; • DMC Turizem Bohinj iz ekonomske uspešnosti poslovanja; • TNP; • donatorji.

Vsi ti finančni viri, z združenimi znanji in trudom deležnikov, omogočajo sestaviti budžet za razvijanje, trženje in izvajanje doživljajskih PTK Bohinja, ki je potreben za: • oblikovanje optimalnih infrastrukturnih sredstev kot osnove za specifična doživetja; • odličnost in drugačnost, ki izhaja iz znanj in usposobljenosti ljudi (kakovostni in inovativni procesi); ter • sodobnih digitalnih in drugih orodij komuniciranja, ki dosežejo želene nišne skupine obiskovalcev in jih prepričajo, ko so v destinaciji.

3.2.4.10

Vizija partnerstva – mreženja za izvajanje doživljajskih PTK Bohinja

Partnerstvo je dogovor med dvema ali več strankami, ki se strinjajo, da bodo sodelovale pri delu za skupne cilje – v tem primeru za načrtovanje, oblikovanje, izvajanje, evalviranje in nadgrajevanje razvoja in trženja doživljajskih PTK Bohinja, ki pomenijo njegovo najpomembnejšo konkurenčno prednost pred podobnimi destinacijami v alpskem prostoru.

Dejstvo je, da DMC Turizem Bohinj sam s svojimi sredstvi, znanji in viri težko uresničuje zastavljene dolgoročne cilje mreženja za izvajanje doživljajskih PTK Bohinja, zato sodeluje z enako mislečimi organizacijami javne, zasebne in civilne sfere (npr. z/s občino Bohinj in predstavniki lokalnih skupnosti, Triglavskim narodnim parkom, turističnim gospodarstvom, predstavniki drugi gospodarskih dejavnosti ter društev in interesnih skupin idr.) v destinaciji Bohinj. Sodelovanje se nadaljuje tudi na regionalnem, nacionalnem in nadnacionalnem nivoju med organizacijami, ki lahko ponuduijo unikatna doživetja lastne ponudbe povezane v odlično načrtovane in izvajane PTK. S ponujanjem meddestinacijsko povezanih doživljajskih PTK se veča ugled destinacije Bohinj, hkrati pa odpirajo nove poslovne možnosti za še bolj konkurenčno ponudbo Bohinja. Doživljajski programi nujno potrebujejo politično in medijsko podporo svojega okolja. Njihova tržna privlačnost je veliko večja, če jih spodbujajo vladne ustanove skozi primerno zakonodajo, izpostavljajo ključni politiki ter mnenjski vodje in mediji oglaševanja in promocije.

V Bohinju produktni in destinacijski manager skrbita za veriženje delnih ponudnikov v dobaviteljske verige doživljajskih PTK Bohinja. DMC Turizem Bohinj skupaj z občino Bohinj in TNP zagotavlja izhodiščno splošno in turistično infrastrukturo, ki jo v verigo povezani

47

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

ponudniki nadgradijo z lastnimi, v člene posamezne verige, povezanimi kapacitetami in storitvami. Doživljajske PTK trženjsko 'skomunicirajo' trženjski managerji in jih po primernih distribucijskih kanalih usmerijo k ciljnim skupinam. Le veriga brez šibkih členov zagotavlja oz. celo presega zadovoljstvo kupcev.

Prilogi 12 in 13 prikazujeta oblikovane doživljajske PTK destinacije Bohinj.

3.3 Vizija razvoja promocijskih in prodajnih aktivnosti v destinaciji Bohinj Vizija razvoja promocijskih in prodajnih aktivnosti v destinaciji Bohinj je odvisna od vizij strateškega trženjskega načrtovanja in pozicioniranja; ciljnega trženjskega komuniciranja; identitete in upravljanja destinacijskega znamčenja ter vizije distribucije destinacije Bohinj.

3.3.1 Vizija strateškega trženjskega načrtovanja in pozicioniranja destinacije Bohinj Vizija strateškega trženjskega načrtovanja in razvoja se odraža v pozicioniranju destinacije Bohinj – odseva v odgovorih na vprašanji: Kako nas dojemajo ciljni obiskovalci? in Zakaj se splača priti v Bohinj?

3.3.1.1 Strateško marketinško načrtovanje in razvoj Bohinja Strateški marketinški načrt destinacije Bohinj (2012-2020) je razvit na treh operativnih nivojih: • na globalnem nivoju je opredeljen razvojni in trženjski model za vstop in učinkovito delovanje na konkurenčnem in naglo spreminjajočem se globalnem trgu destinacij narave (neposredno in s pomočjo slovenske državne turistične strategije); • na regionalnem nivoju je opredeljen s strategijo mreženja v regijski turistični organizaciji ter s povezovanjem z destinacijami izven matične regije – z drugimi regijami in komplementarnimi destinacijami (zavarovane narave v Sloveniji, Italiji in v Avstriji); • na lokalnem nivoju se z izvajanjem strategije aktivira lokalne javne, zasebne in civilne akterje ter lokalno skupnost, ki so povezani v soorganiziranost DMC Turizem Bohinj.

Skozi strateško načrtovanje trženja se uresničuje vizijo destinacije Bohinj in dosega njene strateške kvalitativne in kvantitativne trženjske cilje (Tabela 20). V začetku smo stavili bolj na strateške kvantitativne, v zadnjih letih so pomembnejši kvalitativni cilji.

48

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 21: Strateški cilji trženja destinacije Bohinj skozi leta Strateški kvantitativni cilji: • Povečanje obsega turističnega prometa v destinaciji Bohinj skozi rast prihodov in nočitev; • Razširitev obiska skozi vse leto – celoletna destinacija; • Povečanje obsega turistične potrošnje – dnevne potrošnje stacionarnih gostov in izletnikov ter s tem letne potrošnje v destinaciji Bohinj; Kasneje: • Povečanje zadovoljstva nišnih skupin, ki veliko več prinesejo Bohinju; • Povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva in turističnih ponudnikov, skratka deležnikov Bohinja.

Strateški kvalitativni cilji: • Povečanje prepoznavnosti Bohinja kot najbolj privlačne destinacije za sproščanje in občudovanje narave Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka z unikatnimi doživljajskimi PTK; • Izboljšanje konkurenčnosti Bohinja skozi strategiji razpršenosti (diverzifikacije) in razlikovanja (diferenciacije) nišne ponudbe in učinkovitega managementa nišnega trženja; • Razvoj modela družbeno odgovornega destinacijskega trženja, za mehko odločanje v prid naravi, lokalnim skupnostim, turističnemu gospodarstvu in drugim deležnikom v prostoru, pa tudi obiskovalcem, ki spoštujejo, občudujejo in cenijo ponudbo enkratnega območja.

Večjo prepoznavnost nam je prineslo/a: • oblikovanje destinacijske / kolektivne znamke Bohinj, ki je z obljubo kakovosti in unikatnosti okrepila prepoznavnost in privlačnost za nišne skupine in lokalne investitorje; • osredotočenost na krovno podobo alpske podeželske destinacije Bohinj, ki temelji na kontekstu sonaravnega bivanja in načel trajnostnega razvoja v Triglavskem narodnem parku; • razvoj nabora prepoznavnih nišnih doživljajskih PTK, ki obljubljajo in zagotavljajo neponovljiva doživetja neokrnjene alpske narave.

Večjo konkurenčnost smo dosegli s strategijama razpršenosti in raznolikosti ponudbe ter učinkovitim upravljanjem destinacije Bohinj z/s: • nenehnim vlaganjem v razvoj in nadgrajevanje obstoječih nišnih doživljajskih PTK za lokalne, regionalne in globalne trge ter inovativnim razvojem novih zgodb doživetij alpske narave; • nenehnim iskanjem in preizkušanjem v raznolikosti ponudbe za pritegnitev ciljnih nišnih skupin, ki prepoznajo neponovljive nišne doživljajske zgodbe in spoštujejo ter cenijo izkušnje kakovostno izvedenih programov; • sodelovanjem, soodločanjem in soupravljanjem destinacije Bohinj skozi javno-zasebno partnerstvo in vključenostjo deležnikov na vseh nivojih delovanja destinacije.

Izjemnega pomena za prepoznavnost in konkurenčnost destinacije Bohinj je razvoj modela družbeno odgovornega destinacijskega trženja, ki omogoča prijazno odločanje ob enakomernem upoštevanju in zadovoljevanju potreb in pričakovanj različnih deležnikov v Bohinju ter hkrati omogočanje in spodbujanje sprejemljivih aktivnosti doživljanja narave in kulturne dediščine. Tako smo preprečili nastajanje neželenih vplivov v občutljivem naravnem okolju, prispevali k socialno kulturnim vrednotam skupnosti in h kakovostnejšemu življenju v Bohinju (optimalno število delovnih mest različnih poklicnih zvrsti, zadovoljni lastniki in posamezniki ter obiskovalci, ki zavestno prispevajo k blagostanju skupnosti, cenijo naravo in

49

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

življenje v Bohinju in se zavedajo svoje vloge – obiskovalcev ter se tako tudi vedejo). Učinki so več kot zadovoljivi (Tabela 21).

Tabela 22: Učinki družbeno odgovornega destinacijskega trženja Bohinja Mreženje ponudnikov z namenom podaljšanja sezone na vse leto je povečalo obisk v Bohinju v spomladanskem in jesenskem času in tako se je doba bivanja v Bohinju podaljšala iz 3 dni leta (2011) na 4,2 dni leta (2020);

Kartica Gost Bohinja ponuja obiskovalcem, ki prenočijo v Bohinju več kot dva dni izven glavne sezone gratis parkirišče, uporabo javnih prevoznih sredstev, ogled ene predstave in ene naravne oz. kulturne znamenitosti, pri ostalih pa lahko koristijo različne popuste do 50 %. Kartica Gost Bohinja ponuja izletnikom parkiranje na eko parkirišču v Bohinjski Bistrici (oz. v dolini), gratis uporabo javnih prevoznih sredstev ter porcijo odličnih bohinjskih žgancev v eni od Gostiln Bohinja. Izletniki, ki želijo z lastnim prevoznim sredstvom do Bohinjskega jezera in drugih znamenitosti Bohinja, plačajo parkirnino in ekološki prispevek za vsako uro parkiranja v osrčju Julijskih Alp, zato pa so deležni brezplačnega vodenja po razstavah Centra narave in kulturne dediščine Bohinj.

Tako je strateško trženjsko načrtovanje pripeljalo destinacijo Bohinj do boljše izkoriščenosti in nadgradnje zmogljivosti, manjše odvisnosti od posameznih segmentov in sezon ter k partnerskemu mrežnemu delovanju in celoletnemu imidžu destinacije Bohinj.

3.3.1.2 Pozicioniranje destinacije Bohinj Pozicioniranje destinacije Bohinj do leta 2020 gradimo na: • značilnostih ponudbe – naših primerjalnih prednostih (zavarovano območje alpskega prostora; privlačno okolje za sprostitev, občudovanje narave, okoljsko vzgojo ter rekreacijo v naravnem okolju; tradicija turistične dejavnosti; lahka dostopnost); • pričakovanjih ciljnih skupin obiskovalcev (dostopni in odgovorni turizem in turisti – zelene sheme poslovanja; čisto in ohranjeno naravno okolje in kulturna krajina; avtentična ponudba; urejena turistična in parkovna infrastruktura; unikatna interpretacija narave in kulturne dediščine; red in varnost idr.); • drugačnosti – naših konkurenčnih prednosti (. neokrnjena narava in bogata kulturna dediščina Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka (Triglav, Bohinjsko jezero, Slap Savice, Triglavska Sedmera jezera, visoka šotna barja na Pokljuki, številne endemične rastlinske in živalske vrste; planine z večstopenjsko pašo, Ajdovski gradec, Aljažev stolp, Krst pri Savici idr.); . edinstvene zavarovane naravne vrednote (66 % območja v TNP in 84 % pokriva NATURA 2000); . najstarejša planinsko in turistično društvo v državi; . bogata zgodovina: gorništva, zimskih rekreacijskih aktivnosti (skoki, smučanje, sankanje), fužinarstva, planšarstva, sirarstva, turizma, fajfarstva, čebelarstva idr.; . Bohinjec – človek, ki ga je v izjemno zaprtem alpskem prostoru ustrojila neizprosna narava in so ga omehčale lepote gorskega sveta, ki jih je vedno spoštoval; idr.); da bi si odgovorili na vprašanje: Kako nas dojemajo ciljni obiskovalci? in Zakaj se splača priti v Bohinj?

50

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Na trgu se Bohinj pozicionira kot: Bohinj, privlačna in konkurenčna destinacija, z lahkim dostopom v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, ponuja visoko kakovostna, trajnostno naravnana, inovativna doživetja narave in kulturne dediščine nišnim ciljnim skupinam, ki si želijo sprostitve, občudovanja narave in kulturne dediščine, izkustev z veliko mero vključenosti ter rekreacije v naravnem okolju, ki odseva večstoletno sobivanje človeka in narave.

Aktivnosti trženja se izvaja v Centru trženja Bohinj, kjer se ukvarjajo s /z: • strateškim trženjskim načrtovanjem, razvojem in pozicioniranjem destinacije Bohinj; • načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in evalviranjem ponudbe za prepoznane nišne ciljne trge (določanje nišnih ciljnih trgov, nišno pozicioniranje ponudbe, skrbništvo destinacijske / kolektivne znamke Bohinj, nabor tematskih konceptov ter glavnih doživljajskih PTK za prepoznane nišne ciljne trge); • operativnim trženjskim načrtovanjem nišnih doživljajskih PTK, ki jih udejanjajo v verige povezani ponudniki Mreže ponudnikov Bohinja, oblikujejo pa sodelavci v Centru trženja Bohinj.

Inovativna in učinkovita digitalna sistema Centralnega rezervacijskega sistema (CRS) in Informacijsko komunikacijskega sistema (IKS) ter oddelek za spremljanje aktivnosti in evalviranje uspešnosti upravljanja sistemov omogočajo večletno uspešno spremljanje povpraševanja in ponudbe v Bohinju, trendov v svetu in ponujajo odlične analize mreženja in gibanja v prostoru, s katerimi lahko managerji na področju trženja sprejemajo preudarne in v prihodnost zastavljene odločitve.

3.3.2 Vizija ciljnega trženjskega komuniciranja destinacije Bohinj Vizija trženjskega komuniciranja24 Bohinja temelji na procesu, s katerim Center trženja Bohinj, kot izvajalec trženja destinacije Bohinj, ciljnim skupinam deležnikov (rezidentom, turističnim podjetje, obiskovalcem, posrednikom, dobaviteljem, splošni javnosti) ciljno pošilja sporočila in nanje sprejema odzive. S komuniciranjem destinacije Bohinj želimo vplivati na spoznavno, čustveno ali vedenjsko stopnjo potencialnega obiskovalca. Želimo ga bodisi seznaniti o obstoju Bohinja, vplivati na njegov odnos do destinacije ali ga pripraviti do rezervacije in nakupa. Trženjsko komuniciranje destinacije Bohinj je usklajeno z drugimi elementi trženjskega spleta.

Trženjske aktivnosti za obiskovalce so zasnovane na ponudbi turističnih programov za ciljne skupine. Kakovostna nastanitvena in prehrambena ponudba ter privlačne aktivnosti so standard, ki se šteje kot samoumeven. Obiskovalci izberejo Bohinj zaradi imidža, ekološkega koncepta, unikatnih naravnih in kulturnih značilnosti, drugačnosti in neponovljivosti Julijskih

24

O komuniciranju govorimo takrat, ko oblikovano sporočilo doseže prejemnika, kateremu je sporočilo namenjeno, in ko se ta na sporočilo tudi odzove - dvosmeren proces pretoka informacij med pošiljateljem in prejemnikom sporočila.

51

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Alp in Triglavskega narodnega parka, kar omogoča celovita doživetja različnim ciljnim skupinam obiskovalcev.

Vir sredstev za trženjske aktivnosti in razvoj doživljajskih PTK se steka iz: • zaračunane turistične takse v destinaciji Bohinj, • občinskih sredstev, • TNP, • ciljanih prispevkov posameznih turističnih podjetij, • sredstev razpisov za določene projekte, • donacij, • ekonomske uspešnosti poslovanja DMC Turizem Bohinj, ter troši skozi sinergično delovanje vseh deležnikov Bohinja.

Partnerska dejavnost trženjskega komuniciranja je uspešna ob tesnem, trajnem in inovativnem sodelovanju vseh deležnikov Bohinja. Za celovito promocijo in prodajne aktivnosti destinacije Bohinj smo združili sredstva, znanje in trud deležnikov v posameznih vrednostnih verigah doživljajskih PTK. Tako smo prepričali vedno bolj izkušene obiskovalce, da destinacija Bohinj zagotavlja odlična doživetja narave in kulturne dediščine in je izjemno primerna za počitnice v krogu družine oziroma prijateljev.

Za uspešno komuniciranje kombiniramo: • trženjsko perspektivo povpraševanja, t.i. osredotočenost na razmišljanje in odločanje obiskovalcev ter • perspektivo družbenega trženja, t.i. osredotočenost na potrebe, pričakovanja in interese lokalnega prebivalstva in drugih deležnikov v območju.

Temu sledi premišljeno umeščanje proizvodov in storitev v verige doživljajskih PTK, za čim učinkovitejše ponujanje izbranim nišnim ciljnim trgom. Interesni spodbujevalci in destinacijski managerji spodbujajo sodelovanje med členi verig PTK za oskrbo obiskovalcev / gostov s primernimi informacijami in promocijo proizvodov ter storitev, ki jih zanimajo ob določenem času in na določenem mestu, da bi preprečili kontradiktornost informacij ter podaljšali njihov čas bivanja v Bohinju.

Splet trženjskega komuniciranja destinacije Bohinj sestavljajo vsebinska področja aktivnosti, in sicer: oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, neposredni marketing (Priloga 14).

Glede na uporabljene promocijske aktivnosti Centra trženja Bohinj ločimo: • aktivnosti, s katerimi želimo vplivati na potencialne potrošnike preden zapustijo svoj dom (medijsko oglaševanje; študijske ture za organizatorje potovanj; študijske ture za novinarje in druge pisce o Bohinju); predstavitve destinacij na borzah, sejmih idr.; direktna pošta); • aktivnosti, s katerimi želimo vplivati na potencialne potrošnike, ko so na poti v Bohinj (oglaševanje v centrih na poti – next to media advertising in oglaševanje na prostem);

52

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

• aktivnosti, s katerimi želimo vplivati na potencialne potrošnike, ko so v Bohinju (v centrih za obiskovalce, TV in radijski programi Turizma Bohinj, usposabljanje zaposlenih za kakovostno izvajanje storitev, ki vplivajo na promocijo zadovoljnih potrošnikov – »od ust do ust«).

Največjo pozornost posvečamo digitalnim medijem, ki vsak trenutek in skoraj na vseh koncih sveta ponujajo relevantne informacije.

3.3.3 Vizija identitete in upravljanja destinacijskega znamčenja Destinacijska / kolektivna znamka Bohinj s svojo identifikacijo, osebnostjo in zadovoljevanjem potreb obiskovalcev in rezidentov po varnosti in zagotavljanju obljubljenega, opozarja nase in pomaga potencialnim obiskovalcem pri orientaciji med nepregledno poplavo destinacij in promocijskih aktivnosti dopadljivih doživljajskih programov v alpskem prostoru.

Ljudje smo na področju turističnih storitev in doživetij bolj intuitivni in čustveni kot racionalni, zato znamka Bohinj ni le logo, produkt ali destinacija, temveč zadovoljstvo, dobro počutje in posledično mnenje uporabnika o storitvi in doživetju Bohinja. Znamčenje omogoča dialog s kupcem in cilj je dosežen, ko je kupec prepričan, da ni nadomestila za znamko Bohinja, ki prevzame monopol v njegovem psihičnem dojemanju.

Znamko destinacije Bohinj gradijo: • imidž - obljuba destinacije Bohinj: komunicirana preko digitalnih in tiskanih medijev s pripovedjo zgodbe doživljajskih PTK Bohinja; definira individualne vrednote destinacije, da potencialni obiskovalec zazna osrednje sporočilo – 'V Bohinju mi namenjajo osebno pozornost!'; • zaupanje - ustvarja prepoznana dediščina znamke Bohinja, inovativnost, pristnost, implementacija obljubljenega, trajnost – ohranjanje designa, oblik in slogana idr. – 'V Bohinju se počutim varno!'; • predstava o znamki – vsebina komunikacijskih sporočil; orientacija k nišnim skupinam; način zadovoljevanja pričakovanj nišnih skupin idr. – 'V Bohinju odlično poskrbijo zame!'.

Vizija destinacijske / kolektivne znamke Bohinj izhaja iz Analize in Vizije turistične destinacije Bohinj 2012-2016, ki je bila oblikovana skupaj z deležniki Bohinja in je podrobneje predstavljena v dokumentu Načrt razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj.

Izhodiščna ideja celostne grafične podobe destinacijske / kolektivne znamke Bohinj in komunikacijska strategija sta predstavljeni v ločenem dokumentu, ki je poddokument Načrta razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj, ki je nastal v sodelovanju z Delovno skupino za znamko Bohinj ter Delovno skupino za kakovost.

53

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.3.4 Vizija distribucije destinacije Bohinj Organizacijo distribucijskega sistema destinacije Bohinj razumemo kot sistem medsebojno odvisnih organizacij, ki so vpletene v postopek približevanja obiskovalcev k turističnim dobrinam v destinaciji Bohinj. Predmet ponudbe distributerjev destinacije Bohinj je pravzaprav skupek informacij o lastnostih in kakovosti storitev povezanih v turistične programe Bohinja, o ceni in količini storitev, o pogojih nakupa, sistemu rezervacij, dostopu v Bohinj itd., na osnovi katerih si potencialni kupec ustvari vrednostno podobo destinacije Bohinj. Informacije lahko pridobijo potencialni obiskovalci bodisi pri izvajalcih storitev, pri njihovih posrednikih ali iz ustreznih medijev. Za izbrane turistične programe je na razpolago sistem za opravljanje rezervacij in plačila.

Razvoj distribucijskega sistema Bohinj še vedno gradimo prvenstveno na neposrednih kanalih digitalnega trženja ter dopolnjujemo s posredniki na prodajni poti, ki omogočajo prodajo storitev oziroma turistični programov Bohinja po ciljnih kanalih. Prednost izbranih posrednikov (v destinaciji Bohinj in druge receptivne agencije) omogoča Bohinju stik s specifičnimi ciljnimi nišnimi skupinami obiskovalcev, ki jih naslovijo specializirani posredniki (specializirani organizatorji potovanj), kar posledično pomeni večjo učinkovitost zagotavljanja stalnega dotoka želenih turistov v Bohinj.

Prodajni referenti Centra trženja Bohinj ponujajo storitve delnih turističnih ponudnikov in doživljajske PTK organizatorjem potovanj, ki sooblikujejo turistične programe in pošiljajo svoje informacije (katalogi, spletni portali) turističnim agencijam, ki jih po lastni presoji ponujajo svojim gostom. Prodajne referente spodbujamo z obiskom in bivanjem v Bohinju, v izhodiščnih destinacijah pogosto izvajamo delavnice in hišne sejme s katerimi želimo pritegniti prodajalce ali neposredno kupce doživljajskih PTK. S spletanjem distribucijske mreže v Centru trženja Bohinj prihaja do medorganizacijskega marketinga, ki sloni na individualnih povezavah organizacij, ki z vzajemnimi odnosi zadovoljujejo skupne cilje in interese, hotelirji in drugi nastanitveni obrati pa so specializirani za najkakovostnejše zadovoljevanje potreb in pričakovanj obiskovalcev.

Razširjenost digitalnega marketinga omogoča, da z vsakim individualnim potencialnim obiskovalcem direktno komuniciramo, pomagamo pri individualnem oblikovanju doživljajskih zgodb do celovitega oblikovanja večdnevnih PTK, omogočamo pa tudi neposredno komuniciranje z izvajalcem delne turistične ponudbe ali CRS destinacije Bohinj. V tem primeru odpade provizija posrednikom, kar pomeni, da smo za to vrsto prodaje še najbolj zainteresirani, seveda pa smo vložili v infrastrukturo in zaposlene.

54

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.4 Vizija podpornega okolja destinacije Bohinj 2012 -2016 Vizija podpornega okolja destinacije Bohinj 2012-2016 se nanaša na IKT podporo razvoju in trženju turizma v Bohinju, usposabljanju človeških virov kot podpori odličnosti in konkurenčnosti, spodbujanju kakovosti ter vlaganjem v turistično infrastrukturo kot podpori kakovostnega doživljanja Bohinja ter spremljanju in evalviranju poslovanja destinacije Bohinj.

3.4.1 IKT kot podpora razvoju in raziskavam ter trženju turizma v Bohinju Za uresničitev vizije in zastavljenih strateških ciljev DMC Turizem Bohinj je potrebno dobro poznavanje turističnih trgov in učinkovito uporabljanje relevantnih informacij za nove in izboljšane storitve, produkte oz. programe in s tem večjo učinkovitost destinacije kot celote – vse to je veliko lažje ob vzpostavljenem učinkovitem sistemu IKT. Zato je potrebno sistematično analizirati dogajanja na obstoječih emitivnih trgih in proučevati priložnosti na novih z vidika ponudbe in povpraševanja; se poglobiti v profile in pričakovanja določenih ciljnih skupin obiskovalcev / gostov; nenehno spremljati aktivnosti konkurence in se učiti od dobrih praks; spremljati trende razvoja produktov, trgov in ciljnih skupin na globalnem turističnem trgu, da bi prepoznali inovacije in kreativne prijeme v stroki; razviti orodja ter spremljati in analizirati zadovoljstvo obiskovalcev; iskati nove izzive in jih spreminjati v priložnosti na nivoju destinacije; ter kontinuirano spremljati izvajanje aktivnosti in ocenjevati uspešnost in učinkovitost.

Informacijsko komunikacijska podpora razvoju in raziskavam ter trženju turizma v destinaciji Bohinj je v DMC Turizem Bohinj zasnovana v sklopu Razvojnega centra Bohinj.

V njem deluje Delovna skupina za raziskave in razvoj (DSRR), ki skrbi za: • vzpostavitev in vzdrževanje delovanja IKT kot podpore raziskavam in razvoju ter trženju turizma v Bohinju; • vzpostavitev in vzdrževanje spletne strani destinacije Bohinj in drugih orodij digitalnega trženja v Bohinju; • vzpostavitev in vzdrževanje sistema zbiranja baz podatkov za spremljanje strukture in zadovoljstva obiskovalcev in drugih deležnikov Bohinja ter sistema obdelave informacij v uporabne podatke na nivoju destinacije ter sistema distribucije le-teh za preudarna managerska odločanja v turizmu; • vzpostavitev sistema oblikovanja poročil za statistično vodenje na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju; • vzpostavitev sistema načrtovanja potrebnih raziskav, študij in analiz ter njihovega samostojnega izvajanja oz. posredovanja zaupanja vrednim partnerjem ter evalviranja kakovosti teh študij; • vzpostavitev sistema spremljanja svetovnih turističnih trendov in konkurenčnih ter primerljivih destinacij (sekundarno raziskovanje) ter obdelave informacij v podatke primerne za sprejemanje managerskih odločitev; • oblikovanje podatkov za turistično gospodarstvo in njihova distribucija v obliki newsletterjev; • izvajanje usposabljanj za upravljanje sistema IKT uporabnikom TIC-ev, receptorjev idr.; 55

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.4.2 Človeški viri kot podpora odličnosti in konkurenčnosti Bohinja Turistična, delovno intenzivna, dejavnost zahteva za izvajanje kakovostne ponudbe in pozitivne izkušnje obiskovalca v destinaciji Bohinj odlično izvedene storitve, ki jih izvajajo strokovno usposobljeni, motivirani turistični delavci (zaposleni pri posameznih ponudnikih, organizatorjih in posrednikih potovanj, izvajalcih programov, TIC-ih), pripadni turistični dejavnosti, z razvitim primernim dostopom do gosta in sposobnostjo vživljanja v potrebe in pričakovanja posameznih profilov gostov. Pozitivno izkušnjo destinacije v veliki meri pogojuje tudi lokalno prebivalstvo, ki je pripravljeno bolj ali manj gostoljubno deliti območje z obiskovalci.

Izobraževanje in usposabljanje za razvoj in trženje turizma in z njim povezanih dejavnosti je v domeni Razvojnega centra Bohinj, natančneje Delovne skupine za človeške vire.

V DSČV se dolgo-, srednje- in kratkoročno načrtuje potrebna izobraževanja in usposabljanja na ravni destinacije Bohinj ter skrbi za njihovo izvajanje ter podeljevanje certifikatov za pridobljena znanja in usposobljenosti.

DSČV je v nenehnem stiku z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, saj deluje destinacija Bohinj kot učna in učeča se destinacija.

3.4.3 Spodbujanje kakovosti kot podpora kakovostnemu doživljanju Bohinja Spodbujanje kakovosti je naloga Centra kakovosti Bohinj v sklopu katerega deluje Delovna skupina za kakovost, ki načrtuje, izvaja in evalvira različne ravni kakovosti v destinaciji Bohinj.

Spodbuja se: • povezovanje istovrstnih ponudnikov v panožne skupnosti, kjer se med seboj spoznavajo, sodelujejo, specializirajo lastno ponudbo in oblikujejo destinacijske panožne standarde zagotavljanja kakovosti; • pridobivanje ekoloških shem v turističnih in s turizmom povezanih subjektov ; • pridobivanje znakov kakovosti 'Najboljše iz Bohinja' za pridelke / izdelke / storitve /

doživljajske programe; • pridobivanja znamke Bohinj skladno s Poslovnim dogovorom različnim skupinam ponudnikov (nastanitvenim in prehrambenim obratom, ponudnikom doživljajskih aktivnosti, proizvajalcem tradicionalnih pridelkov in izdelkov idr.); • urejanje okolja s podeljevanjem nagrad za najlepše urejene vrtove ipd. TD Bohinj.

56

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

3.4.4 Vlaganja v turistično infrastrukturo za kakovostno doživljanje Bohinja Sistematično načrtovanje in vlaganje v turistično infrastrukturo kot podporo kakovostnemu doživljanju Bohinja se izvaja v sklopu Razvojnega centra Bohinj, ki v navezi z občino Bohinj, Triglavskim narodnim parkom, TD Bohinj in turističnim gospodarstvom, skrbi za usklajena vlaganja in upravljanja: • prometne infrastrukture ter pohodnih, kolesarskih, jahalnih, učnih in doživljajskih poti; • sredstev javne umirjene mobilnosti (ladjica, omnibus, žičnice, kolesa, prevozna sredstva na električni pogon ipd.) in njihove dostopnosti v času in prostoru; • kulturne dediščine in naravnih vrednot urejenih za turistični obisk in interpretacijo; • planin za izvajanje doživljajskih zgodb; • eko parkirišč, sanitarij, prostorov za piknike, razgledišč ipd.; • v nastanitvene zmogljivosti in njihovo razpoložljivost za turistični obisk; • v oblikovanje priporočil individualne gradnje in urejanja domov ter turističnih objektov (TNP); • idr.

3.4.5 Spremljanje in evalviranje poslovanja destinacije Bohinj V sklopu Centra kakovosti Bohinj je razvit sistem spremljanja in evalviranja upravljanja destinacije Bohinj.

Delovna skupina za kakovost (DSK) je razvila: • sistem kazalnikov za spremljanje vpliva turizma na okolje, ekonomsko blaginjo in kulturno družbeno okolje; • sistem kazalnikov za spremljanje in vrednotenje upravljanja destinacije Bohinj – izvajanje modela razvoja in trženja turizma v destinaciji Bohinj.

57

Razvojne in trženjske rženjske usmeritve destinacije Bohinj B 2012-2016

4 MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012 – 2016 Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (Slika 1) temelji na zastavljenem poslanstvu, viziji ter strateških razvojnih in trženjskih ciljih destinacije Bohinj 2012-2016 do leta 2020.

Slika 1:: Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 2016 P4 P1 Razvoj podpornega Mreženje – okolja – kakovost in partnerstvo in soorganiziranost konkurenčnost destinacije destinacije Bohinj Bohinj (RCB, CKB) MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 DMC (Turizem Bohinj) P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

4 prioritete spodbujanja celovitega razvoja in trženja destinacije Bohinj P1 - Mreženje, povezovanje - razvoj partnerstva in celovite soorganiziranosti destinacije Bohinj; P2 - Razvoj in trženje produktov / programov (doživljajskih PTK) za določene ciljne skupine destinacije Bohinj;

P3 - Razvoj tehnik in orodij za učinkovito promocijo in prodajo destinacije Bohinj z destinacijsko / kolektivno znamko;

P4 - Razvoj podpornega okolja za izboljšano kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj (razvoj destinacijske ke / kolektivne znamke Bohinj, sistema standardov kakovostnega poslovanja, spodbujanje podjetništva, razvoj človeških virov, razvoj podpornega komunikacijskega omunikacijskega sistema), mreženje za skupen razvoj in raziskave s pomočjo IKT podpore in integralnega trajnostnega razvoja turizma ter spremljanje usklajenega trajnostnega razvoja turizma in evalvacije (sistematično spremljanje učinkovitosti) upravljanja destinacije Bohinj.

Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 2012 je usklajen s strateškimi ukrepi za konkurenčni in trajnostni slovenski turizem (Strategija slovenskega turizma v obdobju 20122012 2016) na področjih: • • • •

partnerstvo za sinergične učinke razvoja in trženja; tržna segmentacija za razvoj in trženje tržno zanimivih nišnih produktov; prepoznavnost z močno destinacijsko znamko znotraj vertikale znamčenja; povečanja konkurenčnosti in kakovosti skozi raziskave / razvoj, profesionalnost / odličnost, certificiranje ter digitalno informiranje / komuniciranje idr.

58

Razvojne in trženjske rženjske usmeritve destinacije Bohinj B 2012-2016

4.1 Prioriteta 1: Mreženje in soorganiziranost organiziranost destinacije Bohinj Prioriteta 1 opredeljuje povezovanje deležnikov v destinaciji Bohinj ter organiziranost turističnih in s turizmom povezanih organizacij, za razvoj sistema sonačrtovanega,

soorganiziranega, sovodenega, sovodenega soupravljanega in celovito evalviranega razvoja in trženja turistične destinacije Bohinj.

P1 P4 Mreženje – Razvoj podpornega partnerstvo in okolja – kakovost in soorganiziranost konkurenčnost destinacije destinacije Bohinj Bohinj (RCB, CKB) MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 (DMC Turizem Bohinj) P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

Poslanstvo mreženja pri oblikovanju podeželske alpske alpske destinacije Bohinj je s povezovanjem vseh sredstev (dobrin, ljudi, znanj idr.) na mednarodnem turističnem trgu doseči dose večjo privlačnost in konkurenčnost čnost destinacije Bohinj in s tem večjo/e: prepoznavnost, povpraševanje, vanje, sinergične učinke in posledično posledično zadovoljstvo vseh deležnikov. deležnikov Vrednost mreženja se kaže kot: • Ustvarjanje kritične mase povpraševanje v destinaciji – glede na vedno večjo konkurenco in nenehno rast števila destinacij, destinacij ki jih je potrebno videti / doživeti,, omogoča mreženje v destinaciji Bohinj večjo možnost za prepoznavnost destinacije na močno konkurenčnem trgu alpskih turističnih destinacij; • Delitev stroškov – mreženje pomeni delitev stroškov med partnerji mreže pri npr. vzpostavljanju spletne strani, rani, izvajanju sejemskih promocijskih aktivnostih, nižjih stroških usposabljanja, določenih storitvah ipd.; • Delitev znanja – priložnost delitve primerov primerov dobrih praks omogoča DMC Turizem Bohinj in pomreženim partnerjem lažje učenje in s tem priložnost za večjo večjo kakovost turistične ponudbe; • Podporna platforma – koordinator mreže omogoča 'one-stop stop shop' (nakup na enem mestu) za organizacije, ki želijo kontaktirati različne akterje kar omogoča lažje sklepanje partnerskih odnosov v in izven destinacije; • Ugled za vsako kakovostno in uspešno podjetje, ki v navezi s partnerji dosega večjo prepoznavnost in s tem uspešnost poslovanja.

Temelj za razvoj in trženje destinacije destin Bohinj je vzpostavitev DMC turizem Bohinj s tremi horizontalnimi Mrežami (Mreža turističnih ponudnikov Bohinj – MTPB, Mreža pridelovalcev pri in 59

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

rokodelcev Bohinj – MPPB ter Mreža za kakovost življenja Bohinj – MKŽB) ter štirimi Centri Bohinja. Tako bo omogočeno sodelovanje v mreže povezanih deležnikov in s tem večja razpoložljiva finančna sredstva ter možnost lobiranja in večji logistični kapital za izvajanje skupnih projektov z namenom mreženja. S tem bo dosežena večja prepoznavnost Bohinja, vzpostavila se bo hitrejša in učinkovitejša izmenjava znanja ter soorganiziranost za soupravljanje destinacije Bohinj.

Ključne usmeritve na področju soupravljanja destinacije Bohinj so predstavljene v Tabeli 22 in ključne koristi, ki podajajo sinergične učinke povezovanja v Tabeli 23.

Tabela 23: Ključne usmeritve na področju soupravljanja destinacije Bohinj • Na destinacijskem nivoju se razvije profesionalno sovodeno soupravljavsko podjetje (DMC), ki poveže vse s turizmom posredno in neposredno povezane akterje in združi sredstva (znanja, ljudi ter finančne in druge vire) za celovito destinacijsko delovanje skozi 4 centre in 3 mreže.

• Javni zavod za trajnostni razvoj DMC Turizem Bohinj predstavlja s svojimi partnerji, ki

koordinirano izvajajo dejavnosti TIC-ev (TD Bohinj, LD Turizem idr.), osnovno organizacijsko enoto na terenu; njihova znanja, sredstva in povezave, ki so jih razvili v večletnem delovanju se nadgradi in vzpostavi še močnejši mrežni pristop, ki povezuje partnerje in omogoča izkoriščanje specifičnih znanj in razvojnih potencialov.

• Spodbuja se povezovanje v panožne skupnosti 3 horizontalnih mrež, ki zagotavljajo razvoj, večjo kakovost in aktivno vključevanje ponudnikov, ki pomembno doprinesejo k neponovljivi izkušnji in raznovrstnosti ponudbe in doživetij.

• Povezuje in nadgrajuje se funkcije soupravljanja posameznih vrednot narave oz. kulturne dediščine, katerih skupno izvajanje je učinkovitejše na destinacijski ravni in omogoča večjo prepoznavnost na mednarodnem turističnem trgu, za vključene partnerje pa predstavlja novo dodano vrednost.

• Povezuje in nadgrajuje se funkcije soupravljanja posameznih prireditev, katerih skupno izvajanje je učinkovitejše na destinacijski ravni in omogoča večjo prepoznavnost na mednarodnem turističnem trgu, za vključene partnerje pa predstavlja novo dodano vrednost.

• Povezovanje in sodelovanje med akterji v javnem, zasebnem in civilnem sektorju ter z drugimi destinacijami v Sloveniji in v mednarodnem okolju je uspešnejše na vseh ravneh poslovanja destinacije Bohinj.

• Celoten model upravljanja temelji na aktivnem javno-zasebnem partnerstvu, ki vključuje tudi

civilno sfero.

Tabela 24: Ključne koristi – dodana vrednost povezovanja v Bohinju • Združevanje sredstev (ljudi, znanja, financ); • Nižji stroški razvojnih in trženjskih aktivnosti; • Večja moč pogajanja s skupnimi partnerji in državo; • Učinkovitejša promocija destinacije Bohinj; • Večji obseg prihodov in nočitev ter prihodka od turizma in z njim povezanih dejavnosti;

• Profiliranje trga in sistematično naslavljanje nišnih segmentov; • Strateška, sistematična in aktivna graditev prepoznavnosti Bohinja in konkurenčnosti na bolj oddaljenih in novih mednarodnih trgih; • Destinacijska platforma za uveljavljanje znamk posameznih turističnih in drugih ponudnikov.

Slika 2 ponazarja model soorganiziranosti destinacijskega management podjetja (DMC) Turizem Bohinj.

60

Razvojne in trženjske rženjske usmeritve destinacije Bohinj B 2012-2016

Slika 2:: Model soorganiziranosti DMC Turizem Bohinj

DMC TURIZEM BOHINJ MTPB - MPRB - MKŽB (sonačrtovanje, soorganizianje, sovodenje, soupravljanje, monitoring in evalvacija destinacije) (partnerstvo za: razvoj in trženje, znamčenje, podjetništvo, IKT, RR, ČV, certificiranje, upravljanje infrastrukture, enot dediščine ter obiska idr.)

CKB

CTB

DSK, DSZ

DST, DSZ, DSRP

destinacijska znamka BOHINJ kolektivna znamka BOHINJSKO nagrajevanje kakovosti trgovina BOHINJSKO dobaviteljske verige trženje in prodaja monitoring in evalvacija

RCB

CNKDB

DSINKD strateško in operativno informiranje, trženje usmerjanje in promocija z ozaveščanje destinacijsko / obiskovalcev skozi kolektivno znamko interpretacijo narave in kulturne dediščine razvoj in uporaba Bohinja digitalnih komunikacijskih orodij upravljanje interpretacije vrednot razvoj produktov in narave in kulturne doživljajskih PTK dediščine TIC in CRS

DSRR, DSP, DSČV, MDSTIR, DSUTI IKT kot podpora RR, trženju, internemu in eksternemu komuniciranju, bazam podatkov za odločanje podjetništvo človeški viri trajnostni integralnio razvoj upravljanje turistične infrastrukture

trajnostni razvoj, ohranjanje narave, sobivanje, strpnost, 'slow', družbena odgovornost

Destinacijsko management podjetje (DMC) (DMC Turizem Bohinj bo spodbujalo spodbujal povezovanje v horizontalne mreže Bohinja (Mreža Mreža turističnih ponudnikov Bohinj - MTPB, Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinj - MPRB B in Mreža za kakovost življenja Bohinj - MKŽB) ter izvajalo funkcije sonačrtovanja, soorganiziranja, sovodenja, soupravljanja ter monitoringa in evalviranja: • trajnostnega razvoja destinacije Bohinj (zavarovanja in ohranjanja narave / kulturne dediščine / domače in umetnostne obrti, skrb za ekonomsko in družbeno blaginjo), b • trženja z destinacijsko / kolektivno znamko in marketinškim spletom destinacije Bohinj, • podjetništva – spodbujanja inovativnih in kreativnih podjetniških idej v sklopu Podjetniškega inkubatorja, • podpornega IKT sistema za večjo prepoznavnost in konkurenčnost destinacije Bohinj, • javne in turistične infrastrukture ter pomreženih enot narave in kulturne dediščine ter

njune interpretacije, • certificiranja in preverjanja kakovosti, usposobljenosti človeških virov za odličnost storitev, storitev • tradicionalnih prireditev in dogodkov, • poslovanja DMC in njenih Centrov ter povezovanje Mrež.

Destinacijski management bo usmerjen na: donose investicij, trajnostni razvoj, razvoj ohranjanje okolja, ustvarjanje nove vrednosti, zadovoljevanje turistov in rast dobička.

61

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Cilji soupravljane destinacije se bodo nanašali primarno na: • trajnostni integralni razvoj - z vidika kazalnikov ekonomske, ekološke in socialno kulturne trajnosti destinacije Bohinj bo stremel k ohranjanju narave, prijetnem in strpnem sobivanju in ekonomski blaginji, • družbeno odgovorno in visoko tehnološko podprto delovanje DMO in partnerstev, • konkurenčen odnos med vrednostjo in ceno skozi segmentacijo in diferenciacijo destinacije Bohinj, • razvoj standardov kakovosti, partnerstva, urejenosti ipd. destinacije Bohinj.

Soodgovornost destinacijskega managementa bo razdeljena med deležnike (investitorje, politike, managerje in lastnike) na vseh ravneh delovanja destinacije Bohinj.

Aktivnosti se bodo v prvotni razvojni fazi razvijale in izvajale s pomočjo štirih centrov v katerih pomreženo deluje osem delovnih skupin (Tabela 24).

Tabela 25: Centri in delovne skupine DMC Turizem Bohinj Center trženja Bohinj (CTB)

Center kakovosti Bohinj (CKB)

Center narave in KD Bohinj (CNKDB) Razvojni center Bohinj (RCB)

Delovna skupina za trženje (DST) Delovna skupina za razvoj produktov (in programov) (DSRP) Delovna skupina za (skrbništvo in upravljanje destinacijske) znamk(e)o Bohinj(a) (DSZB) Delovna skupina za kakovost (izdelkov in izvajanje storitev) (DSK) Delovna skupina za (skrbništvo in upravljanje kolektivne) znamk(e)o Bohinj(a) (DSZB) Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine (destinacije) Bohinj (DSINKD) Delovna skupina za raziskave in razvoj (DSRR) Delovna skupina za spodbujanje podjetništva (DSPB) Delovna skupina za človeške vire (v turizmu) (DSČV) Medsektorska delovna skupina za trajnostni integralni razvoj (MDSTIR) Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture (DSUTI)

Naloge delovnih skupin so jasno zastavljene in se bodo celovito izvajale (Tabela 25).

Tabela 26: Naloge delovnih skupin DMC Turizem Bohinj • DS za trženje (DST) - posnetek stanja obstoječega trženja turistične ponudbe (trženjski splet),

•

•

•

•

izhodišča za nadaljnje aktivnosti s prioritetnimi nalogami na področju vsakega P-ja (produkt, cena, distribucija, promocija - marketinško komuniciranje / ljudje, fizični dokazi, procesiranje) – oblikovanje in izvajanje Načrta trženja s poudarkom na spletni strani Bohinja, Razvoj komunikacijskih orodij trženja idr.; DS za razvoj produktov (DSRP) – razvoj PTK po matriki tematskih konceptov Bohinja in produktov Bohinja, nadgradnja obstoječih produktov in nabor novih produktnih tržnih kombinacij (PTK) Bohinja, vzpostavitev dobaviteljskih verig izbranih PTK-ij, spremljanje in evalvacija izvajanja PTK, nadgradnja PTK. DS za znamko Bohinj (DSZB) – upravljanje in distribucija obstoječe destinacijske / kolektivne znamke Bohinj, učinkovito komuniciranje destinacijske / kolektivne znamke Bohinj ter z njo povezanih blagovnih znamk, pravilnik CGP ter pravilnik upravljanja znamke / znamk (skrbnik, upravljavec, distributer znamke).

DS za kakovost (DSK) – spremljanje stanja kakovosti obstoječih izdelkov in storitev, izhodišča za dvig konkurenčnosti destinacije Bohinj z /s horizontalnimi integracijami, nagradami kakovosti, vzpostavljanjem standardov zagotavljanja kakovosti - certificiranje, spodbujanjem povezovanja za skupno nastopanje in trženje idr.

Delovna skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine Bohinj (DSINKD) – spremljanje 62

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

•

•

•

• •

stanja naravnih vrednot in enot kulturne dediščine; spoznavanje načel interpretacije narave in kulturne dediščine; načrtovanje upravljanja vrednot narave in kulturne dediščine; načrtovanje usmeritev za informiranje, usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev skozi interpretacijo narave in kulturne dediščine Bohinja; iskanje virov za vzdrževanje naravnih vrednot in enot kulturne dediščine ter vzpostavitev interpretacijskih tehnik in orodij ter usposobljenosti kustosov, interpretatorjev narave in kulturne dediščine in vodnikov; izvajanje interpretacije.

DS za raziskave in razvoj (DSRR) - spremljanje stanja na področju RR v turizmu Bohinja, izhodišča za nabor potrebnih raziskav in razvojnih projektov - IKT podpora monitoringu, oblikovanju poročil za managerska odločanja, trženju in informiranju in iskanje virov za njihovo izvajanje.

DS za spodbujanje podjetništva (DSP) – razviti in vzpostaviti Podjetniški inkubator Bohinj, ki bo spodbujal podjetniške ideje v Bohinju z lokalno dodano vrednostjo Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka ter na področju IKT v Bohinju.

DS za človeške vire (DSČV) - spremljanje stanja na področju usposobljenosti ČV v turizmu Bohinja, izhodišča za nabor potrebnih raziskav in razvojnih projektov na področju usposabljanja in izobraževanja, organizacija izobraževanj in usposabljanj človeških virov in iskanje virov za njihovo izvedbo.

Medsektorska DS za trajnostni integralni razvoj (MDSTIR) – spremljanje in načrtovanje ter oblikovanje usmeritev za usklajen trajnostni razvoj turizma z drugimi dejavnostmi v Bohinju, DS za upravljanje turistične infrastrukture (DSUTI) – spremljanje upravljanja turistične infrastrukture v Bohinju, načrtovanje turistične infrastrukture ter oblikovanje usmeritev za vzdrževanje in upravljanje turistične infrastrukture, iskanje virov za njihovo vzpostavitev oz. vzdrževanje.

4.1.1 Razvoj sistema mreženja – partnerstva destinacije Bohinj Destinacijo Bohinj sestavljajo številni deležniki (Tablea 26), ki v sodelovanju in povezovanju ustvarjajo podobo Bohinja v očeh obiskovalcev. Njihovi interesi in prispevki k celovitosti in imidžu destinacije so predstavljeni v poglavju 2.2 – Poslanstvo destinacije Bohinj.

Tabela 27: Deležniki – akterji destinacije Bohinj • zasebni sektor – ponudnike nastanitvenih, prehrambenih, športno-rekreativnih in doživljajskih dejavnosti ter dejavnosti povezanih s turizmom (domača in umetnostna obrt, kmetijstvo, čebelarstvo, ipd.), pri njih zaposlene, njihova panožna združenja / sekcije pri Gospodarski in Obrtni zbornici Slovenije in njunih območnih enotah, Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije idr.; • javni sektor – turistične organizacije s smernicami razvoja turizma (Slovenska turistična organizacija, RDO Gorenjska idr.), naravovarstvene organizacije s smernicami varstva in ohranjanja narave (EU - Alpska konvencija, CIPRA, TNP, ZRSVN idr.), kulturne in družbene organizacije s smernicami ohranjanja in gradnje kulturnega življenja in druge organizacije v lokalnem / regionalnem / nacionalnem / internacionalnem okolju (ALPE-ADRIA, TNP, ZVKDS, Gorenjski muzej idr.), občina Bohinj in druge občine; • vodstvo destinacije - LTO Bohinj s svojimi centri, službami, TIC-i in partnerji; • civilni oz. društveni sektor – turistična (Turistično društvo Bohinj s TIC-em) ter ostala športna, kulturna, planinska idr. društva; • lokalno skupnost - domačini, ki živijo v destinaciji Bohinj; • lastnike počitniških hiš - drugih domov v Bohinju ('vikendaši'); • druge organizacije - izobraževalne in raziskovalne institucije, banke in zavarovalnice in njim podobne organizacije; • druge turistične destinacije - konkurenčne turistične destinacije in destinacije dobre prakse; idr.

Njihovo povezovanje in sodelovanje (mreženje) je strateške in splošne geografske narave, saj vsi predstavljajo destinacijo Bohinj, po drugi strani pa se posamezni deležniki povezujejo z določenim skupnim namenom (mreženje z namenom) doseganja sinergičnih učinkov pri

63

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

povezovanju dobrin, ljudi in znanja, ki je velikokrat projektne narave. Povezovanja z namenom potekajo na lokalni, regionalni, nacionalni in internacionalni ravni.

DMC Turizem Bohinj, kot osrednji koordinator aktivnosti turistične destinacije Bohinj, v sklopu aktivnosti soorganiziranost in partnerstvo skrbi za spodbujanje, vzdrževanje, usmerjanje in evalviranje učinkovitosti v mreže z namenom povezanih partnerjev, saj sam (s svojimi sredstvi, znanji in viri) težko uresničuje zastavljene strateške razvojne in trženjske cilje destinacije Bohinj (Slika 3). Učinkovita partnerstva večajo ugled destinacije Bohinj in odpirajo nove poslovne priložnosti za še bolj konkurenčno ponudbo Bohinja. Politično in medijsko podprta partnerstva omogočajo hitrejše udejanjanje zastavljenih ciljev in večjo prepoznavnost destinacije Bohinj.

Slika 3: Koordiniranje in izvajanje aktivnosti - DMC Turizem Bohinj

STO Krovna podporna organizacija vzpostavitve DMC TB

Vključevanje novih dobaviteljev različnih dejavnosti

GZS, OPZS Strokovna podpora delovanja DMC TB

Izobraževalna in strokovna podpora mreže DMC

Razvojna enota DMC TB

Sodelovanje z ministrstvi in drugimi partnerji

Podpora za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v DMC TB

Raziskovalna in strokovna podpora DMC TB

Koordinator DMC Turizem Bohinj

Dobavitelji gradbena podjetja, banke, pošte, trgovine, pralnice idr.

CTB, CKB, RCB, CNKDB Mreža turističnih ponudnikov Bohinj Skupnost nastanitvenih obratov Skupnost prehrambenih obratov Skupnost ponudnikov zasebnih nastanitev Skupnost ponudnikov aktivnosti Skupnost ponudnikov doživetij narave in kulturne dediščine idr.

Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinj Skupnost pri- in predelovalcev živil Skupnost rokodelcev izdelkov iz lesa Skupnost rokodelcev izdelkov iz volne / blaga Skupnost rokodelcev izdelkov iz kovin Skupnost zeliščarjev

Mreža za kakovost življenja Bohinj Vključevanje novih kupcev

Skupnost obujanja tradicionalnega načina življenja Skupnost umetnikov in literatov Skupnost za ohranjanje narave in kulturne dediščine Skupnost športnih in rekreativnih društev Skupnost za trajnostni razvoj

Kupci organizatorji potovanj, posredniki, turisti

DMC Bohinj močno sodeluje s krovnimi podpornimi organizacijami s področja turizma (Direktorat za turizem in internacionalizacijo na MGRT, STO idr.), strokovnimi podpornimi organizacijami delovanja lastnih mrež (GZS, OPZS idr.), izobraževalnimi in raziskovalnorazvojnimi institucijami (univerza, visoke, višje in srednje strokovne šole, RA, LAS idr.) ter z ministrstvi in drugimi institucijami. Iz njihove strani prihaja strokovna podpora, ki pomembno vpliva na razvoj znanja in spretnosti, ki se sistematično razvijajo, gradijo in hranijo kot 64

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

lokalno dodano vrednost (tiho in težko posnemljivo znanje) v Razvojni enoti DMC Turizem Bohinj.

Partnerske pogodbe z drugimi dobavitelji, ki oskrbujejo turistične ponudnike omogočajo ugodne pogoje za izvajanje skupnih aktivnosti v Skupnosti povezane ponudnike Bohinja.

Receptivne agencije in posamezni ponudniki sklepajo pogodbe z bolj ali manj specializiranimi organizatorji potovanj, s kongresnimi agencijami, podjetji in klubi za incentive in poslovna srečanja in z drugimi organiziranimi skupinami. CRS DMC Turizem Bohinj ter individualne spletne strani turističnih ponudnikov omogočajo direktno komuniciranje s turisti.

Na lokalnem nivoju se obstoječi ponudniki in drugi akterji povezujejo v horizontalne skupnosti, ki po sektorjih oblikujejo tri destinacijske mreže (Tabela 27), in sicer: Mrežo

turističnih ponudnikov Bohinj, Mrežo pridelovalcev in rokodelcev Bohinj ter Mrežo za kakovost življenja (in ohranjanja identitete) Bohinj.

Tabela 28: Horizontalne mreže destinacije Bohinj Mreža turističnih ponudnikov Bohinj (MTPB) - v posamezne skupnosti so povezana nastanitvena (hoteli, penzioni, planinski domovi, kampi, turistična kmetija idr.) in prehrambena gostinska podjetja (restavracije, gostilne, okrepčevalnice, planinske koče, planšarije, izletniške kmetije idr.), ponudniki zasebnih sob, apartmajev in hiš ter drugi nastanitveni ponudniki (počitniški domovi); turistični organizatorji in posredniki, TIC-i in ponudniki doživetij za turiste (kulturni, rekreativno-športni idr.).

Povezani ponudniki družno oblikujejo turistična doživetja in aktivnosti za obiskovalce Bohinja.

Istovrstni ponudniki so povezani v panožne skupnosti, kjer spodbujevalec mreženja: spodbuja sodelovanje, povezovanje in zagotavljanje celovite kakovosti v panogi. Znotraj skupnosti se razvija lokalno dodano vrednost skozi tradicionalna znanja in postopke, ki jih gojijo predstavniki skupnosti.

S kakovostnimi shemami in standardizacijo postopkov se zagotavlja kakovostna doživetja in zadovoljstvo predstavnikov skupnosti.

Znotraj Mreže ponudnikov se oblikujejo podmreže ponudbe za pet tematskih konceptov turistične ponudbe destinacije Bohinj: Odkrivanje in doživljanje narave, Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine; Aktivno v vseh letnih časih; Sprostitev in dobro počutje; ter Posel in prireditve, s pomočjo katerih se oblikujejo kratke produkcijske verige za posamezne PTK za ciljne skupine obiskovalcev.

Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinj (MPRB) - v posamezne skupnosti so povezani istovrstni pridelovalci hrane in pijače (povrtnin – zelenjave in sadja, mesnin, sirov in mlečnih izdelkov, moke in žitnih izdelkov (koruzne moke in polente trdinke bohinjke), kruha in drobnega peciva, medu in čebeljih izdelkov, testenin, zelišč in zeliščnih čajev idr.) ter proizvajalci izdelkov iz lesa (fajf, škafov, coklov, lesene embalaže, pohištva idr.), volne in tekstila, idr. deležniki lokalnih proizvodnih verig.

Spodbujevalec mreženja spodbuja sodelovanje, povezovanje in zagotavljanje celovite kakovosti znotraj Mreže ter načrtuje, koordinira in organizira povezovanje Mreže pridelovalcev in rokodelcev z drugima Mrežama ter spremlja in evalvira aktivnosti Mreže. Znotraj skupnosti se razvija lokalno dodano vrednost skozi tradicionalna znanja in postopke, ki jih gojijo predstavniki skupnosti. S standardizacijo postopkov se zagotavlja kakovostno ponudbo hrane in pijače ter rokodelskih izdelkov. Namen mreže je lažje oblikovanje novih produktov, njihovo selekcioniranje (piramida izdelkov) in s tem zagotavljanje določene kakovosti ter večja prepoznavnost pod destinacijsko / kolektivno znamko. Za skupnost pridelkov je vzpostavljena Veriga odjemalcev – turističnih podjetij, ki iz kakovostnih živil in pijač ustvarjajo odlične jedi po sofisticiranih tradicionalnih receptih.

Mreža za kakovost življenja (in ohranjanje identitete) Bohinj (MKŽB) - sestavljajo v posamezne skupnosti povezane naravoslovne in okoljevarstvene, kulturne, športne idr. organizacije in društva ter posamezniki, šola dr. Janeza Mencingerja idr., ki lahko kakorkoli vplivajo na kakovost življenja domačinov ter ohranjanje identitete Bohinja. Predstavniki te Mreže gradijo aktivno življenje domačinov, s sodelovanjem na različnih prireditvah in dogodkih pa tudi obiskovalcev Bohinja.

65

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Spodbujevalci mreženja spodbujajo sodelovanje, povezovanje in zagotavljanje celovite kakovosti in specializacije v strokovne skupnosti povezanim istovrstnim ponudnikom. Tako destinacijski manager lažje načrtuje, koordinira in organizira dobaviteljske storitvene verige za določene PTK (vertikalno mreženje), spremlja in evalvira zadovoljstvo ter reorganizira aktivnosti, ki predstavljajo šibek člen v verigi zagotavljanja kakovostne izkušnje obiskovalca destinacije Bohinj.

Partnerstva destinacije Bohinj nastajajo v obliki horizontalnih, vertikalnih in lateralnih ter projektnih povezav (Tabela 28).

Tabela 29: Vrste partnerskih povezav destinacije Bohinj • Dolgoročno horizontalno povezovanje in sodelovanje istovrstnih ponudnikov na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in internacionalnem nivoju (npr. prehrambeni obratov, prenočitvenih obratov, ponudnikov doživetij idr.) za krepitev njihove kakovosti in odličnosti (sheme in standardi kakovostnega poslovanja, sektorska usposabljanja, skupni nastopi ipd.), celovitosti – specializiranosti ponudbe (razlikovalnosti v ponudbi z lokalno dodano vrednostjo); • Dolgoročno vertikalno povezovanje in sodelovanje raznovrstnih ponudnikov na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in internacionalnem nivoju za oblikovanje doživljajskih PTK destinacije Bohinj, skupno promoviranje in trženje destinacije, zastopanje skupnih interesov na regionalnem, nacionalnem in internacionalnem nivoju; • Dolgoročno lateralno povezovanje turističnih in s turizmom povezanih organizacij z izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami, bankami, zavarovalnicami idr. na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in internacionalnem nivoju za doseganje sinergičnih učinkov na celovitem področju delovanja in poslovanja destinacije Bohinj; • Srednjeročno projektno povezovanje na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in internacionalnem nivoju z namenom razvoja in trženja skupnih ciljev v mrežo z namenom povezanih projektnih partnerjev; • Kratkoročno projektno povezovanje na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in internacionalnem nivoju z namenom razvoja in trženja skupnih ciljev v mrežo z namenom povezanih projektnih partnerjev; idr.

Delovanje DMC Turizem Bohinj ima pozitivne učinke na ponudbo in povpraševanje. Na ponudbeni strani se kaže skozi prepoznavnost in maksimalno vrednost za turiste na destinaciji skozi doživljajske PTK, ki pritegnejo ob turističnih tudi spremljajoče dejavnosti in s tem nove podjetniške priložnosti.

Najpomembnejši partnerji DMC Turizem Bohinj na lokalni ravni so Občina Bohinj, Triglavski narodni park, TD Bohinj ter številni turistični in drugi ponudniki, ki v partnerstvu – strateškem in projektnem mreženju z namenom, uresničujejo vizijo destinacije Bohinj (Slika 4) .

66

Razvojne in trženjske rženjske usmeritve destinacije Bohinj B 2012-2016

Slika 4:: Partnerstvo DMC Turizem Bohinj na lokalnem nivoju Rokodelci domače in umetnostne obrti

TD Bohinj in turistična podjetja

Turistična in s tur. povezana podjetja vzpostavljajo turistično infrastrukturo in doživetja za obiskovalce in rezidente

Pridelovalci lokalne hrane in pijač

Krovna organizacija, ki spodbuja povezovanje in sodelovanje partnerjev za destinacijske sinergične učinke

Občina Bohinj

TNP

Javne institucije vzpostavljajo osnovno infrastrukturo, ki omogoča kakovostna doživetja rezidentom in obiskovalcem

Naravne in kulturne org. in društva

4.1.2 Pravno no formalna oblika delovanja DMC Turizem Bohinj Turizem Bohinj je javni zavod. Ustanovila ga je Občina Bohinj z občinskim odlokom leta 2000 na osnovi Zakona o pospeševanju speševanju turizma iz leta 1998 z namenom pospeševanja razvoja turizma v Bohinju. Turizem Bohinj je financiran kot kot posredni proračunski uporabnik. Vsako leto se načrtuje aktivnosti in potrebna sredstva s programom dela Turizma Bohinj. Občina Bohinj financira iz poračunane turistične takse aktivnosti javnega interesa v okviru izvajanja aktivnosti Turizma Bohinj. Ostala Ostala sredstva pridobi Turizem Bohinj s partnerskim povezovanjem s turističnimi ponudniki v destinaciji in z lastnim tržnim delovanjem. Skupaj z različnimi partnerji prijavlja projektne ideje na razne razpise.

Občina Bohinj je na Turizem Bohinj prenesla aktivnosti aktivnosti organiziranja in povezovanja turistične ponudbe, in sicer za promocijo turistične destinacije Bohinj (priprava tiskanih in elektronskih medijev, sejemski nastopi ter odnosi z javnostmi), javnostmi) izvajanje in koordiniranje aktivnosti turistično informativnih informativnih centrov, razvoj in trženje turističnih produktov, organizacijo prireditev in upravljanje določenih enot turistične infrastrukture.

DMC Turizem Bohinj bo lahko pravno formalno deloval kot javni avni zavod, družba d z omejeno odgovornostjo ali zadruga.

67

Razvojne in trženjske rženjske usmeritve destinacije Bohinj B 2012-2016

4.2 Prioriteta 2: Razvoj in trženje produktov v destinaciji Bohinj Prioriteta 2 opredeljuje strategijo razvoja in trženja produktov – doživljajskih produktnih tržnih kombinacij mbinacij v destinaciji Bohinj.

P4 P1 Razvoj podpornega Mreženje – okolja – kakovost in partnerstvo in soorganiziranost konkurenčnost destinacije destinacije Bohinj Bohinj (RCB, CKB) MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 (DMC Turizem Bohinj) P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinja (CTB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

4.2.1 Ključni cilji in usmeritve ter prepoznani koncepti strategije produktov destinacije Bohinj Ključni cilji in usmeritve strategije produktov destinacije Bohinj, ki narekujejo aktivnosti v sklopu 2. prioritete so predstavljeni v Tabeli 29.

29 Tabela 30: Ključni cilji in usmeritve strategije produktov destinacije Bohinj Ključni cilji Vzpostaviti doživljajske PTK s katerimi bo na srednji rok (do leta 2014) moč doseči prepoznavnost ter povečano prodajo konkretnih programov preko celega leta (s poudarkom na mesecih nizke sezone ter pred in posezone)) in na dolgi rok (do leta 2016) doseči zastavljene razvojno razvojno-strateške kvalitativne in kvantitativne cilje.

Ključne usmeritve Razviti in oblikovati tržno zanimive in konkurenčne tematske koncepte (Odkrivanje in doživljanje narave Bohinja, Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine Bohinja; Aktivno v vseh letnih časih v Bohinju; Sprostitev in dobro počutje v Bohinju; Posel in dogodki v Bohinju) po katerih postane destinacija Bohinj prepoznavna in pretvorjeni v privlačne prodajne programe Odkrivanj in sproščanj ter Aktivnih doživetij, vezanih na eno- in večdnevna doživetja v neokrnjenem naravnem okolju zavarovanega območja za posamezne ciljne cilj skupine obiskovalcev, komunicirajo identiteto destinacije Bohinj.

Trženje prioritetnih PTK / destinacijskih prodajnih programov vseh petih tematskih konceptov ter hkratno nadgrajevanje obstoječih, še neustrezno razvitih PTK. Z oblikovanjem tržno privlačnih in odlično odl vzpostavljenih PTK / destinacijskih cijskih prodajnih programov zadržati obstoječe obiskovalce dlje časa v destinaciji in povečati njihovo potrošnjo, ter pritegniti nove obiskovalce – ciljano nagovorjene ciljne skupine.

Spodbujati razvoj in trženje PTK, ki so drugačni od konkurenčnih, gradijo imidž destinacije Bohinj in pomembno širijo turistično sezono na celo leto.

Razvoj PTK naj sledi prepoznanim potrebam in pričakovanjem ciljnih skupin obiskovalcev, prepoznani ciljni distribuciji in upoštevanju prepoznanih vrednot obiskovalcev: drugačnost v pripovedovanju vedovanju zgodbe, vključenost in čustveno doživljanje, izvirnost in avtentičnost lokalnega prostora, standardizirana kakovost in presenečenja.

68

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Razvoj obravnava oblikovanje novih destinacijskih doživljajskih PTK, ki so prepoznane kot primarni destinacijski produkti in imajo vzpostavljena izhodišča ter potencialnih novih doživljajskih PTK, ki so v fazi prepoznavanja. Trženjski vidik se nanaša na razvoj doživljajskih PTK po katerih bo destinacija Bohinj prepoznavna in oblikujejo osnovo za prepoznavno pozicioniranje destinacije Bohinj skozi diferenciran trženjski koncept.

Z razvojem in trženjem produktov se ukvarja Delovna skupina za razvoj produktov in programov destinacije Bohinj (DSRP). Njene raziskave in načrtovanje se nanašajo na nadgradnjo obstoječih turističnih produktov destinacije Bohinj ter na razvoj nišnih doživljajskih PTK destinacije Bohinj.

Prepoznani tematski koncepti destinacije Bohinj (Slika 5) omogočajo celovito povezati in oblikovati tržno zanimive doživljajske PTK, ki omogočajo, konkurenčna, izkustveno naravnana in izvirna doživetja, z nagovarjanjem jasno opredeljenih motivacijskih segmentov v vseh letnih časih.

Slika 5: Sistem tematskih konceptov Bohinja Odkrivanje in doživljanje narave

Odkrivanje in doživljanje KD

Aktivno v vseh letnih časih

Sprostitev in dobro počutje

Posel in prireditve

Podobmočja narave

Narava

Sprostitev in velnes Šport in rekreacija Kulinarika

Prireditve in zabava

Poddestinacije Bohinja

Turistični ponudniki Bohinja

Kultura / kult. ded.

Podobmočja kulturne dediščine Podobmočja sprostitev in velnesa Podobmočja športa in rekreacije Podobmočja kulinarike Podobmočja prireditev in zabave Podobmočja posla in srečanj

Posel in srečanja

Produktne tržne kombinacije Bohinja Ciljne skupine gostov posameznih PTK Bohinja

Mreže deležnikov Bohinja

Sistem tematskih konceptov navpično levo ponazarja unikatne prodajne točke destinacije Bohinj, ki so osrednji motiv prihoda obiskovalcev v Bohinj in omogočajo v posameznih podobmočjih Bohinja (navpično desno) izvajanje PTK za specifične ciljne skupine petih tematskih konceptov (vodoravno) Bohinja: Odkrivanje in doživljanje narave Bohinja,

Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine Bohinja; Aktivno v vseh letnih časih v Bohinju; 69

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Sprostitev in dobro počutje v Bohinju; Posel in prireditve v Bohinju. V dobaviteljske verige povezani ponudniki Bohinja omogočajo neponovljiva doživetja prepoznanim ciljnim skupinam obiskovalcev. Številne aktivnosti raziskovanja in rekreacije v Bohinju se lahko odlično sestavljajo v nišne doživljajske PTK (Tabela 30).

Tabela 31: Aktivnosti za oblikovanje PTK v Bohinju Turistični koncepti

Turistični produkti

Odkrivanje in doživljanje narave Bohinja

Odkrivanja

Odkrivanje in doživljanje KD Bohinja

Odkrivanja

Aktivno v vseh letnih časih v Bohinju

Zelene aktivnosti

Aktivnosti Odkrivanje narave Izleti v TNP Naravoslovno tematske poti Doživljajski programi v naravi Odkrivanje KD Odkrivanje podeželja – delavnice in degustacije Kulturno tematske poti Posebni programi odkrivanja Pohodniške poti / programi Kolesarske poti / programi Planinski in gorski programi Programi jahanja (terensko, v maneži) Plezalni programi

Modre aktivnosti

Čolnarjenje, kajak, kanu, jadranje Plavanje, soteskanje Ribolov Jadralno padalstvo

Bele aktivnosti

Alpsko smučanje Tek na smučeh Sankanje, krpljanje

Zabavne aktivnosti

Zabava za družine – Zlatorogova dežela Zabava za mlade Zabava za skupine

Sprostitev in dobro počutje v Bohinju

Posel in prireditve v Bohinju

Sproščanje v naravi Zdravljenje z gorsko klimo Sproščanje v velneških centrih Poslovna srečanja Incentive Prireditve in dogodki

Seminarji joge in drugih sproščujočih tehnik Sprehodi v naravi z dihalnimi vajami Zdravilne klimatske poti Individulani programi Programi za pare Manjši kongresi, seminarji Poslovni dogovori Team buildingi, predstavitve, delavnice Športne, kulturne, etnološke, naravoslovne, zabavne idr. tradicionalne prireditve in dogodki

4.2.2 Razvojni in trženjski koncept strategije produktov destinacije Bohinj Prepoznane produkte v Bohinju smo za potrebe razvojnega koncepta produktov razdelili kot: • nosilne produkte, ki ustvarjajo primarni motiv prihoda; • produkte, ki dopolnjujejo nosilni produkt - obravnavani so kot dodatne aktivnosti, ki popestrijo doživetja ali samostojno ustvarjajo motiv za prihod v Bohinj; • produkti, ki predstavljajo dopolnitev nosilnim produktom; • posebni produkti vezani na poseben interes. (Tabela 31)

70

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 32: Produkti Bohinja skozi razvojni proces Nosilni produkti, ki Produkti, ki Produkti, ki so ustvarjajo primarni dopolnjujejo nosilni pomembna dopolnitev motiv prihoda produkt nosilnim produktom

Posebni produkti – specialni interesi

Odkrivanje in doživljanje narave Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine Zelene aktivnosti

Planinske in tematske poti

Kulinarika

Poroke

Programi v navezi s TNP

Zabava

Klimatski tretmaji

Programi spoznavanja alpskega podeželja na EK

Incentive

Modre aktivnosti

Delavnice sirarjenja, čebelarjenja, rokodelstva Zabavne aktivnosti Izobraževanje in usposabljanje

Naravoslovne, športne, kulturne, zabavne prireditve Dogodki z naravoslovno ali kulturno noto

Bele aktivnosti Sprostitev v naravnem okolju Poslovni turizem Prireditve in dogodki

Muharjenje Botanika Doživljajske poti (sirarska, od planine do planine)

Razvojni koncept strategije produktov (Tabela 32) v destinaciji Bohinj se nanaša na: • pomembnejše produkte za razvoj - se samostojno tržijo, vendar potrebujejo kakovostno in vsebinsko nadgradnjo v destinacijske PTK z vzpostavljeno dobaviteljsko verigo in aktivnejšim trženjem (na novih, predvsem mednarodnih trgih se krepi obstoječe produkte ter izboljšuje njihovo privlačnost in konkurenčnost), potrebno jih je diferencirati (razviti dodano vrednost in razlikovanje od drugih podobnih produktov konkurentov), segmentirati (oblikovati produkte po meri ciljnih skupin) in integrirati (razviti zaokrožena doživetja in znotraj produktov nove storitve); • nišne produkte v razvoju, izgraditi destinacijske produkte, ki imajo zametke, vendar se še ne tržijo (diferenciacija, segmentacija, integracija); • nove sonaravne produkte, za katere obstaja potencial, vendar še niso razviti – klimatski tretmaji; odkrivanja planin; uporabiti moramo inovativno razvijanje novih produktov (za nišne segmente) in integrirati (razviti zaokrožena odkrivanja / doživetja).

Tabela 33: Razvojni koncept strategije produktov Pomembnejši/izhodiščni Nišni produkti v razvoju produkti za razvoj Osrednji motiv prihoda Odkrivanje in doživljanje narave Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine Sprostitev v naravnem okolju Sprostitev v velneških centrih Posel

Sestavni deli produktov

Osrednji motiv prihoda

Osrednji motiv prihoda Pohodništvo Kolesarjenje

Poroke Klimatski tretmaji

Poroke Tradicionalne prireditve Dogodki

Meditativno v naravi Specializirana doživetja narave Specializirana doživetja KD Od bohinjske planine do planine Poiščite svoj pravi obraz v ogledalu narave Srečajte preteklost v naravi Po botanični poti do alpskega cvetja

Sestavni deli produktov

Pohodništvo / kolesarjenje

Zabava

Kulinarika Zelene / modre / zabavne aktivnosti Turizem v navezi s parki narave

Kulinarika

Dopolnilni produkti

Novi potencialni produkti

Dopolnilni produkti Tematske poti Ustvarjalne delavnice Specialni dogodki

Tematske poti Izobraževanje in usposabljanje

71

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Za vsako novo doživljajsko PTK se sestane delovna skupina, in sicer produktni in destinacijski manager, predstavnik ciljne skupine, ki predstavi svoje potrebe in pričakovanja ter predstavnik verige dobaviteljev, ki sooblikujejo turistični produkt – dobaviteljsko verigo z (vsebinsko, časovno, kakovostno in vrednostno) usklajeno doživljajsko zgodbo za specifično ciljno skupino obiskovalcev Bohinja.

Primer nišne doživljajske PTK 'Od bohinjske planine do planine' je predstavljen v Prilogi 11.

Trženjski koncept produktov destinacije Bohinj temelji na prepoznanih motivih prihoda obiskovalcev in omogoča oblikovanje zaokrožene ponudbe ciljanih produktov s prepoznanimi ciljnimi skupinami ter učinkovito in poenoteno komuniciranje s pomočjo sistema trženjskih orodij (internet, krovna in produktne brošure, DVD film, koncept sejemskih predstavitev, produktni oglasi idr.).

Temeljna področja turistične ponudbe Bohinja (Tabela 33) in s tem osrednji motivi za prihod v destinacijo: so odkrivanje in doživljanje, aktivnosti vseh vrst, družinske počitnice, sprostitev in dobro počutje, prireditve in dogodki ter poslovna srečanja.

Tabela 34: Opisi temeljnih področij turistične ponudbe Bohinja Odkrivanje / doživljanje narave Odkrivanje / doživljanje kulturne dediščine Aktivnosti zelene, modre, bele, zabavne Družinske počitnice

Sprostitev in dobro počutje

Prireditve in dogodki Poslovna srečanja

Odkrivanje alpskega naravnega okolja in njegovih ekosistemov vodi k spoznavanju naravnih zakonitosti ob raznoliki rekreaciji, kar ima veliko edukativno noto; Dopolnjuje se z odkrivanjem / doživljanjem kulturne dediščine, s kulinariko, prireditvami, izobraževanjem / usposabljanjem ipd.

Odkrivanje podeželja temelji na spoznavanju kulturnih atrakcij, okolja in ljudi v kontekstu preživljanja aktivnega ali sproščujočega oddiha alpskega prostora Triglavskega narodnega parka; Dopolnjuje se s prireditvami in kulinariko ter izobraževanjem / usposabljanjem ipd.

Rekreacija v naravi, aktivno preživljanje oddiha, vezano na eno vrsto aktivnosti (npr. zimskih - smučanje) ali njihovo kombinacijo (npr. zelenih - kolesarjenje in pohodništvo); Dopolnjuje se s produkti kulinarike, prireditev, zabave, izobraževanja in doživljanja narave in kulturne dediščine idr.

Družinsko preživljanje oddiha se fokusira na aktivnosti in doživetja za otroke in vključuje vse vrste aktivnosti, animacijo, odkrivanje alpskega prostora, tematske produkte za družine; Dopolnjuje se z velnesom za starše, kulinariko, prireditvami, zabavo, izobraževanjem idr.

Sprostitev, sproščujoč oddih v lepem naravnem okolju, ki sam po sebi sprošča in umirja, še predvsem pa prehod iz relaksiranja v regeneriranje (polnjenje baterij); gre za velneške aktivnosti, ki omogočajo sprostitev, zmerno telesno aktivnost, odkrivanje kulturne dediščine, odkrivanje narave; Dopolnjuje se s produkti zabave, kulinarike, velnesa, obiska prireditev, poslovnega turizma idr.

Obisk prireditve / dogodka vključuje še številne druge aktivnosti, ki oskrbijo celotno doživetje Bohinja; Dopolnjuje se z odkrivanjem narave in kulturne dediščine Bohinja in kulinariko ter izobraževanjem.

Poslovni obisk je specifičen zaradi vrste poslovnega obiska npr. udeležba na seminarju, individualni poslovni obisk, team building, incentive; Dopolnjuje se z incentive programom, ki vključuje aktivnosti, odkrivanje narave in kulturne dediščine Bohinja, kulinariko ter zabavo idr.

72

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.2.3 Ciljni trgi strategije produktov destinacije Bohinj V Bohinju izhaja opredelitev ciljnih trgov iz prepoznanih tematskih konceptov ter motivov prihoda in konkretnih interesov ciljnih skupin – obstoječih in potencialnih obiskovalcev Bohinja.

Spremljanje domačih in mednarodnih ciljnih trgov ima v Bohinju dolgo tradicijo. Domač ciljni trg se spremlja tudi po regiji prihoda turistov, saj skoraj 40 % vseh nočitev na letnem nivoju generirajo domači gosti.

Mednarodne ciljne trge delimo na: • ključne trge, ki jih predstavljajo turisti iz Nemčije, držav Beneluksa (predvsem Nizozemske in Belgije), Velike Britanije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske in ustvarijo okrog 73 % mednarodnih nočitev; • perspektivne trge, ki jih predstavljajo turisti iz Francije, Poljske, Izraela, Španije, Srbije, Bosne in Hercegovine in ustvarijo okrog 15 % mednarodnih nočitev; • ostale trge, ki jih predstavljajo turisti iz čez oceanskih držav, in sicer iz Kitajske, ZDA, Kanade, Avstralije idr. in predstavljajo 12 % mednarodnih nočitev.

Prognoza rasti števila nočitev, ki udejanja kvantitativne cilje destinacije Bohinj, bi ob 4 % rasti mednarodnih nočitev (cca. +22 % 2011/2016) in 2 % rasti domačih nočitev (+10 % 2011/2016) prinesla leta 2016 17 % več nočitev kot je bilo opravljenih v letu 2011. Struktura opravljenih nočitev po ciljnih trgih se bi zmanjšala na domačem in porasla na mednarodnih trgih za 2,4 %. Predvidevamo, da bi obstoječih 11 trgov raslo skorajda proporcionalno z letom 2011. (Tabela 34) Tabela 35: Struktura povpraševanja glede na pričakovane mednarodne nočitve 2016 Segment Domači gosti Nočitve mednarodnih gostov po ključnih izvornih trgih

Skupaj

Država Domači trg Mednarodni trgi Nemčija Beneluks Velika Britanija Češka Hrvaška Italija Madžarska Francija Avstrija Izrael Ostali Nočitve domačih in mednarodnih gostov

Nočitve in delež 2011 170.966 45,4 % 205.530 54,6 % 37.112 9,9 % 33.016 8,8 % 18.195 4,8 % 17.541 4,6 % 17.502 4,6 % 16.275 4,3 % 11.272 3,0 % 7.742 2,1 % 2.802 1,7 % 1.556 1,2% 35.885 9,5 % 376.496 100 %

Nočitve in delež 2016 188.760 43 % 250.060 57 % 43.882 10 % 39.055 8,9 % 21.502 4,9 % 20.625 4,7 % 20.624 4,7 % 19.308 4,4 % 13.165 3,0 % 9.654 2,2 % 7.899 1,8 % 5.705 1,3 % 48.641 11,1 % 438.820 100 %

Tabela 35 predstavlja ocenitev opravljenih nočitev za posamezni turistični koncept po ciljnih trgih – domači in mednarodni v letu 2016.

73

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 36: Turistični koncepti po ciljnih trgih leta 201625 Turistični koncept Odkrivanje in doživljanje narave Bohinja

Domači trg

Odkrivanje in doživljanje KD Bohinja

Slovenski 50 %

Aktivno v vseh letnih časih v Bohinju

Slovenski 60 %

Sprostitev in dobro počutje v Bohinju

Slovenski 60 %

Posel in prireditve

Slovenski 60 %

Slovenski 35 %

Ključni mednarodni trgi Angleži Nizozemci Nemci Čehi Belgijci Angleži Nemci Italijani Hrvati Hrvati Angleži Madžari Belgijci Čehi Nizozemci Nemci Italijani Italijani Hrvati Belgijci Nizozemci Italijani Hrvati

Perspektivni mednarodni trgi Francozi Španci Izraelci

Čezoceanski trgi

Belgija Francija Izrael Španija Poljaki Francozi Španci Srbi Rusi Srbi

ZDA Kitajci

Japonci

Bosanci Izraelci Rusi

Rusi Poljaki Čehi

4.2.4 Ciljni segmenti strategije produktov destinacije Bohinj Redki ponudniki v Bohinju imajo vpeljane oddelke trženja in načrtno prepoznavajo ciljne skupine svojih obiskovalcev in jim po meri oblikujejo doživljajske PTK. Paket Bohinja je namenjen tako stacionarnim turistom kot obiskovalcem in prijetno poveže turistične atrakcije v zaokroženo celoto po primerni pavšalni ceni. V Bohinju še vedno večji del ponudnikov ponuja in prodaja delne turistične storitve, ki niso povezane v celovite PTK, zato tudi ciljno usmerjenega trženja ni bilo smiselno izvajati. TIC-i ponujajo Paket Bohinja in možnosti servisiranja turista na samem mestu.

Letno obišče Bohinj preko 350.000 obiskovalcev (ocena delovne skupine, september 2012).

Ena tretjina od teh je stacionarnih gostov.

Najpomembnejši ciljni segmenti Bohinja so:

družine z otroki, posamezniki, pari različnih starosti, skupine različnih starosti in interesov, ki prihajajo zaradi sproščanja in občudovanja narave in kulturne dediščine ter rekreacije v naravi ter poslovneži in obiskovalci prireditev in dogodkov.

Doživljajske programe destinacije Bohinj načrtujemo glede na: • izvor obiskovalcev (domači gosti, mednarodni gosti); • čas zadrževanja obiskovalcev v destinaciji Bohinj (počitnice (tri, pet, sedem dni), vikend, enodnevni ali poldnevni izlet); • starostno strukturo obiskovalcev (otroški, mladinski, družinski, senijorski idr.); 25

Mednarodni sosednji trgi: Italija, Hrvaška, Madžarska, Avstrija; Mednarodni bližnji trgi (evropski trgi): Nemčija, Nizozemska, Češka, Velika Britanija; Mednarodni oddaljeni trgi (čezoceasnki trgi): ZDA, Kanada, Kitajska, Japonska.

74

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

• število članov v skupini (posameznik, par, družina, skupina do 5, 10, 15 in več članov); • specifične motive obiska Bohinja, ki izhajajo iz načina življenja, hobijev in raznolikih navad ciljnih skupin obiskovalcev in omogočajo sistematično prepoznavanje nišnih oblik turizma v destinaciji Bohinj.

Segmentacija ciljnih trgov stacionarnih obiskovalcev po letnih časih: • poleti: družine z otroki; pari; manjše interesne skupine; individualci; • spomladi in jeseni: pari; družine z otroki; manjše interesne skupine; poslovni, seminarski in incentive gosti; skupine šolskih otrok in mladine na dnevnih taborih in delavnicah; individualci; • pozimi: družine z otroki, pari, manjše skupine, skupine šolske mladine; individualci;

sistematično načrtovanje, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in evalviranje doživljajskih PTK, ki jih skupaj z destinacijskimi managerji umeščajo v določene cone Bohinja in tako oblikujejo po meri narejene doživljajske programe, ki jih izvajajo v kratke dobaviteljske verige povezani ponudniki Bohinja. To so osrednje

omogoča

produktnim

managerjem

naloge Centra trženja Bohinj.

Struktura obiskovalcev (enodnevni obiskovalci in stacionarni gosti) glede na način prihoda v Bohinj je predstavljena v Tabeli 36.

Tabela 37: Struktura obiskovalcev po načinu prihoda v destinacijo Bohinj leta 2011 Segment Individualni obiskovalci Preko podjetij/organizacij/klubov/društev S posredovanjem organizatorjev potovanj Skupaj

Nočitve stacionarni gosti Število Delež 169.496 45 % 56.500 15 %

Prihodi enodnevni obiskovalci Število Delež 82.500 55 % 22.500 15 %

150.600

40 %

45.000

30 %

376.49626

100 %

150.000

100 %

Med dnevnimi obiskovalci so najpogostejši individualni enodnevni obiskovalci (55 %, 82.500). Med stacionarnimi gosti največji delež nočitev opravijo individulani gosti (169.496).

Med stacionarnimi obiskovalci so izvedli turisti, ki so prišli v destinacijo s posredovanjem organizatorjev potovanj, okrog 40 % vseh nočitev.

Ocenjujemo, da se: 40 % vseh obiskovalcev zadrži v Bohinju od 3 do 5 ur; 40 % vseh obiskovalcev zadrži v Bohinju od 5 do 8 ur in 20 % vseh obiskovalcev zadrži v Bohinju od 8 do 12 ur.

Delovna skupina za razvoj produktov (DSRP) je analizirala obstoječe produkte in vzpostavila sistem nadgrajevanja obstoječih turističnih produktov, ki temeljijo na petih turističnih tematskih konceptih destinacije Bohinj.

Sistem temelji na vključevanju aktivnosti trženjskega spleta, ki obravnava vsak turistični produkt celovito in usklajeno s prepoznanimi ciljnimi skupinami obiskovalcev destinacije Bohinj.

26

130.000 stacionarnih gostov ustvari 376.496 nočitev.

75

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Vsak turistični produkt je nenehno evalviran in nadgrajevan s posameznimi elementi trženjskega spleta. V primeru, da turistični produkt ni več tržno zanimiv, se ga poskuša preoblikovati oz. izključiti iz ponudbe destinacije Bohinj.

Vedenjske segmente glavnih izvornih trgov, ki prihajajo na območje smo povzeli po raziskavi27, ki je bila oblikovana za Julijske Alpe. (Tabela 37) Tabela 38: Vedenjski segmenti glavnih izvornih trgov, ki prihajajo v Julijske Alpe • Italija - Italijani so iskalci sprostitve in pohodniki (več kot 52 %); sprostitev, zdravje, ugodna klima so glavni motivi obiska; sledi aktivna skupina, ki išče zabavo, avanture, šport in nova doživetja.

• Avstrija – Avstrijci so občudovalci narave (36 %), sledijo iskalci sprostitve (19%); narava in pokrajina, sprostitev, zdravje in ugodna klima so glavni motivi obiska.

• Nemčija – Nemci so iskalci sprostitve (26 %), pohodniki (23 %) in občudovalci narave (32 %); lepo naravno okolje, vedeti več o deželi in ljudeh so glavni motivi obiska.

• Slovenija – Slovenci smo posebni obiskovalci (35 %), občudovalci narave (27 %), pomembni so tudi kongresi in seminarji.

• Velika Britanija – Angleži so iskalci sprostitve in pohodniki (vsak po 28 %); promocija, zabava in avantura, atraktivnost destinacije, želja po spoznavanju dežele sp glavni motivi obiska.

• Nizozemska – Nizozemci so pohodniki (28 %) in iskalci zabave (23 %); pokrajina, pohodništvo, gore, družabni motivi so najpomembnejši motivi obiska.

• Hrvaška – Hrvati so posebni obiskovalci (28 %), iskalci zabave (24 %) in občudovalci narave (24 %); kongresi in seminarji ter športne aktivnosti so najpomembnejši motivi obiska.

• Drugi – iskalci sprostitve (24 %), občudovalci narave (22 %), pohodniki in iskalci zabave (vsak po 20 %); promocija, trendovski športi (kanjoning/rafting) in kulturni motivi so najpomebnjši za obisk.

4.2.5 Interpretacija narave in kulturne dediščine Bohinja Učinkovita interpretacija narave in kulturne dediščine zahteva sistematično proučevanje, načrtovanje, izvajanje in spremljanje aktivnosti na področju narave in kulturne dediščine Bohinja. Za področje Triglavskega narodnega parka aktivnosti interpretacije narave in kulturne dediščine pokriva Javni zavod TNP, v katerega je umeščenega več kot 60 % površja občine Bohinj.

Osrednje naloge Delovne skupine za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj (DSINKD) so: spremljanje stanja naravnih vrednot in enot kulturne dediščine; spoznavanje načel interpretacije narave in kulturne dediščine; načrtovanje upravljanja vrednot narave in kulturne dediščine; načrtovanje usmeritev za informiranje, usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev skozi interpretacijo narave in kulturne dediščine Bohinja; iskanje virov za vzdrževanje naravnih vrednot in enot kulturne dediščine ter vzpostavitev interpretacijskih tehnik in orodij ter usposobljenosti kustosov, interpretatorjev narave in kulturne dediščine in vodnikov; izvajanje interpretacije.

27

Vir: Zolles & Edinger Tourismusberatungs GmbH, Wien; MANOVA – Marktforschung Innovativ, Wien; HOTMAMA – Hotel und Touristik Marketing Management, Wien; Dunaj, april 1999, str. 28-31.

76

Razvojne in trženjske rženjske usmeritve destinacije Bohinj B 2012-2016

4.3 Prioriteta 3 – Promocija in prodaja v destinaciji Bohinj Prioriteta 3 opredeljuje strategijo promocije in prodaje v destinaciji Bohinj.

P4 P1 Razvoj podpornega Mreženje – okolja – kakovost in partnerstvo in soorganiziranost konkurenčnost destinacije destinacije Bohinj Bohinj (RCB, CKB) MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 (DMC Turizem Bohinj) P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj (CTB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

V destinaciji Bohinj pristopamo k strateškemu oblikovanju, razvoju in upravljanju znamke, znamke ki pozicionira destinacijo na mednarodnih trgih. Opredeljen je identitetni model destinacijske / kolektivne znamke Bohinj ter njeno komuniciranje - grajenje odnosa med znamko in potencialnimi odjemalci. Sistematično Sistematično zastavljena, usmerjena in ciljana komunikacijska ter celostna grafična podoba bosta omogočili o učinkovit proces pozicioniranja destinacije Bohinj.

Bohinj

4.3.1 Strategija upravljanja znamke destinacije Bohinj Razvoj znamke je e potrebno začeti s prepoznavanjem značilnih in prepoznavnih epoznavnih elementov Bohinja, ki se bodo izražali v oblikovanju imena, logotipa in pozicijskega gesla, s katerimi bo destinacija Bohinj na domačem in i mednarodnih trgih komunicirala svojo identiteto. identiteto Deležniki Bohinja si prizadevajo za vzpostavitev destinacijske / kolektivne znamke, ki bo ob privlačni turistični ponudbi destinacije Bohinj pozicionirala tudi ponudbo kakovostnih in certificiranih pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih produktov ter nagrajevala turistične in s turizmom povezane ponudnike v Bohinju, ki z odlično kakovostjo zagotavljajo pozicioniranje Bohinja kot kakovostne in ciljno ciljno usmerjene destinacije v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku..

Ključni cilji in usmeritve na področju strategije upravljanja znamke destinacije Bohinj Boh so predstavljeni v Tabeli 38,, proces oblikovanja znamke destinacije destinacije Bohinj pa v Tabeli 39 39.

77

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 39: Ključni cilj in usmeritve na področju strategije upravljanja znamke destinacije Bohinj Ključni cilj Sodobna in komunikacijsko močna destinacijska / kolektivna znamka Bohinj, bo vplivala na večjo prepoznavnost Bohinja na ciljnih trgih in pri nišnih skupinah ter ponudila osnovo za večje

povpraševanje po posameznih že obstoječih in morebitnih novih znamkah (pridelkov / izdelkov/ storitev / doživljajskih PTK / ponudnikov) Bohinja.

Ključne usmeritve Razvoj močne identitete destinacijske / kolektivne znamke Bohinj naj temelji na identitetah posameznih ponudnikov Bohinja.

Razvoj močne destinacijske / kolektivne znamke naj bo osnova za jasno in učinkovito pozicioniranje na trgu in diferenciacijo Bohinja od drugih konkurenčnih destinacij oz. znamk.

Razvoj močne znamke naj bo osnova za uveljavljanje in diferenciacijo posameznih že uveljavljenih in novih pridelkov / izdelkov / storitev / doživljajskih produktov in turističnih ter s turizmom povezanih ponudnikov v Bohinju.

Gradnja znamke in ponudbe Bohinja naj temelji na jasnem pozicioniranju in diferenciranju od primerljivih destinacij in produktov v alpskem prostoru.

Z uravnoteženim razmerjem med krovnim (imidž / pull / destinacijskim) trženjem in trženjem konkretnih produktov se pospešuje prodaja posameznih PTK preko ozkih (specializiranih) kanalov do jasno opredeljenih ciljnih skupin.

Tabela 40: Proces oblikovanja destinacijske / kolektivne znamke Bohinj Koraki vsebinskega oblikovanja znamke • Evalvacija stanja destinacije Bohinj pove: kaj imamo, kje in kdo smo, kdo so konkurenti, kako komunicirajo ter katere ciljne skupine zadovoljujejo; • Konkretno oblikovanje znamke se začne s prepoznavanjem ciljev, vizije in poslanstva znamke, ki izhajajo iz prepoznanih interesov in pričakovanj deležnikov Bohinja; • Opredelitev ciljnih skupin in motivacijskih segmentov - Koga znamka nagovarja?; • Način pozicioniranja znamke - Kaj znamka ponuja?; • Poimenovanje destinacije Bohinj s trženjskega vidika - Ime znamke!; • Vizualno oblikovanje znamke – opredeljeni identitetni elementi - Model znamke (vrednote, točke razlikovanja, osebnost, koristi, obljube); • Opredeljen arhitekturni sistem znamke do obstoječih ali prihodnjih znamk - Politika znamke.

Razvoj znamke in njeno komuniciranje • Usmeritve in aktivnosti za gradnjo znamke v destinaciji, pri njenih ponudnikih in izven destinacije; • Komunikacijska in promocijska strategija sta zapisani v naslednjem poglavju.

Ukrepi upravljanja destinacijske / kolektivne znamke Bohinj so opredeljeni skozi določitev: • načina upravljanja destinacijske / kolektivne znamke Bohinj; • upravljavca (skrbnika) destinacijske / kolektivne znamke Bohinj in njegovih nalog; • pravil uporabljanja destinacijske / kolektivne znamke; • načrta spremljanja, nadzora, razvoja in nadgradnje destinacijske / kolektivne znamke Bohinj.

Več o oblikovanju, razvoju in upravljanju destinacijske / kolektivne znamke je zapisano v dokumentu D – Načrt razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj.

78

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.3.2 Komunikacijska strategija destinacije Bohinj V Bohinju želimo s komunikacijsko strategijo nagovoriti - prenesti komunikacijsko sporočilo prepoznanim ciljnim naslovnikom, ki se bodo na sporočilo tudi odzvali.

Ključni cilji in usmeritve na področju komunikacijske strategije znamke destinacije Bohinj so predstavljeni v Tabeli 40, vsebina procesa komuniciranja destinacije Bohinj je predstavljena v Tabeli 41.

Tabela 41: Ključni cilji in usmeritve komunikacijske strategije destinacije Bohinj Ključni cilj S komunikacijsko strategijo bo destinacija Bohinj oblikovala ciljno usmerjeno sporočilo, ki bo povečalo prepoznavnost Bohinja, posameznih lokacij in ponudnikov in s tem povečalo povpraševanje prepoznanih ciljnih skupin po doživljajskih PTK destinacije Bohinj.

Sporočilo bo posredovano z izbranim naborom orodij promocijskega spleta in z drugimi sredstvi, komuniciralo bistvo, obljubo in korist znamke, ki bodo prispevala h gradnji znamke in se čustveno dotaknila ciljne skupine, kar bo posledično pripeljalo do prodaje doživljajskih PTK za ciljne skupine.

Ključne usmeritve Razvoj celovitega in medsebojno usklajenega sistema komuniciranja destinacijske / kolektivne znamke Bohinj.

Nadgraditi komuniciranje s sodobnimi inovativnimi prijemi pripovedovanja zgodb – doživetij za prepoznane ciljne skupine.

Ciljno nagovarjati z uporabo komunikacijskih niš.

Vzpostaviti komunikacijske sinergične učinke (na področju finančnih, profesionalnih in destinacijsko usklajenih partnerstev) z akterji in partnerji v posameznih lokacijah na področju turizma in s turizmom povezanih dejavnosti destinacije Bohinj.

Tabela 42: Vsebina komunikacijskega procesa destinacije Bohinj Osrednjo rdečo nit komuniciranja destinacije Bohinj predstavljajo konkretni motivi prihoda obiskovalcev, torej vsebine in produkti, doživljajske zgodbe (PTK) za prepoznane ciljne skupine obiskovalcev, torej ciljno in direktno produktno trženje.

Destinacijska / kolektivna znamka Bohinj s svojo obljubo, ki jo komunicira, zagotavlja koristi in vrednote v vsaki posamezni PTK – komunicira se vsebine, produkte.

Komuniciranje se izvaja s pripovedovanjem zgodb, ki so pretvorjene v programe odkrivanj in aktivnosti – udejanjene zgodbe v okviru projektov na nivoju destinacije.

Komunicira se ozke komunikacijske niše (strokovne javnosti – diplomatska in konzularna ter gospodarska predstavništva v tujini, specialiste, ki nagovarjajo določene tržne niše) ter splošne javnosti, ki iščejo privlačne sproščujoče aktivnosti in odkrivanja alpskega podeželja sredi zavarovanega območja idr.

Z organiziranjem dobro načrtovanih dogodkov se spodbuja komuniciranje posameznih produktov in doživljajskih PTK ter promovira celovito destinacijo Bohinj.

Osrednjo nit komuniciranja predstavljajo gonilni prepoznavni elementi, entitete in atrakcije, ki diferencirajo destinacijo Bohinj od podobnih in konkurenčnih destinacij v alpskem prostoru.

Temeljito prepoznana pričakovanja in interesi ozkih ciljnih skupin, ki se jih nagovarja, omogočajo jasno opredelitev komunikacijskih in prodajnih ciljev (vsebino sporočila) – potek komuniciranja se prilagodi pričakovanjem in iskanim koristim ciljne skupine.

Več o komuniciranju je v Načrtu razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj.

79

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.3.3 Celostna grafična podoba destinacije Bohinj Vizualna identiteta znamke destinacije Bohinj – logotip, se naj naslanja na izhodiščno identiteto poudarjanja domačnosti, tradicije, sonaravnega, enostavnega in domačega.

Zapis imena BOHINJ je že samo po sebi zelo močna in prepoznavna znamka, ki jasno pozicionira destinacijo Bohinj v Julijskih Alp in Triglavskem narodnem parku.

Znak naj sledi prepoznanim smernicam za oblikovanje destinacijskih znamk, in sicer: • Zgodba, ki jo znak pripoveduje naj bo povezana s tradicijo alpskega prostora, ki je prepoznana na prvi pogled.

• Pri barvanju znaka se omejimo na eno, največ dve barvi, da bo znak lažje kombinirati s • • • •

promocijskimi orodji.

Najbolj učinkovit je razločno prepoznaven znak, ki ga je moč uporabiti v različnih velikostih.

Enostavnost znaka omogoča njegovo izvedbo v različnih tehnikah.

Poudarjeno naj bo ime Bohinj, z razločno berljivo tipografijo fonta.

Enostavna in vizualno prepoznavna aplikacija na že obstoječo celostno podobo posameznih deležnikov Bohinja.

Glede na močno ime BOHINJ, kaj dosti okraševanja niti ni potrebnega. Za obliko znaka je lahko dovolj že upodobitev katerega izmed cvetov Bohinjskega šopka.

Logotip naj sestavljata podoba cveta in zapis imena BOHINJ, ki skupaj tvorita celoto s simbolno zgodbo Bohinja.

4.3.4 Strategija trženja - promocije in distribucije destinacije Bohinj Z analizo trženja destinacije Bohinj (Tabela 42) so bile prepoznane slabosti in prednosti obstoječega trženja destinacije Bohinj. Ugotovljeno je bilo, kje na destinacijskem nivoju smo lahko bolj učinkoviti in kako lahko pod skupno destinacijsko / kolektivno znamko izkoristimo trženjske priložnosti ob doseganju sinergičnih učinkov povezovanja turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov, partnerjev Dogovora o poslovnem sodelovanju. Z jasnejšim in bolj učinkovitim pozicioniranjem se lahko izognemo nevarnostim, ki prežijo na močno konkurenčnem trgu alpskih podeželskih destinacij.

80

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 43: Analiza trženja destinacije Bohinj • S promocijo in trženjem prepoznanih lokacij v Bohinju (Slap Savica, Korita Mostnice, Bohinjsko

•

• • •

• • • • •

• •

•

jezero idr.) se ukvarjajo Turizem Bohinj s TIC-em v Bohinjski Bistrici, TIC TD Bohinj ter dva manjša TIC-a in posamezni ponudniki, ki promovirajo turistične atrakcije, nastanitve in prireditve ter posamezne turistične programe, ne promovirajo in tržijo pa destinacijskih doživljajskih PTK za prepoznane ciljne skupine, ki tudi niso oblikovane.

Na mednarodnih trgih je destinacija Bohinj sistematično in permanentno zastopana s pojavljanjem na sejmih in borzah sedmih ključnih (Nemčija, Beneluks, Velika Britanija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska) in sedmih perspektivnih (Španija, Avstrija, Francija, Finska, Turčija, Izrael, Srbija) mednarodnih trgov. Nastope koordinira Turizem Bohinj v partnerstvu na nacionalnem (STO, GIZ pohodništvo in kolesarjenje idr.), regionalnem (Julijske Alpe, Gorenjska idr.) ali destinacijskem nivoju (v Dogovor o poslovnem sodelovanju povezani ponudniki Bohinja).

V Bohinju je letno izvedenih nekaj študijskih tur novinarjev in agentov.

Turizem Bohinj organizira dogodke za specializirane ciljne skupine (ribiče, pohodnike idr.).

Na destinacijski in lokalnih spletnih straneh promovira Bohinj ponudbo za slovenski in mednarodne trge (najpogosteje: v angleškem in nemškem, pa tudi v italijanskem, hrvaškem in redko v srbskem in francoskem jeziku) in se kot Bohinjska Bistrica pojavlja na portalu STO pod razdelkom 'Mesta in kraji v Sloveniji'; na povezavi Gorenjska najdemo povezavo na Bohinjsko jezero, na povezavi Julijske Alpe nas klik direktno pripelje na stran Bohinjska Bistrica, ki je bila prej omenjena.

Na destinacijski spletni strani obstaja CRS Feratel, ki omogoča rezervacijo nastanitvenih kapacitet glavnih turističnih ponudnikov Bohinja.

Bohinj in Bohinjsko jezero ter posamezni ponudniki so prisotni na socialnih omrežjih (Facebook, Youtube, Twitter, Tripadvisor idr.).

Zakupljene so ključne besede za visoko pozicioniranje Bohinja ter posameznih ponudnikov na Googlovi spletni strani in drugih spletnih brskalnikih.

Redko so oblikovane mobilne aplikacije, ki ponujajo poglobljeno brskanje po informacijah, nišnim ciljnim skupinam.

Bohinj premore celovito vertikalo tiskanih promocijskih materialov (korporativni katalog, produktne kataloge, panoramske karte in zemljevide itd.) ter DVD filmov in Diateko v petih (slovensko, angleško, nemško, italijansko, hrvaško) jezikih.

Sodelovanje z emitivnimi organizatorji potovanj ni pogosta praksa.

V Bohinju, razen nekaj primerov za šport specializiranih organizatorjev in posrednikov potovanj, ni doživljajskih incoming agencij, ki bi oblikovale, promovirale in tržile destinacijske doživljajske PTK za nišne skupine obiskovalcev.

V Bohinju sta ob Turizem Bohinj še dva posrednika, ki promovirata in tržita zasebne sobe, apartmaje in počitniške hiše za svoje partnerje na spletni strani in izvajata tudi informacijske aktivnosti v destinaciji, skupaj so aktivni štirje TIC-i in informacijske točke na mestih najbolj obiskanih naravnih vrednot in kulturne dediščine.

Za boljše pozicioniranje med podeželskimi alpskimi destinacijami bo moral Bohinj oblikovati in ciljano tržiti destinacijske doživljajske PTK z vzpostavljenimi dobaviteljskimi verigami. Za skupno oblikovanje, promocijo in trženje destinacijskih PTK za ciljne niše obiskovalcev, se bodo morali partnerji v Bohinju povezati na destinacijskem in produktnem nivoju. S trženjsko strategijo promocije in distribucije je določen koncept elementov trženjskega spleta (4 P) prepoznanih produktov destinacije Bohinj.

V sklopu Centra trženja Bohinj (CTB) oblikovana Delovna skupina za trženje (DST) bo na osnovi strateških trženjskih usmeritev izvajala aktivnosti operativnega letnega načrta trženja.

81

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.3.4.1 Strategija distribucije na nivoju destinacije Bohinj Strategija distribucije temelji na določitvi domačih in mednarodnih ciljnih trgov in oblikovanju strategije distribucije za vsakega od njih. Usmeritve za strateški nastop na domačem in mednarodnih trgih so predstavljene v Tabelah 43 in 44.

Tabela 44: Usmeritve strategije distribucije na domačem trgu Turisti iz domačega trga so ustvarili leta 2011 v Bohinju okrog 49 % vseh prihodov in 45 % nočitev.

Izjemno pomembno je ohraniti obstoječe število prihodov in nočitev slovenskih turistov.

Domači turisti so: pomembni za manjše ponudnike Bohinja, ki ne dosegajo visoke kakovosti nastanitvenih kapacitet; so koristniki PTK vseh petih tematskih konceptov doživetij in aktivnosti v destinaciji Bohinj 'Odkrivanje in doživljanje narave v Bohinju', 'Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine v Bohinju', 'Aktivno v vseh letnih časih v Bohinju', 'Sprostitev in dobro počutje' ter 'Posel in prireditve', ki so privlačni tako za krajši oddih (izlet) kakor tudi za počitnice v Bohinju sredi TNP. Domači trg se nagovarja preko oblikovanih Paketov Bohinja, ki omogočajo odkriti in doživeti najpomembnejše atrakcije narave in kulturne dediščine v bližini Bohinjskega jezera (koristiti jih je moč en ali sedem dni) in so namenjeni tako izletnikom kot stacionarnim gostom Bohinja. Objavljeni so na destinacijskem spletnem portalu, kjer se predstavlja tudi ponudnike, aktivnosti in prireditve v štirih letnih časih Bohinja. Portal bo konec leta zamenjan z novim, ki bo omogočal po lastni meri oblikovane doživljajske zgodbe in ga bo potrebno odlično pozicionirati v spletnih iskalnikih, da bo postal priljubljena spletna stran za domače obiskovalce, ki iščejo ideje za izlet ali počitnice v Bohinju.

Aktivnosti na domačem trgu so v domeni Turizma Bohinj in TIC-ev oziroma posameznih ponudnikov, ki najpogosteje ponujajo in rezervirajo nastanitvene kapacitete.

Turizem Bohinj se v partnerstvu z RDO Gorenjska pojavlja na sejmih v Sloveniji (Turizem in prosti čas).

Tabela 45: Usmeritve strategije distribucije na mednarodnih trgih Turisti iz mednarodnih trgov so leta 2011 ustvarili v Bohinju okrog 51 % vseh prihodov in 55 % nočitev.

Sejemska (in borzna) prisotnost na sedmih ključnih (73 % mednarodnih nočitev) in sedmih perspektivnih (15 % mednarodnih nočitev) mednarodnih trgih je resnično sistematična in permanentna, v letu 2012 se skupaj s STO izvajajo sejemske aktivnosti tudi na oddaljenih trgih Kitajske in Japonske, ki skupaj z ZDA, Kanado in Kitajsko, predstavljajo najpomembnejše oddaljene trge Bohinja (skupaj z ostalimi ustvarijo 12 % mednarodnih nočitev).

Z oblikovanjem destinacijskih doživljajskih PTK bi bila možna bolj ciljana nišna usmeritev na mednarodne trge, ki trenutno še nima osnove v PTK z vzpostavljenimi dobaviteljskimi verigami.

Okrepiti bi veljalo aktivnosti na obstoječih ključnih mednarodnih trgih – angleški, nizozemski, nemški in avstrijski, hrvaški, italijanski ter hkrati ciljno pospešiti rast drugih perspektivnih (Srbija, Francija, Španija, Izrael, Rusija) in novih oddaljenih trgov (Kitajska, Japonska, Indija).

Promocijske aktivnosti je smiselno izvajati v partnerstvu s STO in regionalnimi partnerji na trgih, kjer obstajajo oz. se odpirajo dobre povezave preko raznovrstnih posredništev.

Obstoječe trge je potrebno obdelovati bolj ciljno in produktno intenzivno ter inovativno, s kreativnimi in ciljnimi trženjskimi pristopi do nišnih segmentov.

Partnerska sodelovanja so smiselna na razvitih, emitivnih trgih, ko se išče nove priložnosti ciljnega / produktnega trženja preko specializiranih kanalov. Največjo dodan vrednost povezovanja omogoča vstop na nove trge, saj zagotavlja sinergične učinke v času, denarju in učinkovitem sistemu.

Povezovanje z drugimi destinacijami v in izven Slovenije (npr. programi 'slow tourism') omogoča oblikovanje kombiniranih itinerarijev več držav za goste oddaljenih trgov.

Ciljni trgi glede na pomen Ključni trgi, ki jih predstavljajo turisti iz Nemčije, držav Beneluksa (predvsem Nizozemske in Belgije), Velike Britanije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske in ustvarijo okrog 73 % mednarodnih nočitev; Perspektivni trgi, ki jih predstavljajo turisti iz Francije, Poljske, Izraela, Španije, Srbije, Bosne in Hercegovine in ustvarijo okrog 15 % mednarodnih nočitev; Ostali trgi, ki jih predstavljajo turisti iz čez oceanskih držav, in sicer iz Kitajske, ZDA, Kanade, Avstralije idr. in predstavljajo 12 % mednarodnih nočitev.

82

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Ciljni trgi glede na oddaljenost Bližnji trgi – Italija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska (dostopni z avtomobilom) Srednje oddaljeni trgi – Velika Britanija, Beneluks, Nemčija, Francija, Rusija, Češka, Skandinavija, Slovaška, Poljska) (delno dostopni z avtomobilom oz. z avio povezavami) Oddaljeni (avio) trgi – ZDA in Kanada, Kitajska, Japonska, Indija idr.

Cilji strategije na mednarodnih trgih: Povprečna letna rast nočitev 4 %, - primarni trgi 3 %, ostali mednarodni trgi 8 %

Tabela 45 prikazuje oblikovanje strategije za vstop na ciljne trge skozi distribucijske kanale.

Tabela 46: Oblikovanje strategije za vstop na ciljne trge – distribucijski kanali Trženjske aktivnosti Turizma Bohinj so bile v letu 2011 in so v letu 2012 na mednarodnih trgih usmerjene na strokovno javnost (B2B) – trženje preko posredniških poti STO (organizatorji potovanj, agentje, prevozniki); splošne javnosti – potencialne obiskovalce se obdeluje preko sejemskih nastopov in z orodji odnosov z javnostmi (študijska potovanja novinarjev, prizadevanja za PR članke); v zadnjih nekaj letih je opazen določen premik k B2C aktivnostim.

Struktura individualnih gostov je ugodna. Ocenjuje se, da pride v Bohinj okrog 55 % izletnikov –

enodnevnih obiskovalcev. Individualni stacionarni gosti opravijo okrog 45 % vseh nočitev v Bohinju.

Lahko bi bilo še bolje, če bi se prodajalo destinacijske doživljajske PTK že vnaprej in ne šele na licu mesta (kot Paket Bohinja). Organizirane skupine preko organizatorjev potovanj opravijo okrog 40 % nočitev v Bohinju. okrog 30 % izletnikov pripeljejo v Bohinj organizatorji potovanj. Ciljno trženje bi lahko okrepilo organizirane zahtevnejše skupine na področju stacionarnega turizma.

Tabela 46 prikazuje ključne prioritete in usmeritve za okrepljen in organiziran skupen nastop na mednarodnih trgih. Ta je možen ob: vzpostavljanju nove neposredne distribucijske povezave – inovativnega destinacijskega portala usmerjenega na končnega, individualnega obiskovalca ter z vzpostavljanjem povezav s specializiranimi partnerji, ki imajo razvit dostop do tržnih niš.

Tabela 47: Organiziran in okrepljen skupen nastop na mednarodnih trgih Ključne usmeritve vstopa na mednarodne trge • V destinaciji Bohinj se razvija sodoben in funkcionalen destinacijski portal, ki bo omogočal konkretno trženje in prodajo PTK s ciljem krepitve individualnih gostov v primernih jezikovnih različicah – portal je učinkovito orodje za večanje prepoznavnosti in konkurenčnosti destinacije ter vstopna točka do ponudnikov.

• Vzpostavljanje novih povezav s specializiranimi partnerji po posameznih produktih na mednarodnih trgih (na prioritetnih trgih se v 5 letih za vsak produkt vzpostavi po 3 kakovostne in kredibilne partnerje).

• Spodbuja in podpira se obstoječe in potencialne agente, ki organizirajo in izvajajo posamezne produkte / programe v Bohinju.

Druge usmeritve • Na ključnih trgih (Nemčija, Velika Britanija, Beneluks, Češka, Hrvaška, Italija) ter na nekaterih perspektivnih trgih (Francija, Srbija, Španija, Švica) se usmerja na končnega potrošnika preko B2C

aktivnosti.

• Na že uveljavljenih organiziranih trgih se ohranja delež organiziranih gostov s pomočjo kakovostnejših partnerjev – aktivnejše partnerstvo (hišni sejmi, študijska potovanja za organizatorje potovanj, delavnice za referente, skupna promocija, oprema prodajnih mest, promocijski projekti) ter jasnejše profiliranje in boljše cenovne pozicije.

• Na bolj oddaljenih trgih se okrepi partnerski pristop pri združevanju naporov s STO - B2B in B2C aktivnosti.

83

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

V Tabeli 47 je poglobljen opis sedmih motivov prihoda obiskovalcev glede na pet prepoznanih tematskih konceptov destinacije Bohinj.

Tabela 48: Opis motivov prihoda glede na tematske koncepte Tematski koncepti TK: Odkrivanje in doživljanje narave

TK: Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine

Odkrivanje narave

Odkrivanje KD

Motivi Sproščanje Družinske Aktivnosti počitnice Opis motiva prihoda

Odkrivanje destinacije temelji na raziskovanju kulturnih atrakcij, ljudi in okolja, da bi spoznali kaj novega in preživeli aktiven in sproščujoč oddih.

Družinski oddih v podeželski alpski destinaciji, vezan na doživetja za otroke in vključuje rekreacijo, animacijo, odkrivanje, tematske produkte.

Odkrivanje destinacije temelji na raziskovanju narave in okolja, da bi spoznali njene zakonitosti in preživeli aktiven in sproščujoč oddih (pohodniške ture, raziskovalni tabori, specialna vodenja, delavnice).

Motivi: Raziskovanje novih destinacij neokrnjene narave; Učenje, spoznavanje novega; Delo na sebi Druženje v naravi; Sprostitev na podeželju, v gorah, v alpskih dolinah; Iskanje novih doživetij narave.

Motivi: Odkrivanje novih destinacij, krajev, turističnih atrakcij, prireditev, dogodkov; Spoznavanje ljudi, druženje in zabava; Sprostitev na podeželju, v gorah, v alpskih dolinah; Iskanje novih kulturnih doživetij.

TK: Aktivno v vseh letnih časih

Motivi: Preživljanje kakovostnega časa oz. počitnic z družino; Dogajanje, animacija, aktivnosti za otroke; Skupni družinski pohodi in delavnice; Spoznavanje narave, legend, pravljic.

Oddih vezan na eno osnovno rekreativno aktivnost ali kombinacijo.

Motivi: Izvajanje športa in rekreacije; Aktivni oddih; Posebni interesi – hobiji; Iskanje športnih izzivov; Druženje; Zabava.

TK: Sprostitev in dobro počutje

Sproščujoč oddih v naravi in manjših velneških centrih (sprostitev, zmerna aktivnost, odkrivanje destinacije, narave).

Motivi: Sprostitev; Meditacija v naravnem alpskem okolju; Razvajanje; Skrb za zdravje in dobro počutje; Gibanje, duševni mir; Delo na sebi; Gradnja lastne podobe; Dobra kulinarika; Odkrivanje destinacije;

TK: Posel in prireditve

Posel

Udeležba na poslovnih srečanjih, vključuje tudi spremljajoč e aktivnosti.

Motivi: Poslovno srečanje; Udeležba na konferenci, seminarju; Motivacijsko potovanje (incentive); Team building.

Prireditve

Obisk prireditve in dogodka (npr. športne, naravoslovne, kulturne, zabavne, turistične) vključuje tudi spremljajoče aktivnosti, ki omogočajo doživetje destinacije.

Motivi: Zabava; Navijanje; Spoznavanje ljudi; Druženje.

Destinacija Bohinj bo nagovarjala ciljne segmente obiskovalcev, katerih pričakovanja in potrebe lahko na osnovi prepoznanih značilnosti (po elementih segmentiranja) kakovostno zadovoljimo (Tabela 48).

84

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 49: Opis segmentacije obiskovalcev glede na tematske koncepte in motive prihoda Tematski koncepti Odkrivanje in doživljanje narave

Odkrivanje

Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine

Aktivno v vseh letnih časih

Sprostitev in dobro počutje

Posel in prireditve

Motivi Družinske Aktivnosti Sproščanje Posel počitnice Psihografska segmentacija (pripadnost določenemu življenjskemu slogu, vrednote, osebnost)

Raziskuje in se uči o naravi, spoznava nove ekosisteme rastlin in živali; Spoštuje naravno in kulturno krajino; Išče nove izkušnje in doživetja v naravi; Želi si zabave, učenja in izobraževanja; Gradi samopodobo; Išče kakovostna odkrivanja in znanja.

Odkrivanje

Raziskuje nove kulture, spoznava ljudi, njihove običaje, zgodovino; Spoštuje družbeno in kulturno okolje; Išče nove izkušnje in doživetja; Želi si zabave, učenja in izobraževanja; Rad ima avtentične destinacije; Rad ima pristen kontakt z domačini; Gradi samopodobo.

Družine, ki želijo aktivno preživeti počitnice v naravi; Odkrivajo nove destinacije, nove kulture, se učijo kaj novega; Spoštujejo naravo, vendar pričakujejo primerno dogajanje, animacijo za zadovoljitev potreb vseh članov družine.

Dopust preživlja dinamično in aktivno, vključen v dogajanje; Šport in rekreacija sta mu hobi in način življenja; Pogosto potuje in želi zadovoljiti interese; Dinamično razmišlja in živi; Išče nove izkušnje in doživetja; Rad izbira nove destinacije.

Ozaveščen do zdravega načina življenja in okolja; Zahteven potrošnik; Spoštuje naravo in kulturno dediščino; Išče kakovostne velneške destinacije.

Potuje poslovno in rad združi posel s prijetnim; Velik potencialni potrošnik; Všečne destinacije obišče zasebno; Rad spozna kaj novega; Poslovne vsebine umešča v naravno okolje pospešuje kreativno razmišljanje.

Prireditve

Polno in aktivno preživlja življenje in prosti čas; Dinamičen način življenja in razmišljanja; Rad doživlja nove destinacije; Dopust preživlja na dinamičen in aktiven način; Šport mu je hobi in način življenja.

Demografska segmentacija (starost, spol, velikost družine, življ. cilkus družine, dohodek, poklic, izobrazba, družbeni status) Izobraženi; Srednji dohodkovni razred; Vse starostne skupine, najpogosteje med 30 in 60 let; Potujejo individualno, v parih (pogosto brez otrok), manjših skupinah in s prijatelji.

Izobraženi; Srednji dohodkovni razred; Vse starostne skupine, najpogosteje med 40 in 60 let; Potujejo individualno, v parih (pogosto brez otrok), manjših skupinah in s prijatelji.

Srednji do višji srednji dohodkovni razred; Družine z otroki različne starosti, kar opredeljuje izbrane aktivnosti.

Slovenija Velika Britanija Nizozemska Češka

Slovenija Velika Britanija Nizozemska

Slovenija Nemčija Hrvaška Češka Italija

Izobraženi; Nižji srednji do višji srednji dohod. razred; 20 do 30 let (mladi pari brez otrok, skupine, prijatelji); 30 do 39 let (aktivni mladi, potujejo brez otrok); 40 do 60 (aktivni pari srednjih let); Sivi partnerji.

Izobraženi; Srednji, višji srednji do višji dohodkovni razred 30 do 60 let (pari, potujejo brez otrok); Sivi partnerji.

30 do 50 let (potuje sam, pogosto v spremstvu partnerja); Srednji do visok dohodkovni razred.

Srednji dohodek 20 do 30 let (mladi pari brez otrok, skupine, prijatelji); 30 do 39 let (aktivni mladi, potujejo brez otrok); 40 do 60 let (aktivni pari srednjih let); Sivi panterji.

Slovenija Italija Hrvaška

Slovenija Hrvaška Italija Nemčija

Geografska segmentacija Slovenija Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Srbija

Slovenija Italija Hrvaška Rusija Nemčija Izrael

Segmentacija glede na način prihoda (prevozno sredstvo, organizirano / individualno) Avtomobil Individualno

Avtomobil Individualno Organizirano

Avtomobil Individualno

Avtomobil Individualno Organizirano

Največji del v poletnih mesecih

Največji del v poletnih mesecih

Čas počitnic: Poletni meseci Posebni termini počitnic

Občudovalci narave; Občudovalci kulturne dediščine; Izletniki, ki si pridejo napolniti baterije.

Občudovalci kulturne dediščine; Občudovalci narave; Obiskovalci v sklopu krožnih potovanj; Izletniki.

Družine na zimskih počitnicah; Družine na poletnih počitnicah; Družine na odkrivanju in doživljanju.

Avtomobil Individualno Organizirano

Avtomobil Letalo Individualno – preko kongresne organizacije

Avtomobil Individualno Organizirano – avtobusne skupine

Celoletna destinacija

V času sezone poslovnih dogodkov

V času trajanja dogodka

Iskalci sprostitve v velneških centrih; Zdrav način življenja; Občudovalci narave in kulturne dediščine; Iskalci kulinaričnih užitkov.

Udeleženci seminarjev in srečanj; Udeleženci manjših kongresov in konferenc; Incentive gosti; Team buildingi.

Udeleženci športnih, naravoslov., dogodkov, kulturnih dogodkov; Iskalci zabave; Izletniki.

Segmentacija glede na čas prihoda Odvisno od rekreativne aktivnosti (beli, (zeleni, modri)

Motivacijski segment Pohodniki; Kolesarji; Smučarji; Aktivnosti v vodi; Ribiči; Športniki na pripravah.

85

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.3.4.2 Strategija trženjskega komuniciranja – promocije Promocijske aktivnosti se sistematično oblikuje, izvaja in evalvira za vsak ključni in perspektivni ciljni trg in vsak tematski koncept. Za zagotavljeno direktno in povratno komunikacijo z določenim ciljnim segmentom se poišče in uporabi najbolj učinkovita promocijska orodja. Izjemno učinkovita je vzpostavitev inovativnega destinacijskega spletnega portala, ki z vizijo in doživljajskimi PTK destinacije Bohinj komunicira nišne ciljne segmente in jih pritegne v Bohinj. Destinacija Bohinj s komuniciranjem v socialnih omrežjih naslavlja prepoznane ožje tržne niše. Prepoznavnost destinacije Bohinj je na srednji in dolgi rok odvisna tudi od sistematičnega spremljanja učinkovitosti promocijskih aktivnosti in pojavljanj v socialnih omrežjih.

V Tabeli 49 so predstavljene ključne usmeritve promocijske strategije destinacije Bohinj.

Tabela 50: Ključne usmeritve promocijske strategije destinacije Bohinj Uvajanje destinacijske / kolektivne znamke Bohinj Promocijske aktivnosti destinacije Bohinj na mednarodnih trgih se izvajajo pod skupno destinacijsko / kolektivno znamko, kar omogoča jasno, učinkovito in uspešno komuniciranje obstoječih znamk in doživljajskih PTK in s tem privlačno in konkurenčno pozicioniranje.

S komunikacijsko strategijo destinacije Bohinj so določene promocijske aktivnosti za komuniciranje destinacije na prepoznaven, konsistensten in komunikacijsko močen način (poenotena CGP, komunikacijski ton, vsebina).

Nadgrajevanje promocijskih aktivnosti S ciljnim trženjem se nadgradi uveljavljena orodja produktnega trženja. Okrepi se sodelovanje s specialisti na mednarodnih trgih.

S co-brandingom se iščejo in razvijajo inovativni promocijski projekti –s čimer se dosega sinergične učinke pri povezovanju turizma s partnerji izven te dejavnosti in povečuje inovativnost in prepoznavnost.

Organizacija posebnih dogodkov s PR, promocijskimi in pospeševalnimi orodji učinkovito dosega določene ciljne javnosti.

Na obstoječih nacionalnih dogodkih in prvenstvih se promovira destinacijo Bohinj.

Promocijska orodja na bližnjih trgih se usmeri do končnih potrošnikov (B2C) - destinacijski portal, sejmi / borze, oglaševanje, direktni marketing in PR aktivnosti – objave v medijih; na srednje oddaljenih in oddaljenih trgih so promocijska orodja usmerjena v B2B (orodja pospeševanja prodaje, osebne prodaje).

Za izvajanje aktivnosti tržnega komuniciranja se nadgrajuje združevanje sredstev za skupne nastope v sklopu Dogovora o poslovnem sodelovanju.

Osredotočenost Destinacijski spletni portal in kombinirano spletno oglaševanje – osredotočenost na segmente in orodja za komuniciranje z njimi.

Destinacija Bohinj je že danes izjemno prepoznavna po imenu BOHINJ, ki obljublja naravno okolje v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku. Z novimi dodanimi programi odkrivanj in doživetij ter iskanjem novih trženjskih priložnosti (z odpiranjem novih trgov, partnerstev, z razvojem in upravljanjem destinacijskega portala, ki je najpomembnejše orodje za individualnega, neposrednega obiskovalca, razvoj produktov in programov zanje ter prehod na produktno usmerjeno trženje destinacije) lahko doseže še večjo prepoznavnost na mednarodnih trgih.

86

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.3.4.3 Promocijska orodja in usmeritve za njihovo uporabo Internetni portal je glavno promocijsko orodje v destinaciji Bohinj. V Tabeli 50 so predstavljene usmeritve za njegovo uporabo.

Tabela 51: Internetni portal destinacije Bohinj Je glavno orodje: • komuniciranja do končnega potrošnika – ciljnega obiskovalca, na vseh ciljnih trgih, • komuniciranja s poslovnimi javnostmi – posredniki, mediji odločevalci in drugimi strokovnimi javnostmi, • internega komuniciranja do partnerjev v okviru destinacije Bohinj.

Internetni portal je: • komuniciran skozi vsa promocijska orodja in aktivnosti, • orodje za implementacijo zastavljene produktne in trženjske strategije, opredeljene identitete destinacijske / kolektivne znamke in tako podpira doseganje zastavljenega pozicioniranja, • orodje celostne in sistematično strukturirane slike o ponudbi destinacije Bohinj kot celote in po posameznih tematskih sklopih (odkrivanja / doživetja, aktivnosti, sprostitev / dobro počutje, posel / dogodki, vodnik po destinaciji idr.) – podaja vse informacije in omogoča dostop do podrobnejših vsebin.

Za učinkovitost internetnega portala kot trženjsko prodajnega orodja mora biti zagotovljeno/a: • dnevno ažuriranje vsebin (aktualni dogodki, novosti, posebne ponudbe, spremembe podatkov, vnašanje novih ponudnikov, aktualizacija vsebin, skrb za forume, bloge idr.) – vnaprej odmerjen delovni čas skrbnika za sistematično delo, • optimizacija prikaza spletnega naslova v spletnih brskalnikih ter nenehno ustrezno pozicioniranje strani, • razvoj in uporaba CRM baze, pridobljene skozi različne aktivnosti in spletne servise na portalu (razvoj podatkovnih baz po interesih / produktih in trgih), • razvijanje in upravljanje sodobnih spletnih servisov (npr. personalizirano sestavljene spletne brošure, programi, paketi, informativni izračuni, inteligentni vprašalniki, anketni vprašalniki ipd.), • oblikovanje in e-distribucija personaliziranih, relevantnih in hitrih informacij – newslettrov z vsebino po meri obiskovalcev, • močno in kompetentno e-komuniciranje s potencialnimi obiskovalci, da se zmanjša pošiljanje tiskanih materialov, • kontinuirano spremljanje izkušenj uporabnikov s portalom ter implementacija njihovih ugotovitev in priporočil • on-line prodaja turističnih storitev, programov, paketov, • trženje oglasnega prostora na portalu s čimer se financira vzdrževanje in upravljanje portala, • povezava vseh drugih orodij s portalom, • stalna tehnična podpora, • nadzor uredništva (urejanje vsebin na portalu, vzpostavitev članstva, urejanje newslettra, komunikacija s TIC-i, člani, novinarji, uporabniki) in delovanja portala.

Oglaševanje v tiskanih in elektronskih medijih destinacije Bohinj bo ciljno usmerjeno, preudarno načrtovano, kreativno izvedeno ter stroškovno učinkovito. Usmeritve za oglaševanje so predstavljene v Tabeli 51.

87

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 52: Usmeritve za oglaševanje destinacije Bohinj v tiskanih in elektronskih medijih • Oglaševanje do splošnih javnosti v mednarodnem okolju – ključnih trgov (Nemčija, Beneluks, Velika Britanija, Češka, Italija, Hrvaška) se vstopa in financira v partnerstvu skupaj s STO z izdelanim predlogom zaokrožene promocijske kampanje.

• Največji poudarek se namenja spletnemu oglaševanju na področju medijskega on-line zakupa ciljano na določen trg oziroma segment, ki ga nagovarjamo.

• Sredstva se združujejo z Dogovorom o poslovnem sodelovanju pri čemer se na splošno ali produktno oglaševanje naveže en ali več ponudnikov, ki vidi/jo interes.

• Oglaševanje se sistematično usmeri na priznane specializirane revije, časopise, medije za določene PTK destinacije Bohinj.

• Oglaševanje se osredotoča na sodobna spletna orodja in komunikacijske kanale, ki jih ponujajo socialna omrežja (Facebook, Myspace, Twitter, Youtube idr.)

• Oglaševanje se izvaja

Aktivnost neposrednega oz. direktnega marketinga direktno naslavlja ciljni segment.

Usmeritve za izvajanje aktivnosti direktnega marketinga so predstavljene v Tabeli 52.

Tabela 53: Neposredno trženje (direktni marketing) destinacije Bohinj • Z aktivnostmi direktnega marketinga se omogoča personalizirano in ciljno usmerjeno komunicirati - sporočati, kar je osnova za opredeljeno strategijo tržnih niš in krepitev ciljnega trženja v destinaciji Bohinj.

• Učinkovito izvajanje direktnega marketing je mogoče le ob vzpostavitvi kakovostne baze podatkov o obstoječih in potencialnih obiskovalcih (CRM aplikacija) in oblikovati ter distribuirati sporočila po meri ciljnih skupin.

• Sporočanje oblikovane ponudbe – PTK na nivoju destinacije Bohinj ter na nivoju posameznih podjetij, je moč zagotoviti le, če posamezni ponudniki te podatke dejansko priskrbijo. Turizem Bohinj jih pri tem motivira, usmerja, priganja in spremlja. Je skrbnik in administrator posredovanih vsebin, saj skrbi, da se zastavljen trženjski koncept in pozicioniranje destinacije Bohinj komunicirate skozi vse aktivnosti direktnega marketinga od spodaj navzgor.

Predlaga se naslednje aktivnosti: • Oblikovanje, razvoj in ažuriranje podatkovnih baz z opredelitvijo kakšne vrste baz razvijati (po prioritetnih trgih, znotraj teh po produktih oz. interesih ter po različnih ciljnih javnostih – specialistih za posamezne produkte, medijih, organizatorjih potovanj idr.)

• Vzpostaviti sistem razvijanja baze (uporaba spletnih servisov preko portala, nakup baze, telefonsko preverjanje ipd.).

• Določiti skrbnika baze podatkov, ki zagotavlja njeno anonimnost.

• Določiti, spremenljivke in kontinuirano ažurirati baze.

• Določiti periodičnost oblikovanja in distribuiranja: informacij – newslettrov za posamezne ciljne segmente (mesečno, trimesečno ipd.); konkretnih ponudb prilagojenih posameznim ciljnim skupinam (spodbujanje k nakupom – promocijske ponudbe, ponudbe zadnji hip idr.), ki nastajajo kot skupne akcije s partnerji iz turističnega gospodarstva; in prilagojenih informacij za strokovne javnosti.

V Tabeli 53 so predstavljene usmeritve za udeležbo na sejmih in poslovnih borzah.

Tabela 54: Sejmi za splošne javnosti in poslovne borze • Udeležba na sejmih in borzah (ter workshopih) je ena pomembnejših aktivnosti za promocijo destinacije Bohinj. Načrtuje se skozi partnerski Dogovor o poslovnem sodelovanju in se zaradi racionalizacije stroškov izvaja v sodelovanju s STO, RDO Gorenjska in Julijske Alpe na osnovi delitve stroškov.

• Letno se na osnovi zastavljenih ciljev po posameznih trgih in glede na izražen interes za sodelovanje s strani turističnega gospodarstva oblikuje izvedbeni načrt sejmov za splošno javnost in strokovnih borz, kjer se izpostavlja ponudbo Bohinja pod skupno destinacijsko znamko.

• Letno se oblikuje seznam specializiranih dogodkov (sejmov) po prioritetnih produktih (odkrivanje 88

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

narave, odkrivanje kulturne dediščine, pohodništvo, kolesarjenje, ribolov idr.), ki se uskladi z relevantnimi in zainteresiranimi partnerji na destinaciji. Tako se na teh trgih naveže kakovostna partnerstva ter zagotovi sofinanciranje in podporo STO in agentov specialistov za posamezne produkte.

• Vzpostavi se fleksibilen model predstavitvene stojnice s podobo destinacijske znamke Bohinj (hitra, preprosta in cenovno ugodna postavitev), ki nagovarja ciljne skupine in pozicionira Bohinj.

• Vzpostavi se aktivne predsejemske in predborzne aktivnosti – iskanje potencialnih partnerjev in vzpostavitev kontaktov ter po sejemske in poborzne aktivnosti (zahvale partnerjem in aktivno servisiranje dogovorjenega).

• Skozi sejme in podobne dogodke se gradi in razvija podatkovne baze po določenih ciljnih segmentih. Zanje je potrebno načrtovati in izvajati aktivnosti (nagradne igre in animacije za splošne javnosti ter sejemske dogodke za strokovne javnosti) ter določiti skrbnika za vnos novih stikov.

Druge aktivnosti pospeševanja prodaje destinacije Bohinj so predstavljene v Tabeli 54.

Tabela 55: Druge aktivnosti pospeševanja prodaje v destinaciji Bohinj • • • • • • • • • •

Študijska potovanja za organizatorje potovanj in druge posrednike (prevoznike, agente), Organizacija ali udeležba na hišnih sejmih, predstavitvah namenjenih določenemu partnerju, Oglaševanje v strokovnih medijih, Oglaševanje v katalogih organizatorjev potovanj, Poslovne borze, Aktivnosti in kampanje na mestu nakupa (v prostorih agencije s promocijskimi orodji), Skupne akcije s partnerjem (posebne ponudbe idr.), Udeležba na delavnicah v tujini v navezi s STO-jem, Delavnice v Sloveniji, Potrebno je zagotoviti infrastrukturna, podporna orodja (plakate, priročnike za agente, promocijske artikle).

• Partnerji v Sloveniji so STO, RDO Gorenjska in Julijske Alpe, turistično gospodarstvo na destinaciji v okviru Poslovnega dogovora o sodelovanju, agentje specialisti.

• Partnerji v tujini so organizatorji potovanj in potovalni agenti, specialisti, letalski in avtobusni prevozniki, profesionalni kongresni organizatorji, razna društva in združenja, ki predstavljajo posebne interesne skupine.

Usmeritve za aktivnosti pospeševanja prodaje: • Ciljno se načrtuje aktivnosti pospeševanja prodaje glede na specifiko posameznih trgov, cilje, ki jih zastavljamo na njih ter glede na PTK. • Zaradi velikega deleža individualnih gostov je potrebno aktivno delo s posredniki – ciljno izbranimi agenti specialisti s katerimi vzpostavljamo aktivna partnerstva z orodji pospeševanja prodaje (hišni sejmi, skupne kampanje, študijska potovanja za referente, ki so v neposrednem stiku s potencialnim turistom).

• Potrebno je aktivno delo v okviru produktnega trženja s klubi in združenji – ozki interesi.

• Na ciljnih trgih v tujini nastopamo na delavnicah v organizaciji STO. • Sistematično oblikovati študijske ture za organizatorje potovanj, agente, specialiste in jih predstaviti STO, da se izbori pozicije tur glede na specialne interese in produkte.

• Skupno se lahko načrtuje in izvaja prodajne obiske (akvizicije) na ciljnih trgih.

V Tabeli 55 so predstavljene usmeritve za aktivnosti odnosov z javnostmi in organizacijo posebnih dogodkov, ki pomembno doprinesejo k promociji Bohinja.

89

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 56: Odnosi z javnostmi in organizacija dogodkov • Organizacija študijskih obiskov za novinarje v sodelovanju s STO ali samostojno.

• Vzpostaviti sistem priprave sporočil za tuje javnosti (novosti, izpostavljeni določeni produkti, zgodbe) prilagojenih ciljnim trgom in distribuiranih preko specializiranih lastnih ali STO kanalov.

• Profesionalna podpora tujim in domačim novinarjem pri iskanju informacij in slikovnega gradiva, • Nagovor specializiranih tujih medijev s partnerjem (PR agencijo) na opredeljenem trgu za bolj aktivno pokrivanje trga.

• Načrtovati organizacijo dogodkov (za 3 do 5 let) po posebnih interesnih skupinah in publiciteti destinacije – organizirati vsaj en mednarodni dogodek za nagovor določenega tržnega segmenta in v podporo promociji določenega produkta.

Destinacija Bohinj bo razvila prepoznaven slog komuniciranja z destinacijsko znamko, ki bo na najbolj učinkovit način oživil sporočilo oziroma identiteto znamke. Ob oblikovani znamki in pripravi priročnika za uporabo CGP se oblikuje tudi imidž katalog ter destinacijski spletni portal. (Tabela 56) Tabela 57: Trženjska infrastrukturna orodja Imidž raven destinacije - Imidž katalog Predstavitev ponudbe doživljajskih PTK pod destinacijsko znamko Bohinj, ki predstavlja odkrivanja in doživetja skozi zgodbe tržno privlačnih prodajnih programov z inovativnim komuniciranjem ter ponudbe aktivnosti v destinaciji Bohinj.

Imidž katalog se distribuira na poslovnih borzah (B2B), novinarjem (na novinarskih konferencah, študijskih potovanjih, sejmih in borzah), za potrebe pospeševanja prodaje (workshopi) v tiskani in elektronski obliki za B2B aktivnosti, s katerimi nagovarja tudi domače turiste in turistično javnost.

Produktna raven – produktne brošure po motivih prihoda Za 5 motivov prihoda: odkrivanja / doživetja narave in KD, aktivno – družine in rekreacija, sprostitev / dobro počutje, posel / dogodki.

Vsaka brošura konkretizira ponudbo določenega motiva prihoda in znotraj njih skomunicira vse posamezne, a zaokrožene produkte.

Brošure se distribuirajo na sejmih, poslovnih borzah, novinarjem, za pospeševanje prodaje (workshopi) ipd.

Produktna raven – produktne karte/ zemljevidi po posameznih produktih Npr. ribolov, pohodništvo - so ožje produktne brošure, ki konkretizirajo ponudbo določenega produkta (vris poti, točk, atrakcij). Distribuirajo se na mestu prihoda, zainteresiranim na sejmih.

Programska raven – programi Programi odkrivanj / doživetij, aktivnosti, sproščanja, posla se pripravijo skozi identiteto in zgodbe Bohinja in se tiskajo na modularne samostojen liste in vložijo v imidž katalog.

Podporna raven Splošna turistična karta Ceniki in brošure po nastanitvenih zmogljivostih – v okviru portala, ni potrebno v tiskani obliki.

Vse brošure so na voljo na portalu, kjer se lahko snamejo, prelistajo ali naročijo.

Skupni destinacijski portal Opisan v Tabeli 40.

Promocijski material (darilca) Razpisati natečaj za majhna promocijska darilca Bohinja (les, železo, kamen prodnik), ki se poklanjajo ob posebnih priložnostih novinarjem in agentom na študijskih turah ipd.

Diateka Na nivoju destinacije se nadgrajuje vodenje, upravljanje in razvijanje baze kakovostnih visokoresolucijskih fotografij po posameznih motivih prihoda in produktih. Za nakup fotografij in njihovo urejanje se nameni sredstva in čas skrbnika.

Promocijski DVD filmi Bohinj mora imeti na nivoju destinacijske / kolketivne znamke reprezentativen film – promocijski spot različnih dolžin, ki prikaže ponudbo destinacije skladno z opredeljenim trženjskim konceptom (daljša, 10 minut, 3 minute).

90

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.3.5 Strategija na področju cene Oblikovanje cenovne strategije destinacije Bohinj je v domeni vsakega posameznega turističnega ponudnika oz. podjetja. Pri strateškem načrtovanju in upravljanju destinacije Bohinj cenovnega vidika ponudbe ne gre ignorirati. Partnerji Dogovora o poslovnem sodelovanju v Bohinju so se strateško odločili za krepitev kakovosti na vseh nivojih turistične in s turizmom povezane ponudbe v destinaciji (Tabela 57).

Tabela 58: Cenovna strategija je povezana s številnimi elementi kakovosti destinacije • Nujno je izboljšanje kakovosti infrastrukture, ponudbe in storitev v nastanitvenih zmogljivostih ter njihovo prilagajanjem potrebam ciljnih skupin, kar pripelje do boljše zasedenosti, konkurenčne pozicije in višje cene.

• Z oblikovanjem programov celovitih odkrivanj / doživetij (npr. Paket Bohinja) valoriziramo danosti, ki jih pogosto ne uspemo finančno ovrednotiti in povečujemo potrošnjo ciljne skupine.

• Način trženja skozi zgodbe - doživljajske PTK ustvarja skozi čas višjo dodano vrednost.

• Z nagovarjanjem skozi koncept trajnostnega razvoja se nagovarja bolj zahtevne, ozaveščene, dohodkovno sposobnejše segmente (slow in eko turiste), ki so za kakovostno ponudbo v primernem okolju pripravljeni plačati več.

• Oblikovanje in trženje produktov po meri jasno opredeljenih ciljnih skupin in tržnih niš se odvija v višjem cenovnem razredu (majhna in časovno intenzivna produkcija zahteva več dela na zaposlenega, višje so marže, da se ohrani kakovost storitev in profitabilnost za vlaganja v nadaljnji razvoj produkta).

Bohinj se z glavnino ponudbe razvija in pozicionira v srednjem cenovnem segmentu in v primerjavi z drugimi destinacijami v alpskem prostoru, rahlo zaostaja zaradi nizke kakovosti nastanitvenih kapacitet, ki dosegajo povprečno ceno za ponujeno kakovost.

Turizem Bohinj oblikuje za turistično gospodarstvo tržne analize o konkurenčni poziciji destinacije na cenovnem področju na posameznih trgih oz. v produktnih kategorijah in podaja priporočila.

Turizem Bohinj spremlja, nadzoruje in usmerja cenovno politiko pri oblikovanju destinacijskih PTK.

91

Razvojne in trženjske rženjske usmeritve destinacije Bohinj B 2012-2016

4.4 Prioriteta 4: Podporno okolje za kakovost in konkurenčnost v destinaciji Bohinj Prioriteta 4 opredeljuje strategijo podpornega okolja za kakovost in konkurenčnost v destinaciji Bohinj.

P4 P1 Razvoj podpornega Mreženje – okolja – kakovost in partnerstvo in soorganiziranost konkurenčnost destinacije destinacije Bohinj Bohinj (RCB, CKB) MODEL RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 (DMC Turizem Bohinj) P3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinja (CTB)

P2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj (CTB, CNKDB)

Ključni cilji in usmeritve za udejanjanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 20122012 2016 na področju podpornega okolja za kakovost in konkurenčnost destinacije Bohinj, Bohinj so predstavljeni v Tabeli 58.

Tabela 59:: Ključni cilji in usmeritve na področju strategije podpornega okolja v destinaciji Bohinj Ključni cilji Projektno povezovanje sredstev (ljudi, znanj in financ) z namenom ustvarjanja destinacijskih sinergičnih učinkov in prenos določenih funkcij in aktivnosti na nivo destinacije Bohinj, bo omogočilo oblikovanje podpornega okolja v destinaciji Bohinj, ki bo: • pospešilo trajnostni razvoj, • omogočilo želen tržni preboj v mednarodnem okolju, • vplivalo na izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti vseh področij delovanja turistične in s turizmom povezanih dejavnosti, • prinašalo večje zadovoljstvo - edinstveno izkušnjo obiskovalcev, • prinašalo nižje stroške v partnerstvo povezanim deležnikom, skozi vlaganja v: . zaposlene, . certificirano kakovost izvajanja, . inovacije in razvoj, . turistično in splošno infrastrukturo ter zmogljivosti in . odličen dostop v destinacijo ter po njej.

Ključne usmeritve Vzpostaviti RR mrežo, ki bo vključila vse deležnike destinacije Bohinj in zagotovila kakovostno, kontinuirano in uporabno naravnano analiziranje trga, kar bo prineslo inovacije ter predstavljalo osnovo za razvoj novih in nadgradnjo obstoječih doživljajskih doživljajskih produktov destinacije Bohinj.

• Vzpostaviti IK podporo za učinkovitejše trženje ter informiranje obiskovalcev pred prihodom, v času bivanja in po odhodu iz destinacije Bohinj.

• Medsebojno uskladiti trajnostni razvoj turizma v Bohinju z drugim gospodarskim razvojem, prostorskim načrtovanjem, kulturo, športom, šolstvom, zavarovanjem ter ohranjanjem narave in okolja ter razvojem podeželja na nivoju destinacije ter doseči integralni razvoj turizma v alpskem prostoru sredi zavarovanega območja.

• Spremljati in evalvirati uspešnost upravljanja destinacije DMC Turizem Bohinj na letni ravni.

92

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.4.1 Strategija na področju raziskav in razvoja Strategija na področju raziskav in razvoja v destinaciji Bohinj prinaša učinkovite odločitve za večjo rast in konkurenčnost destinacije Bohinj skozi vzpostavitev strateško in profesionalno vodenega sistema IKT kot podpore: razvoju in trženju turizma v Bohinju, usposabljanju človeških virov kot podpori odličnosti in konkurenčnosti, spodbujanju kakovosti ter vlaganjem v turistično infrastrukturo kot podpori kakovostnega doživljanja Bohinja ter spremljanju in evalviranju poslovanja destinacije Bohinj.

Ključne usmeritve na področju strategije raziskav so predstavljene v Tabeli 59, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 60.

Tabela 60: Ključne usmeritve na področju strategije raziskav v destinaciji Bohinj • Vzpostaviti strateško in profesionalno voden raziskovalno-analitičen sistem za nenehno raziskovanje ter oblikovanje aktualnih informacij, ki predstavljajo turističnemu gospodarstvu in drugim deležnikom destinacije osrednji informacijski vir pri sprejemanju poslovnih in trženjskih odločitev.

• Nenehno in sistematično spremljanje konkurenčnih destinacij in analizirati destinacije od katerih se lahko na področju inovacij in kreativnosti veliko naučimo.

• Spremljati globalne turistične in razvojne trende v s turizmom povezanih dejavnostih na področju povpraševanja in ponudbe in prehitevanje konkurenčnih destinacij pri posnemanju in ustvarjanju novih trendov.

• Sinergično povezovanje z drugimi akterji na nacionalnem in širšem regionalnem nivoju za razvijanje in krepitev razvojno-raziskovalne mreže.

• Vpeljati sistem poenotene metodologije spremljanja profilov obiskovalcev / gostov v krovni destinaciji, kar omogoča nenehno spremljanje in primerjavo uspešnosti in konkurenčnosti krovne destinacije do drugih destinacij v Sloveniji in na mednarodnem trgu ter mikro destinacij znotraj krovne destinacije.

Tabela 61: Metodologija udejanja usmeritev na področju strategije raziskav v destinaciji Bohinj • Ustrezno preoblikovanje informacij (pridobljenih s strani STO28 in drugih partnerjev) v podatke za potrebe ponudnikov in drugih deležnikov destinacije Bohinj, da se z njimi spoznajo, jih uporabljajo pri odločitvah ter merijo svojo učinkovitost in uspešnost s podobnimi subjekti.

• Z rednimi periodičnimi informacijami (newsletters) posredovati partnerjem v destinaciji Bohinj informacije o opravljenih raziskavah, njihovi dosegljivosti in doprinosu za uporabnika, saj jih tako spodbujamo, da sprejemajo poslovne odločitve na osnovi relevantnih informacij.

• Z načrtovanjem potrebnih raziskav in tržnih analiz v destinaciji Bohinj na srednjeročni ravni se je potrebno uskladiti s STO, da v svoj program uvrsti raziskave, ki jih sami nismo zmožni izpeljati.

• S povezovanjem s predstavništvi STO ter gospodarstvenimi, diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi v tujini, doseči aktualne informacije, znanja in kontakte na ciljnih trgih.

Oblikovanje načrta potrebnih raziskav, analiz, študij, anket z vsemi deležniki destinacije (izdelava aktualnih profilov trgov za Bohinj, analiza trendov na nišnih trgih in produktnih nišah, spremljanje zadovoljstva obiskovalcev, analiza tekočega prometa v Bohinju po trgih in segmentih za primerjavo na različnih nivojih, spremljanje in analiza konkurence, benchmarking, študijski obiski in ogledi dobrih praks, stanje trajnostnega razvoja in vplivov turizma na: okolje, ekonomsko blaginjo deležnikov TO in socialno ter kulturno kakovost življenja, dela in bivanja idr.) za operativno delovanje destinacije Bohinj.

• Vzpostavitev Delovne skupine za RR, ki jo sestavljajo deležniki Bohinja (raziskovalno-razvojnih in izobraževalnih institucij, TIC-ev, turističnega gospodarstva idr.) in so reprezentativen organ na področju razvoja in raziskav v Bohinju.

28

Strateške usmeritve trženja slovenskega turizma, redne letne raziskave, redne tekoče tržne raziskave idr.

93

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

• DSRR oblikuje koncept potrebnih raziskav, študij in analiz.

• DMC Turizem Bohinj na osnovi koncepta potrebnih raziskav, študij in analiz prioritetno uvrsti najbolj potrebne v letni Program dela DMC Turizem Bohinj.

• DSRR nadgradi in potem se izvaja poenotena metodologija spremljanja profilov obiskovalcev in ključnih nišnih segmentov na nivoju posameznih nastanitvenih zmogljivosti, atrakcij in lokacij.

Vzpostavi se sistem učinkovite distribucije izsledkov raziskav, trendov, novosti idr.

• Izsledki so na razpolago vsem deležnikom na portalu destinacije Bohinj.

• Na e-mail adremo predstavnikov se pošiljajo redna poročila (newslatters).

• Spodbuja se k uporabi izsledkov pri sprejemanju odločitev ponudnikov destinacije Bohinj.

Ključne usmeritve na področju strategije razvoja so predstavljene v Tabeli 61, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 62.

Tabela 62: Ključne usmeritve na področju strategije razvoja v destinaciji Bohinj DMC Turizem Bohinj: • v partnerstvu z razvojnimi agencijami idr. partnerji uspešno pridobiva in uporablja evropska in

druga sredstva za vlaganja v razvoj.

• nenehno skrbi za razvoj, rast, nadgradnjo in izboljševanje privlačnosti in konkurenčnosti celovite ponudbe in doživljajskih produktov skladno s načrtovanim razvojem destinacije Bohinj.

• skrbno spremlja in povezuje raziskave in razvoj, da lahko vsak trenutek prepozna neizkoriščene potenciale za razvoj, se izogne nevarnostim in izboljša konkurenčnost in uspešnost destinacije Bohinj.

Razvoj produktov je ena poglavitnih dodanih vrednosti v povezovanju, ki se nanaša na nivo posameznega ponudnika, mikrolokacije in destinacije Bohinj kot celote.

Delovna skupina za razvoj produktov (DSRP) v sklopu Centra trženja Bohinj (CTB): • prilagaja obstoječe storitve / produkte za nove trge in tržne segmente glede na prepoznane trende.

• nadgrajuje obstoječe produkte v doživljajske PTK, in s tem izboljšuje njihovo konkurenčnost in privlačnost za obstoječe in nove trge (vlaganja v infrastrukturo, trženje, organiziranje, dodatne in podporne storitve idr.).

• razvija nove, trendovsko naravnane inovativne PTK za obstoječe ali nove trge.

• Razvoj produktov zahteva povezovanje posamezne delne ponudbe v integralni turistični produkt / program – doživljajsko PTK, ki omogoča celovito doživetje ciljnemu segmentu obiskovalcev.

• Oblikovani programi doživljajskih PTK glede na motive prihoda in unikatne prodajne posebnosti lokacij s ciljnim pozicioniranjem ponudijo tržno privlačno doživetje, ki pritegne ciljnega obiskovalca.

• Program je razvit, ko je primeren za prodajo na določenem ciljnem trgu in ima vzpostavljeno dobaviteljsko verigo - nosilca oz. izvajalca.

• Program je razvit, ko je dolgoročno zagotovljen njegov razvoj glede na spremembe na trgu in se izvajajo aktivnosti za njegovo izboljševanje, uvajajo prepoznani novi trendi in inovacije in ga je moč prilagoditi specifičnim potrebam in pričakovanjem posameznih ciljnih skupin.

• Program je namenjen različnim ciljnim skupinam obiskovalcev, ko je podprt s specializirano ponudbo (specializirani nastanitveni obrati, zagotovljeni procesni in drugi standardi in pridobljeni znaki specializacije).

• Center trženja Bohinj, (CTB) v sklopu DMC Turizem Bohinj, s pomočjo izsledkov raziskav koordinira in vodi razvoj destinacijskih PTK (prezentira, pozicionira in trži destinacijo na področju določenega produkta) in skupaj s ponudniki izvaja razvojne produktne strategije, nudi strokovno pomoč in usmerja posamezne ponudnike pri razvoju produktov na njihovi ravni ter v sodelovanju z razvojnimi agencijami pridobiva evropska sredstva za razvoj produktov in vzpostavlja povezave s potencialnimi partnerji v Sloveniji in tujini.

• Ponudniki oblikujejo doživljajske PTK z vzpostavljenimi dobaviteljskimi verigami (prezentirajo, pozicionirajo in tržijo lokacije na področju določenega produkta) ter prevzamejo skrb in odgovornost za njihov razvoj in trženje (podporno okolje, podporna trženjska infrastrukturna orodja, prodaja na licu mesta – TIC-i).

94

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 63: Metodologija udejanja usmeritev na področju strategije razvoja v destinaciji Bohinj Center trženja Bohinj v sklopu DMC Turizem Bohinj oblikuje razvojno politiko na področju produktov ter spodbuja in usmerja razvoj produktov v destinaciji Bohinj.

• Oblikuje se razvojni načrt za 5 glavnih turističnih produktov – CTB koordinira izvajanje teh načrtov skupaj s partnerji na posameznih lokacijah in tematskih konceptih.

• V letni program dela DMC Turizem Bohinj se vključuje aktivnosti glede na razpoložljive resurse in prioritete.

• DMC Turizem Bohinj usklajuje razvojno politiko produktov skupaj s partnerji na lokacijah in z razvojnimi agencijami.

DMC Turizem Bohinj aktivno išče vire in pridobiva evropska sredstva za razvoj produktov in išče priložnosti za razvoj novih • DMC Turizem Bohinj in razvojne agencije vzpostavljajo projektno ekipo za razvoj produktov, da se nenehno prepoznava načine in vire za razvoj produktov.

• DMC Turizem Bohinj in razvojne agencije opredelijo jasno politiko sodelovanja pri pripravi in prijavi razvojnih projektov.

DMC Turizem Bohinj vodi in koordinira razvoj produktov na krovni destinacijski ravni in spodbuja razvoj produktov na ravni posameznih lokacij oz. tematskih konceptov.

4.4.2 Strategija na področju človeških virov Strategija na področju človeških virov v destinaciji Bohinj se nanaša na izvajanje kakovostne ponudbe in pozitivne izkušnje obiskovalca, ki sta odvisni od odlično izvedenih storitev zaposlenih v turizmu in v z njim povezanih dejavnostih ter gostoljubnih prebivalcev.

Ključne usmeritve na področju strategije človeških virov so predstavljene v Tabeli 63, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 64.

Tabela 64: Ključne usmeritve na področju človeških virov v destinaciji Bohinj Delo z in za ljudi je zahtevna in kompleksna naloga, ki zahteva: • zavedanje o pomenu človeka v turistični dejavnosti in ukvarjanje z ljudmi (psihologija gosta, zaposlenih in lokalnega prebivalstva); • vlaganje potrebnega časa in denarja za razvoj človeških virov, ki ustvarja večjo dodano vrednost ponudbe in zagotavlja osnovna, funkcionalna izobraževanja in usposabljanja za večjo profesionalnost na delovnem mestu; • skupno delo - vzpostavitev delovnih skupin, ki sooblikujejo izkušnjo obiskovalca na destinaciji v obliki doživljajskih PTK; • združevanje sredstev na področju raziskovanja in razvoja ter izobraževanja in usposabljanja.

Usposabljanje obstoječih in potencialnih ponudnikov: • program vseživljenjskega usposabljanja za turistične in s turizmom povezane poklice obsega zaposlene v prenočitvenih in prehrambenih obratih; TIC-ih; turističnih, športnih, doživljajskih, kulturnih, planinskih idr. vodnikov ter etno in drugih animatorjev in kustosov.

Osveščanje domačinov o pomenu turizma v destinaciji Bohinj: • program spoznavanja s turistično dejavnostjo že v najzgodnejšem obdobju odraščanja otrok in mladine.

• program društvenega dela ter usposabljanja podmladka turističnih društev.

• program prostovoljnega naravovarstvenega nadzora v sodelovanju s TNP.

95

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 65: Metodologija udejanja usmeritev na področju človeških virov v destinaciji Bohinj Razvoj človeških virov je odraz turistične politike in odgovornost javnih in zasebnih partnerjev ter civilne družbe s področja turizma. Aktivna politika formalnega izobraževanja ter funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja se izvaja na nivoju posameznega ponudnika in lokacij, vloga na nivoju DMC Turizem Bohinj pa je: • vzpostaviti partnerstvo na področju načrtovanja, oblikovanja in izvajanja izobraževanja in usposabljanja neposredno in posredno delujočih ljudi na področju turizma z ustanovitvijo DSČV, ki jo sestavljajo predstavniki izobraževalnih institucij, DMC Turizem Bohinj, razvojne agencije in večji ponudniki, ki načrtuje politike izobraževanja in usposabljanja.

DSČV oblikuje 5-letni načrt izobraževanja in usposabljanja, ki se implementira v letni Program dela DMC Turizem Bohinj. V ta namen se: • opravi analiza obstoječih izobraževanj in usposabljanj na nivoju destinacije Bohinj po posameznih akterjih.

• pripravi načrt izobraževanja in usposabljanja v destinaciji Bohinj.

DMC Turizem Bohinj v sodelovanju z razvojnimi agencijami identificira in pridobiva sredstva za vlaganje v izobraževanje in usposabljanje in pri tem pomaga posameznim ponudnikom. Tako se: • prouči možne vire in na razpise prijavlja določena izobraževanja / usposabljanja.

• v programe vključi izobraževalne institucije, različne profile strokovnjakov in primere dobre prakse.

DMC Turizem Bohinj skrbi, za celovito kakovost izvajanja storitev v destinaciji Bohinj in s tem zagotovi, da se vsi, ki prihajajo v stik z obiskovalci na destinaciji strokovno usposobijo in poučijo o strategiji oz. trženjskem konceptu na nivoju destinacije Bohinj, o njenih produktih in načinu povezovanja.

• Izvede se izobraževanje za zaposlene na TIC-ih s predstavitvijo: vloge posameznega TIC-a, kot vstopne točke za odkrivanje lokacij; načina odkrivanja destinacije Bohinj; zgodbe posameznih lokacij in celovite destinacije Bohinj; programov doživetij in aktivnosti; ter načinov trženja; izvede se delavnica internega trženja in prodaje.

• Izvede se izobraževanje za zaposlene na hotelskih in drugih recepcijah, ter pri manjših ponudnikih, da poznajo celovito poslovanje destinacije Bohinj.

• Vzpostavi se sistem internega informiranja TIC-ev ter hotelskih in drugih recepcij.

DMC Turizem Bohinj spodbuja in skrbi za tesno in kontinuirano sodelovanje civilne sfere v procesu izobraževanja in promocije kulture destinacijskega managementa.

• Civilni sektor je prisoten v najvišjem organu DMC Turizem Bohinj in kot predstavnik v DSČV. • S TD Bohinj in drugimi društvi se poišče načine ter poti kontinuiranega informiranja in vključevanja v projekt vzpostavljanja destinacijskega managementa.

• Sodelovanje v projektih pri katerih civilni sektor prispeva k izvajanju nalog destinacijskega managementa na nivoju destinacije.

4.4.3 Strategija na področju kakovosti Strategija na področju kakovosti v destinaciji Bohinj se nanaša na zagotavljanje pozitivnih izkušenj obiskovalcev. Kakovost je gibalo konkurenčnosti v turizmu, ki zahteva nenehno vlaganje sredstev in naporov v kakovost atrakcij (atrakcij za sprostitev, atrakcij športnorekreativnih aktivnosti, atrakcij narave, atrakcij kulturne dediščine, atrakcij umetnosti in obrti, atrakcij zabave idr.); kakovost infrastrukture (dostop do in javni prevoz v TO Solčavsko, javna infrastruktura, podoba vasi in zaselkov, signalizacija, čistoča, ekosistemske storitve idr.); kakovost turistične ponudbe (kakovost nastanitvenih zmogljivosti, TIC-ev, gostinske prehrambene ponudbe, vodnikov, programov / paketov idr.).

Ključne usmeritve na področju strategije kakovosti v destinaciji Bohinj so predstavljene v Tabeli 65, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 66.

96

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 66: Ključne usmeritve na področju kakovosti v destinaciji Bohinj Razvoj kakovosti v destinaciji Bohinj je odvisen od zasebne podjetniške iniciative in se gradi od spodaj navzgor - od posameznih turističnih in s turizmom povezanih podjetij in organizacij do kakovosti posameznih lokacij in destinacije Bohinj kot celote. DMC Turizem Bohinj vodi krovno politiko izboljševanja kakovosti tudi skozi povezovanje deležnikov - tri mreže deležnikov destinacije Bohinj (povezovanje istovrstnih ponudnikov v panožne skupnosti za večjo kakovost skozi standardizacijo in specializacijo ponudbe; usmerjanje, promocija in poudarjanje pomena kakovosti ter podprtost z raziskavami, projekti, iskanjem strukturnih virov, na vseh ravneh poslovanja destinacije Bohinj).

• DMC Turizem Bohinj navzdol promovira sisteme kakovosti, ki jih razvija pristojno ministrstvo, STO in mednarodne stanovske združbe (sheme standardov, kriterijev, znakov specializacije in kakovosti idr.) ter jih nadgrajuje z lokalno - destinacijsko dodano vrednostjo - upravlja kakovost na nivoju destinacije z vzpostavitvijo sistema certificiranja in podeljevanja nagrad za kakovost; • Posamezna turistična podjetja na lokalni ravni izvajajo prizadevanja in konkretne aktivnosti za izboljšanje kakovosti in s tem konkurenčnosti – pridobivanje znakov kakovosti; • TD Bohinj podeljuje nagrade za najlepše urejene hiše z okolico v Bohinju.

Naloga DMC Turizem Bohinj in DSK je zagotoviti kakovost brez šibkih členov storitvene verige za celovito pozitivno, edinstveno izkušnjo29 gosta v Bohinju, ki zahteva upravljanje kakovosti osnovne in dopolnilne turistične infrastrukture, storitev in podporne infrastrukture, torej usmerjenost k odličnosti, prijaznosti in profesionalnosti vseh, ki prihajajo v stik z gostom in poskrbijo, da so njegova pričakovanja dosežena in celo presežena.

Kakovost ponudbe pred prihodom: • Destinacijsko internetno stran (profesionalna, funkcionalna, ažurirana) upravlja DMC Turizem Bohinj, TIC-i in posamezni ponudniki pa zagotavljajo ažurne in aktualne informacije.

• Telefonski kontakti kot klici na recepcije hotelov, TIC-a (hiter odziv, prijazno in gostoljubno, ažurna in kakovostna informacija).

• Obdelava povpraševanj lahko pride na DMC Turizem Bohinj, TIC-e ali h končnemu ponudniku; v vsakem primeru zahteva hiter odgovor, prilagojen pričakovanjem in željam gosta in zahteva kreativnost in odlično komunikacijsko identiteto, da se bo gost odločil za našo destinacijo oziroma določenega ponudnika.

• Prvi vtis o destinaciji – dostopnost, urejenost, čistost, usmerjevalni sistem, prijaznost na recepciji ipd. povezan z DMC Turizem Bohinj, TIC-i, posameznimi ponudniki in drugimi akterji v destinaciji.

Kakovost ponudbe v času bivanja: • Odnos in komuniciranje z ljudmi - pri ponudnikih; domačinih v destinaciji, na TIC-ih; DMC Turizem Bohinj preko usposabljanja in delo s civilno sfero.

• DMC Turizem Bohinj usmerja urejenost objektov, njihove okolice, nastanitvenih enot in destinacije kot celote skozi splošni razvoj, razvoj produktov, izobraževanj idr.

• Uresničevanje politike kakovosti poteka od kakovosti posameznih storitev pri ponudnikih do ravni celovite kakovosti destinacije Bohinj glede na usposobljenost ljudi v turizmu.

• Kakovost informiranja in komuniciranja (pisno in ustno) poteka od ravni kakovostnega usmerjanja, priporočanja in seznanjenosti s celotno destinacijsko ponudbo pri posameznih ponudnikih; do kakovostnih informacijskih materialov in orodij ter učinkovitega informiranja na TIC-ih; do kakovosti informiranja in komuniciranja na destinacijskem nivoju, kjer DMC Turizem Bohinj skrbi za destinacijske materiale in udejanjanje mrežnega informiranja.

• Prilagajanje ponudbe doživljajskih PTK prepoznanim željam obiskovalca – ponudniki oblikujejo ponudbo na ravni lastne ponudbe; podporo poteka na TIC-ih; DMC koordinira oblikovanje destinacijskih doživljajskih PTK in programov po meri posameznih ciljnih skupin.

• Kakovosten odziv na zaznane pomanjkljivosti - ponudniki spremljajo zadovoljstvo z anketami na ravni ponudnika; TIC-i spremljajo zadovoljstvo na ravni lokacij; DMC izvaja raziskave (in ankete) na nivoju celovite destinacije Bohinj.

• Odnos ljudi ob odhodu – ponudniki prijazno in profesionalno pospremijo obiskovalce s privlačnim

29

Izkušnja na destinaciji je odvisna od turistovega predhodnega znanja; zavedanja o destinaciji; podobe, ki jo ima o destinaciji - jo je videl, slišal, prebral na internetu; komuniciranja znamke na trgu idr., kar vpliva na pričakovanja, ki jih primerja s tem kar dejansko dobi ob prihodu – vidi, doživi, kako je destinacija organizirana, kako se izvaja programe, kakšna je kakovost infrastrukture in informacijskega servisa, čistosti okolja, pa tudi prijaznosti ljudi.

97

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

spodbujanjem naslednjega obiska.

Kakovost ponudbe po odhodu • Direktni marketing z obveščanjem o novostih v ponudbi – posamezni ponudniki in na nivoju skupnega destinacijskega portala DMC Turizem Bohinj, v primeru stalnih gostov tudi ob osebnih praznikih.

Tabela 67: Metodologija udejanja usmeritev na področju kakovosti v destinaciji Bohinj DMC Turizem Bohinj vzpostavi destinacijski program spremljanja zadovoljstva turistov s ponudbo destinacije Bohinj na različnih nivojih: • Na nivoju DMC Turizem Bohinj se ustanovi DSK (predstavniki izobraževalnih institucij, DMC Turizem Bohinj, razvojnih agencij, večjih ponudnikov idr.).

• DSK opredeli način dela, usklajevanja in načrtovanja za potrebe promocije in pospeševanja

kakovosti.

• DSK oblikuje metodologijo in inštrumente merjenja kakovosti.

• DSK skrbi za izvajanje raziskav spremljanja zadovoljstva turistov in na tej osnovi oblikuje priporočila in razvojne aktivnosti, ki se jih vključi v letni Program dela DMC Turizem Bohinj in posameznih TIC-ev.

4.4.4 Strategija na področju informacijsko / rezervacijske podpore obiskovalcem Strategija na področju informiranja in izvajanja rezervacij v destinaciji Bohinj se nanaša na zagotavljanje informacij in s tem povezano vzpostavitev informacijsko-komunikacijske (IK) podpore (tehnologij za zagotavljanje informacij – spletni portal, GPS sistemi, CRM sistemi idr. ter komuniciranja oz. trženja – mobilna telefonija, spletna orodja, e-trženje) za bolj učinkovito trženje, komuniciranje ter informiranje obiskovalcev v času pred prihodom, v času bivanja v destinaciji Bohinj in po odhodu. Je ključnega pomena za konkurenčnost Bohinja.

Ključne usmeritve na področju strategije informacijsko/rezervacijske podpore obiskovalcem v destinaciji Bohinj so predstavljene v Tabeli 67, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 68.

Tabela 68: Ključne usmeritve na področju informacijsko / rezervacijske podpore v destinaciji Bohinj • TIC-i razvijajo učinkovit mrežni informacijski pristop na lokacijah, ki zagotavlja informacije o ponudbi, doživetjih in prireditvah in na ta način izvajajo vlogo usmerjanja obiskovalcev v Bohinju.

• Informacijska podpora destinacije Bohinj omogoča povezanost med TIC-i in s tem možnost izvajanja mrežnega informiranja.

• V sistem informiranja se vključi obstoječe točke informiranja (npr. Slap Savica, Vogel, Planšarski muzej idr.).

• CRS Feratel omogoča izvajanje rezervacij ponudbe večine ponudnikov v Bohinju direktno ali preko posrednikov (TD Bohinj, LD Turizem idr.).

• Uvajanje sodobnih digitalnih informacijskih tehnologij nudi podporo tudi učinkovitemu trženju (mobilne aplikacije).

98

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 69: Metodologija udejanja usmeritev na področju informacijsko / rezervacijske podpore v destinaciji Bohinj • Na nivoju DMC Turizem Bohinj je najpomembnejše orodje spletni destinacijski portal Bohinja, ki omogoča velik del aktivnosti informacijsko-komunikacijske narave pa tudi izvajanja rezervacij preko Feratelovega rezervacijskega sistema.

• Obstoječi TIC-i in druge IT-ke omogočajo vzpostavitev močne informacijske mreže v Bohinju.

• Nakup ključnih besed v brskalnikih omogoča visoko kotiranje v najpomembnejših spletnih omrežjih.

• Priprava aplikacij za digitalno komuniciranje omogoča hiter pretok ciljano usmerjenih informacij.

4.4.5 Strategija na področju turistične in druge podporne infrastrukture Strategija na področju turistične in druge infrastrukture v destinaciji Bohinj se nanaša na načrtovanje, skupno izvajanje in spremljanje vlaganj v turistično in z njo povezano infrastrukturo v Bohinju. Problem predstavlja nastanitvena infrastruktura, tako na področju hotelirstva kot zasebnih nastanitvenih kapacitet, ki še ne dosegajo želene kakovosti. Analiza stanja je pokazala, da se morajo ponudniki usmeriti v izboljšanje zasedenosti in kakovosti. V zadnjem času so vlaganja v dopolnilno infrastrukturo omogočila kakovostna občudovanja nekaterih naravnih znamenitosti, še vedno pa je veliko za postoriti na področju kulturne dediščine in podporne infrastrukture doživljajskim PTK. Urejena je mehka mobilnost v destinaciji, še vedno pa ni kolesarske povezave med Bohinjem in Bledom. Problem predstavljajo tudi parkirišča v času viškov poletne sezone.

Ključne usmeritve na področju strategije turistične in druge podporne infrastrukture v destinaciji Bohinj so predstavljene v Tabeli 69, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 70.

Tabela 70: Ključne usmeritve na področju turistične in druge podporne infrastrukture Vlaganje v razvoj obstoječih hotelov in zasebnih nastanitvenih kapacitet družinske narave ter izboljšanje kakovosti in zasedenosti.

• Dvig kakovosti na področju celovite kakovosti ponudbe skozi vlaganja v raziskave in razvoj, izobraževanje in usposabljanje, spodbujanje podjetniške iniciative ter usmerjanje k večji specializaciji.

• Izboljšanje zasedenosti z okrepljenim trženjem na nivoju destinacije in usmeritev v produktno trženje – kjer je nujno potrebna podpora s strani ponudnikov, ki oblikujejo ciljnim skupinam prilagojene programe.

• Spodbuja se obnova obstoječih hotelov in zasebnih nastanitvenih kapacitet ter gradnja turističnih nastanitvenih objektov, ki sledijo smernicam za pridobitev znaka EU za okolje (EU marjetica), da bi dosegli nižje onesnaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in ostalih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja in okolice ter v ponudbi prehrane uporabo ekološko (organsko) pridelane hrane.

• Ozaveščanje pri gradnji in prenovi obstoječih objektov, da se sledi smernicam arhitekturno dovršenih objektov skladnih s kulturno in naravno krajino Bohinja.

• Izkoriščanje obstoječih tradicionalnih objektov za preureditev v turistične objekte.

• Spodbujanje specializacije ponudnikov nastanitvenih kapacitet, da bi čim bolj zadovoljili pričakovanja določenih ciljnih skupin, pridobili znake specializacije in oblikovali specializirane

programe.

99

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 71: Metodologija udejanja usmeritev na področju turistične in druge podporne infrastrukture v destinaciji Bohinj • DMC Turizem Bohinj v sklopu Razvojnega centra Bohinj (RCB) načrtuje in usklajuje razvoj in celovito kakovost turistične in druge podporne infrastrukture.

• V sklopu Razvojenga centra Bohinj (RCB) deluje Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture (DSUTI), ki upravlja javno turistično infrastrukturo s katero razpolaga DMC Turizem Bohinj.

• Na nivoju občine Bohinj potekajo aktivnosti za ustanovitev javno/zasebnega partnerstva, ki bi odkupilo obstoječe zaprte hotelske objekte in obudilo njihovo dolgo tradicijo poslovanja.

• DMC Turizem Bohinj, Občina Bohinj in TNP načrtujejo, pridobivajo sredstva razpisov, izvajajo vlaganja in upravljajo turistično infrastrukturo v Bohinju.

4.4.6 Strategija na področju integralnega razvoja turizma Strategija na področju integralnega razvoja turizma v Bohinju spodbuja usklajen razvoj turizma z drugimi sektorji – gospodarstvom, prostorskim načrtovanjem, kulturo, športom, izobraževanjem, zavarovanjem in ohranjanjem narave in kulturne dediščine ter razvojem podeželja v destinaciji Bohinj. Usklajevanje na destinacijski ravni se izvaja na nivoju DMC Turizem Bohinj (Delovna skupina za trajnostni integralni razvoj Bohinj - DSTIRB) v okviru Strategije razvoja in trženja destinacije Bohinj, na občinski ravni na nivoju strateškega dokumenta razvoja občine Bohinj ter aktivnosti občinskega oddelka za gospodarstvo in turizem, na regijski ravni se načrtuje in izvaja v sklopu Regionalnega razvojnega programa Gorenjske, strateškega načrtovanja RDO Gorenjske ter TNP in na nacionalnem nivoju v okviru Strategije razvoja slovenskega turizma.

Ključne usmeritve na področju strategije integralnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj so predstavljene v Tabeli 71, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 72.

Tabela 72: Ključne usmeritve na področju integralnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj • Razvoj turizma se aktivno izvaja na nivoju posameznih ponudnikov.

• DMC na destinacijskem nivoju usmerja razvoj po štirih ključnih prioritetah ter povezuje in nadgrajuje funkcije managementa s sonačrtovanjem, sovodenje, soupravljanjem, izvajanjem in evalviranjem skladno z Dogovorom o poslovnem sodelovanju v destinaciji Bohinj.

• Usklajevanje in doseganje integralnega razvoja turizma na nivoju destinacije se dosega z aktivnim sodelovanjem deležnikov v najvišjem organu DMC Turizem Bohinj ter z operativnimi aktivnostmi iz Dogovora o poslovnem sodelovanju.

• Prioritetne razvojne aktivnosti na lokalni ravni, ki lahko vlivajo na bolj konkurenčen nastop destinacije Bohinj na mednarodnih trgih se implementira v posamezne občinske in destinacijske programe dela.

• Letno izvedbeno načrtovanje na področju razvoja in trženja turizma na nivoju destinacije se aktivno usklajuje z vsemi deležniki v najvišjem organu DMC Turizem Bohinj.

• DMC Turizem Bohinj pri svojem delu izhaja iz aktualnih regionalnih razvojnih programov in izkorišča razvojno podporno mrežo razvojnih agencij v regiji s katerimi usklajuje integralni razvoj turizma.

100

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Tabela 73: Metodologija udejanja usmeritev na področju integralnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj • DMC Turizem Bohinj nadgradi in razširi partnerstvo v Dogovoru o poslovnem sodelovanju tudi na subjekte izven turistične dejavnosti in tako načrtuje za obdobje 5 let integralni trajnostni razvoj turizma v destinaciji Bohinj.

• DMC Turizem se povezuje z lesno industrijo in predstavniki kmetijske panoge pri skupnem promoviranju destinacije Bohinj na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.

• DMC Turizem Bohinj nadaljuje s partnerstvom na regionalnem nivoju pri vzpostavljanju skupnih trženjskih aktivnosti na območju RDO Gorenjska ter z GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, ?? STO.

4.4.7 Strategija na področju trajnostnega razvoja turizma Strategija na področju trajnostnega razvoja turizma v Bohinju opredeljuje osnovni pristop delovanja oz. razvoja turizma na nivoju posameznih ponudnikov, lokacij in destinacije Bohinj kot celote. Načela trajnostnega razvoja se implementira v vse načrtovalske procese na ravni posameznih subjektov (ponudnikov, organizacij, institucij), lokacij in destinacije Bohinj kot celote – Delovna skupina za trajnostni integralni razvoj Bohinj - DSTIRB. Ključne usmeritve na področju strategije trajnostnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj so predstavljene v Tabeli 73, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 74.

Tabela 74: Ključne usmeritve na področju trajnostnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj V destinaciji Bohinj se v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Občino Bohinj: • razvije indikatorje okolja za spremljanje vpliva turizma na okolje destinacije, • vzpostavi orodja za spremljanje vpliva turizma na okolje destinacije, • vzpostavi sistem izvajanja spremljanja vpliva turizma na okolje destinacije, • vzpostavi sistem upravljavskih akcij za primer, ko so meje sprejemljivih sprememb presežene in je potrebno vzpostaviti prejšnje ali novo stanje.

V destinaciji Bohinj se v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Občino Bohinj: • razvije indikatorje za spremljanje vpliva turizma na ekonomsko uspešnost deležnikov, • vzpostavi orodja za spremljanje vpliva turizma na ekonomsko uspešnost deležnikov, • vzpostavi sistem izvajanja spremljanja vpliva turizma na ekonomsko uspešnost deležnikov, • vzpostavi sistem upravljavskih akcij za primer, ko so meje sprejemljivih sprememb presežene in je potrebno vzpostaviti prejšnje ali novo stanje.

V destinaciji Bohinj se v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Občino Bohinj: • razvije indikatorje za spremljanje vpliva turizma na socialno in kulturno blaginjo ljudi, • vzpostavi orodja za spremljanje vpliva turizma na socialno in kulturno blaginjo ljudi, • vzpostavi sistem izvajanja spremljanja vpliva turizma na socialno in kulturno blaginjo ljudi, • vzpostavi sistem upravljavskih akcij za primer, ko so meje sprejemljivih sprememb presežene in je potrebno vzpostaviti prejšnje ali novo stanje.

Tabela 75: Metodologija udejanja usmeritev na področju trajnostnega razvoja turizma v destinaciji Bohinj • DMC Turizem Bohinj ustanovi znotraj Razvojnega centra Bohinj Delovno skupino za trajnostni in integralni razvoj turizma v destinaciji Bohinj, ki izvaja aktivnosti v skladu s ključnimi usmeritvami na področju trajnostnega razvoja turizma.

101

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

4.4.8 Strategija na področju spremljanja in evalviranja aktivnosti upravljanja destinacije Bohinj Strategija na področju spremljanja in evalviranja aktivnosti upravljanja destinacije Bohinj s strani DMC Turizem Bohinj zahteva pripravo elementov merjenja učinkovitosti z letnim Programom dela določenih aktivnosti DMC Turizem Bohinj. Ovrednotenje razvojnih in trženjskih aktivnosti MDO Turizem Bohinj ni preprosto in poceni in ga je težko enostavno povezati z doseženimi turističnimi rezultati in turističnim prometom.

Ključne usmeritve na področju strategije spremljanja in evalviranja aktivnosti upravljanja destinacije Bohinj so predstavljene v Tabeli 75, metodologija njihovega udejanjanja pa v Tabeli 76.

Tabela 76: Ključne usmeritve na področju merjenja učinkovitosti upravljanja destinacije Bohinj DMC Turizem Bohinj izvaja aktivnosti sonačrtovanja, soupravljanja, sovodenja, soizvajanja in soevalviranja aktivnosti razvoja in trženja destinacije Bohinj skupaj s partnerji, ki so sklenili Poslovni dogovor o sodelovanju.

• Za poznavanje uspešnosti in učinkovitosti izvajanja sonačrtovanih aktivnosti je potrebno vzpostaviti sistem spremljanja, merjenja in evalviranja, ki sistematično in permanentno omogoča pridobivanje informacij, ki so izhodišče za nadaljnja načrtovanja in vlaganja.

DMC Turizem Bohinj se lahko odloči za eno od treh ravni merjenja učinkovitosti upravljanja razvoja in trženja destinacije Bohinj, in sicer: • Enostavno spremljanje uspešnosti turizma – ključnih informacij o številu turistov, turistični potrošnji in zasedenosti prenočitvenih zmogljivosti, ki jih lahko primerjamo s sredstvi vloženimi v trženje.

• Kompleksno nadgradnjo podatkov o turističnem prometu z vedenjskimi in komunikacijskimi merili, ki dopuščajo oceno posebne vzorčnosti trženjskih dejavnosti in skupaj pojasniti dejanski vpliv določene trženjske dejavnosti na turistični rezultat – kompleksne in drage metode vrednotenja neposrednih učinkov posamezne trženjske kampanje ali skupnega trženja na turistični promet.

• Zapleteno oceno učinkovitosti posameznih trženjskih orodij glede na stroške.

Tabela 77: Metodologija udejanja usmeritev na področju merjenja učinkovitosti upravljanja destinacije Bohinj • Vodstvo DMC Turizem Bohinj mora pri pripravljanju letnega poslovnega načrta določiti kratkoročne cilje na podlagi gibal uspešnosti in kazalnikov iz opredeljenih – določenih 3 do 4 (finance, stranke, notranji procesi, učenje) vidikov poslovanja. Strateško načrtovanje mora postati nenehen proces.

• DMC Turizem Bohinj ustanovi znotraj Centra kakovosti Bohinj Delovno skupino za spremljanje, merjenje in evalviranje učinkovitosti upravljanja razvoja in trženja destinacije Bohinj, ki izvaja aktivnosti v skladu s ključnimi usmeritvami omenjenega področja.

• Zaradi kompleksnosti aktivnosti je potrebno določiti jasne, enostavne in merljive cilje, ki jih je moč meriti z enostavnimi merili in berljivimi kazalniki. Razvije se sistematičen sistem zbiranja podatkov in informacij o vseh kazalnikih.

• Izvaja se določene raziskave in analize in razvije uravnotežen sistem kazalnikov.

• Spremljanje se izvaja permanentno, merjenje se ob koncu poslovnega leta predstavi kot poročilo evalvacija izvedenih aktivnosti letnega Poročila o delu in po potrebi tudi med letom.

• Evalvacijsko poročilo je osnova za naslednje upravljavske odločitve.

102

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Aktivnosti se je potrebno lotiti postopoma. Za uspešnost je potreben izjemno motiviran, usposobljen, aktiven in zaupanja vreden vodilni kader in pravilno izbrana vodilna oseba DMC Turizem Bohinj.

103

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

5 NABOR UKREPOV ZA UDEJANJANJE AKTIVNOSTI MODELA 2012-2016 V nadaljevanju so opredeljeni ukrepi za udejanjanje aktivnosti modela razvoja in trženja destinacije Bohinj v obdobju 2012-2016.

5.1 Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj 2012-2016 Cilj študije Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 / 2020 je zagotoviti skozi Prioriteto 1 (Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj) učinkovit soorganizacijski in soupravljavski destinacijski model, ki bo omogočal dolgoročno naravnano in hkrati že kratkoročno, ob zagonu, operativno delovanje za doseganje skupne vizije in ciljev.

Ukrep 1 Cilj 1

Ukrep 2 Cilj 2 Ukrep 3 Cilj 3

Vzpostavitev destinacijske organizacije DMC Turizem Bohinj.

Vzpostavitev izvršne funkcije destinacijskega managementa za doseganje sinergij in večjih učinkov na področju razvoja in trženja skozi vzpostavitev štirih centrov z več partnerskimi delovnimi skupinami ter tremi mrežami akterjev Bohinja.

Pogodbeno se nadgradi partnerski Dogovor o poslovnem sodelovanju (mreženje z namenom) v destinaciji Bohinj ter partnesrtva s posameznimi akterji izven destinacije Bohinj za izvajanje skupnih razvojnih in trženjskih aktivnosti / projektov.

Zagotoviti delovanje konkretnih, operativnih in kakovostnih dolgoročnih partnerstev.

Izdelava operativnega Programa dela za posamezno (oziroma v začetku prvo) leto delovanja DMC Turizem Bohinj.

Zagotoviti kakovostno in operativno osnovo za učinkovito delovanje na področju razvoja, trženja in soupravljanja destinacije Bohinj.

5.2 Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj 2012-2016 Cilj delovanja aktivnosti in konkretnih ukrepov, ki so opredeljeni v okviru prioritete 2 (Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj) je izbrati strukturo produktov: s katero bo destinacija Bohinj lahko že na srednji rok – do leta 2016, dosegla določene rezultate – prepoznavnost določenih produktov ter povečano prodajo konkretnih programov; na dolgi rok – do leta 2020 pa doseganje zastavljenih strateških kvalitativnih in kvantitativnih ciljev.

104

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Ukrep 4 Cilj 4

Ukrep 5 Cilj 5 Ukrep 6 Cilj 6 Ukrep 7 Cilj 7

Ukrep 8 Cilj 8 Ukrep 9 Cilj 9 Ukrep 10 Cilj 10

Vzpostavitev in zagon delovanja Delovne skupine za razvoj produktov (DRPB) v sklopu Centra trženja Bohinj (CTB).

Vzpostavitev močne DRPB na nivoju destinacije Bohinj, ki skrbi za nadgradnjo obstoječih in oblikovanje novih PTK z vzpostavljenimi dobaviteljskimi verigami in vpliva na ciljano prepoznavnost Bohinja.

Priprava načrtov za razvoj doživljajskih PTK destinacije Bohinj po tematskem konceptu 1 – Odkrivanje in doživljanje narave Bohinja.

Zagotovitev konkretnih razvojnih in trženjskih osnov za kakovosten razvoj in vzpostavitev izvajanja doživljajskih PTK po tematskem konceptu 1.

Priprava razvojnih načrtov za razvoj doživljajskih PTK destinacije Bohinj po tematskem konceptu 2 – Odkrivanje in doživljanje kulturne dediščine Bohinja.

Zagotovitev konkretnih razvojnih in trženjskih osnov za kakovosten razvoj in vzpostavitev izvajanja doživljajskih PTK po tematskem konceptu 2.

Priprava razvojnih načrtov za razvoj doživljajskih PTK po tematskem konceptu 3 – Aktivno v vseh letnih časih v Bohinju.

Zagotovitev konkretnih razvojnih in trženjskih osnov za kakovosten razvoj in vzpostavitev izvajanja PTK po tematskem konceptu 3.

Priprava razvojnih načrtov za razvoj PTK po tematskem konceptu 4 – Sprostitev in dobro počutje v Bohinju.

Zagotovitev konkretnih razvojnih in trženjskih osnov za kakovosten razvoj in vzpostavitev izvajanja PTK po tematskem konceptu 4.

Priprava razvojnih načrtov za razvoj PTK po tematskem konceptu 5 – Posel in prireditve v Bohinju.

Zagotovitev konkretnih razvojnih in trženjskih osnov za kakovosten razvoj in vzpostavitev izvajanja PTK po tematskem konceptu 5.

Implementacija ukrepov in aktivnosti za uresničevanje ciljev na področju razvoja 5-ih prioritetnih produktov.

Z izboljšano privlačnostjo in še posebej konkurenčnostjo glavnih doživljajskih PTK (s katerimi destinacija že danes lahko uspešno nastopa na tujih trgih) doseči povečano povpraševanje.

Strategija produktov temelji na: diverzifikaciji; diferenciaciji; segmentiranju; integraciji – mreženju z namenom ter inovacijah iz vidika razvoja in trženja.

5.3 Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj 2012-2016 Cilj delovanja, aktivnosti in konkretnih ukrepov, ki so opredeljeni v okviru prioritete P3 (Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj), je skozi povezovanje z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj učinkoviteje ustvarjati nove trženjske priložnosti, ki bodo prinesle konkretne učinke na področju povečane prepoznavnosti (in s tem olajšanja trženja in prodaje), aktivnega prehoda na trženje in prodajo konkretnih doživljajskih in aktivnih PTK (pretvorjenih v prodajne programe) in s tem povečanja povpraševanja.

Ukrep 11 Cilj 11 Ukrep 12 Cilj 12

Vzpostavitev Centra trženja Bohinj (CTB) in zagon delovanja Delovne skupine za trženje (DSTB).

Vzpostavitev močne DST na nivoju destinacije Bohinj, ki narekuje strateške in produktne - operativne aktivnosti trženja.

Priprava Priročnika za uporabo celostne grafične in komunikacijske podobe (CGKP) z osnovnimi stalnicami identitetnega sistema, ki na nazoren in preprost način pove zgodbo destinacije Bohinj.

Pravilno razumevanje znamke (in vseh elementov ter identitete znamke), preseganje 105

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Ukrep 13 Cilj 13 Ukrep 14 Cilj 14 Ukrep 15 Cilj 15 Ukrep 16 Cilj 16 Ukrep 17 Cilj 17 Ukrep 18 Cilj 18 Ukrep 19 Cilj 19

ozkega razumevanja znamke kot znaka, kot osnove za njeno učinkovito komuniciranje.

Priprava Priročnika za upravljanje in distribucijo destinacijske / kolektivne znamke Bohinj, ki na nazoren in preprost način komunicira Bohinj.

Pravilno razumevanje uporabe in distribucije destinacijske / kolektivne znamke Bohinj pri vseh uporabnikih.

Distribucija destinacijske / kolektivne znamke Bohinja.

Primerna uporaba destinacijske kolektivne znamke Bohinja in s tem večanje njene prepoznavnosti.

Upravljanje destinacijske / kolektivne znamke Bohinja.

Aktivno upravljanje znamke za njeno učinkovito uveljavitev na trgu.

Priprava vseh ključnih orodij trženjske infrastrukture, pod destinacijsko / kolektivno znamko Bohinja.

Zagotoviti vse potrebne osnove za učinkovit nastop in konkretno trženje po doživljajskih PTK destinacije Bohinj.

Aktivna in učinkovita administracija in uredništvo portala DMC Turizem Bohinj.

Zagotoviti sodobno, ažurno in učinkovito orodje za večanje prepoznavnosti pod destinacijsko / kolektivno znamko Bohinja in za konkretno pospeševanje prodaje.

Izdelava Načrta spletne komunikacijske strategije destinacije Bohinj.

Učinkovito pozicioniranje portala in preko tega večanje prepoznavnosti ponudbe Bohinja pod destinacijsko / kolektivno znamko.

Priprava načrta dogodkov in njihovega sistematičnega izvajanja.

S kreativnim pristopom povečanje prepoznavnosti destinacije Bohinj, ustvarjanje publicitete in ciljno trženje preko dogodkov.

5.4 Razvoj podpornega okolja destinacije Bohinj 2012-2016 Osnovni cilje delovanja, aktivnosti in konkretnih ukrepov, ki so opredeljeni v okviru Prioritete 4 (Razvoj podpornega okolja destinacije Bohinj) je s povezovanjem in z združevanjem resursov in prenosom določenih funkcij razvoja na destinacijski nivo, oblikovati podporno okolje, ki bo pospešilo razvoj in omogočilo pričakovan tržni preboj na ravni Bohinja.

Razvoj in raziskave v destinaciji Bohinj Ukrep 20 Cilj 20 Ukrep 21 Cilj 21

Ukrep 22 Cilj 22 Ukrep 23 Cilj 23

Vzpostavitev Razvojnega centra Bohinj (RCB) in zagon delovanja Delovne skupine za raziskave in razvoj (DSRR).

Vzpostavitev močne DSRR na nivoju destinacije Bohinj, ki usmerja razvojne aktivnosti.

Izdelava načrta raziskav in razvoja in načina za učinkovito distribucijo informacij.

Izboljšati poznavanje trgov ter učinkovito uporabljati pridobljene informacije za oblikovanje novih ali izboljšanih / nadgrajenih storitev in produktov in s tem povečanje konkurenčnosti ponudbe.

Priprava enotnega sistema spremljanja strukture obiskovalcev na nivoju destinacije Bohinj.

Zagotoviti kakovostno analitično osnovo za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti ter za bolj ciljno načrtovanje vnaprej.

Vzpostavitev sistema za učinkovito distribucijo izsledkov raziskav, trendov, novosti, raznih informacij – internega komuniciranja med partnerji v Bohinju.

Povečati pretok informacij med partnerji destinacije Bohinj in tako povečati dodano vrednost sodelovanje.

106

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Človeški viri – izobraževanje in usposabljanje v destinaciji Bohinj Ukrep 24 Cilj 24 Ukrep 25 Cilj 25 Ukrep 26 Cilj 26

Vzpostavitev in zagon delovanja Delovne skupine za usmerjanje in vodenje človeških virov (DSČV) v destinaciji Bohinj v sklopu Razvojnega centra Bohinj (RCB).

Vzpostavitev močne DSČV na nivoju destinacije Bohinj, ki usmerja aktivnosti na področju kakovosti človeških virov in odličnosti opravljenih storitev.

Izdelava dolgoročnega (5 letnega) načrta izobraževanja in usposabljanja za zaposlene in druge akterje v destinaciji Bohinj.

Izobraževanje in usposabljanje ljudi za bolj kakovostno in konkurenčno storitev in produkte – izboljšanje kakovosti človeških virov v turizmu.

Uvodno interno izobraževanje vseh zaposlenih na TIC-ih in recepcijah nastanitvenih obratov ter vzpostavitev rednega sistema izobraževanja v destinaciji Bohinj.

Razviti kakovostno in dobro informirano mrežo TIC-ev, ki bodo skozi svoje delo dejansko udejanjali zastavljen trženjski koncept na nivoju destinacije Bohinj.

Kakovost v destinaciji Bohinj Ukrep 27 Cilj 27 Ukrep 28

Cilj 28 Ukrep 29 Cilj 29 Ukrep 30 Cilj 30 Ukrep 31 Cilj 31

Ukrep 32 Cilj 32

Vzpostavitev Centra kakovosti Bohinj (CKB) in zagon delovanja Delovne skupine za kakovost destinacije Bohinj (DSKB).

Vzpostavitev močne DSK na nivoju destinacije Bohinj, ki bo usmerjala aktivnosti za izboljšanje kakovosti na vseh ravneh.

Izdelava sistema izboljšanja kakovosti za oblikovanje kakovostne in v celoti pozitivne izkušnje obiskovalca na destinaciji Bohinj (certificiranje, podeljevanje nagrade za kakovostno poslovanje).

Zagotovitev pozitivne izkušnje obiskovalca in s tem izboljšanje konkurenčne sposobnosti destinacije Bohinj.

Vzpostavitev programa spremljanja zadovoljstva obiskovalcev s ponudbo destinacije Bohinj.

Zagotovitev pozitivne izkušnje obiskovalcev in s tem izboljšanje konkurenčne sposobnosti destinacije Bohinj.

Oblikovanje in zagotovitev enotnih standardov kakovosti v celotni informacijski mreži na nivoju destinacije Bohinj.

Izboljšati kakovost (tako trdega kot tudi mehkega dela) informiranja v okviru mreže TIC-ev v destinaciji Bohinj.

Vzpostaviti Naravoslovno kulturni center Bohinj (NKCB) in Delovno skupina za interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj (DSINKD).

Vzpostavitev močne DSINKD, ki skrbi za usposabljanje izvajalcev aktivnosti za kakovostna odkrivanja in doživetja Bohinja skozi interpretacijo narave in kulturne dediščine destinacije Bohinj.

Vzpostaviti program enotnih standardov kakovosti za načrtovanje, izvajanje, spremljanje in evalviranje ter nadgrajevanje kakovosti doživetij vodenih obiskovalcev NKCB. Zagotoviti odlična odkrivanja in doživljanja obiskovalcev NKCB.

Informacijska podpora v destinaciji Bohinj Ukrep 33 Cilj 33 Ukrep 34 Cilj 34 Ukrep 35 Cilj 35

Vzpostavitev celovitega sistema IKT kot podpore delovanju destinacije Bohinj.

Zagotoviti kakovostno spletno informiranje in uporabo baz podatkov ter poročil za učinkovita odločanja.

Vključitev vseh TIC-ev in IT v informacijsko mrežo na nivoju destinacije Bohinj.

Povečati dostopnost informacij, poznavanja in s tem spoštovanja osrednje identifikacijske točke.

Razvoj informacijske digitalne (tudi mobilne) podpore, potrebne za vzpostavitev učinkovite mreže informiranja na nivoju destinacije Bohinj.

Zagotoviti informacijsko digitalno podporo in s tem izboljšati pretok informacij in mrežno informiranje gostov o celoviti ponudbi destinacije Bohinj.

107

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Turistična in druga podporna infrastruktura v destinaciji Bohinj Ukrep 36 Cilj 36 Ukrep 37

Cilj 37 Ukrep 38 Cilj 38

Spremljanje izvajanja investicij v turistično in s turizmom povezano infrastrukturo v destinaciji Bohinj in aktivno sodelovanje pri načrtovanju.

Oblikovanje pravilne in učinkovite politike investicij v osnovno in podporno turistično infrastrukturo destinacije Bohinj.

Promocija in pospeševanje odločitev za standarde kakovosti, specializacijo oz. znake specializacije ter sledenje smernicam za gradnjo zelenih in arhitekturno bolj dovršenih objektov v destinaciji Bohinj.

Izboljšanje konkurenčnosti ponudbe destinacije Bohinj skozi višjo kakovost, specializacijo, zeleno gradnjo in arhitekturne presežke.

Vzpostavitev Delovne skupine za upravljanje turistične infrastrukture (DSUTIB) DMC Turizem Bohinj v sklopu Razvojnega centra Bohinj (RCB).

Vzpostaviti program učinkovitega upravljanja turistične infrastrukture (največjega pomena – Slap Savica, Korita Mostnice, Bohinjsko jezero idr.), ki jo kot lastno ponudbo ponuja DMC Turizem Bohinj.

Integralni trajnostni razvoj turizma v destinaciji Bohinj Ukrep 39 Cilj 39 Ukrep 40

Cilj 40

Ukrep 41

Cilj 41

Vzpostavitev Medsektorske delovne skupine za trajnostni integralni razvoj turizma v destinaciji Bohinj (MDSTIR), ki deluje v sklopu DMC Turizem Bohinj.

Vzpostavitev močne MDSTIR, ki usklajeno načrtuje, izvaja, spremlja in prilagaja integralni razvoj turizma v Bohinju skladen s cilji trajnosti.

Integralni pristop k razvoju turizma (od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol) v destinaciji Bohinj skozi Dogovor o poslovnem sodelovanju in partnerstva na vseh možnih nivojih delovanja destinacije Bohinj.

Zagotoviti usklajenost pri načrtovanju, razvoju in implementaciji politik v destinaciji Bohinj na področju gospodarskega razvoja, prostorskega načrtovanja, kulture, športa, zaščite narave in okolja ter razvoja podeželja.

Razvoj indikatorjev trajnostnega razvoja destinacije Bohinj na področju okoljskih, ekonomskih in socialno kulturnih vplivov turizma z medsektorsko skupino za trajnostni razvoj.

Vzpostavitev sistema spremljanja trajnostnega razvoja območja na področju okoljskih vplivov turizma za bolj trajnostno okolje destinacije Bohinj.

Spremljanje in vrednotenje poslovanja destinacije Bohinj Ukrep 42 Cilj 42

Oblikovanje in implementacija uravnoteženega sistema kazalnikov za spremljanje in vrednotenje dela DMC Turizem Bohinj.

Vzpostavitev sistema in določitev skrbnika za učinkovito spremljanje in uresničevanje ter sprotno nadgrajevanje / prilagajanje načrta dela DMC Bohinj novim razmeram na trgu.

Cilj je učinkovito in k uresničevanju ciljev usmerjeno delo na nivoju regionalnega upravljanja destinacije Bohinj.

108

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

5.5 Vključitev projektov oz. ukrepov dokumenta Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 Dokument Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 je aktualen dokument, ki določa smer razvoja turizma v Bohinju vse do leta 2013. 97 projektov oz. ukrepov, ki so zapisani v aktualnem dokumentu, je navedenih v Prilogi 16. V Tabeli 77 so predstavljeni projekti oz. ukrepi, ki bodo priključeni ukrepom poglavij 5.1 do 5.4.

Tabela 78: Aktualni projekti oz. ukrepi dokumenta Program razvoja turizma v Bohinju 20062013 Št.

1 4 5 6 7 8 9 10 11 14 15 16 17 18 20 21 22 23 26 27 28 29 30 32 34 36 40 41 42 45 48 49 50 51 53

Ime projekta / ukrepa Osrednja informacijska točka TNP v Bohinju Priprava in izvedba projekta Umiritev individualnega motornega prometa na območju TNP v občini Bohinj TNP in Bohinj – skupni turistični programi, izvedba in trženje Obnova in osmislenje bohinjskih planin Obnova studorskih kozolcev Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju Oživitev in popestritev obstoječih sprehajalnih poti Bohinja Dopolnitev in oblikovanje novih tematskih poti Bohinjski pohodniški center (Varna kolesnica) > Kolesarska steza Kolesarska povezava Bled – Bohinj Bohinjski kolesarski center Bohinjske gorsko kolesarske trase Bohinj downhill Odlok o uporabi vodnih površin v Bohinju v turistične in rekreativne namene Ureditev statusa sotesk in jam Ribiški center Bohinj ACB – Alpinistični bohinjski center Konjeniški center Zgornja dolina – izpopolnitev Konjeniški center Spodnja dolina – uveljavitev Konjeniške poti – ureditev Bohinj – smučarsko tekaški raj Tekaško smučarski centri – Dolina Bohinjski nordijski center Polje Sankaška proga – ureditev Jadralno padalski center Bohinj – ureditev vzletišč in pristajališč Adrenalinski park > Pustolovski park Bohinj za zdravo življenje Arheološki park Ajdovski gradec (APAG) Označitev vseh kulturnih in naravnih zanimivosti Etnološke prireditve Spodbujanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah Blagovna znamka 'Pridelano v Bohinju' Oblikovanje turističnih programov, ki vključujejo planšarstvo Serviranje bohinjske vode v bohinjskem gostinstvu

Status V teku Ja

Nosilec/ci TB, TNP OB, TP

Ja

DST, TD, TNP, TP DSK, TNP, TP OB, TP DSK OB, TB, TNP

Ja, nadgradnja V teku Ja

Ja Ja, nadgradnja Ja Ja, podjetništvo Ja, nadgradnja podjetništvo Ja, podjetništvo Ja, nadgradnja

TB, TP, TNP OB Država in OB TP TP

Ja Ja, podjetništvo Ja, podjetništvo Ja, podjetništvo

OB TP, RD TP TP

Ja Ja Ja, podjetništvo Ja Ja, podjetništvo Ja, podjetništvo

TB

Ja, podjetništvo Ja Ja, nadgradnja Ja, Ja, nadgradnja Ja, podjetništvo V teku Ja

TP OB OB, TB TB OB, TDB TP OB, TB TB, TP

Ja, podjetništvo

TP

TP OB

TP SSK TP TP

109

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Št.

54 55 56 62 63 64 65 66 67 68 71 74

75 92

Ime projekta / ukrepa Bohinjski bio eko projekti Eko regija v Bohinju Domače obrt – stimulacija izdelovalcev in sejem Projekt označevanja destinacije Priprava podlag za uresničitev in izgradnjo turističnih namestitvenih kapacitet Ski-kartana Bohinj oz. Bohinjska ski štirica Smučarski center Vogel Smučarski center Kobla Smučarski center Senožeta Biatlonski in tekaški center Pokljuka – povečanje prepoznavnosti kot dela bohinjskega turizma Razvoj sodobnega modela organiziranosti turizma v Občini Bohinj z nadgradnjo LTO Bohinj Izobraževanje in usposabljanje o kakovosti storitev, managementu turistične destinacije in novih trendih v poslovanju in turizmu na vseh nivojih Turistična vzgoja mladih Spodbujanje domače obrti – fajfarstvo, sirarstvo, čebelarstvo

Status Ja

Nosilec/ci OB

Ja Ja, nadgradnja Ja, podjetništvo

DSKB OB, TB TP

Ja, nadgradnja v trženje

TP, TB

V teku

TB, OB

V teku

TB, OB

V teku Ja

OB, TDB, OŠ OB, TB

Velik del aktualnih projektov oz. ukrepov se predstavlja kot podjetniška spodbuda Bohinjcem in morebitnim drugim investitorjem oz. podjetnikom. Med nje štejemo spodbujanje: • zelenih aktivnosti: pohodništvo (pohodniški center, tematske poti), kolesarstvo (kolesarski center, kolesarske trase, downhill), alpinizem (alpinistični center), konjeništvo (konjeniški center in jahalne poti), jadralno padalstvo (jadralno-padalski center), pustolovstvo (pustolovski center); • belih aktivnosti: sankanja (sankališča), teka na smučeh (nordijski center, tekaške poti); • modrih aktivnosti: ribištva (ribiški center); • dopolnilnih dejavnosti turizma na kmetijah (turistične kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije, planšarije), polnjenja bohinjske vode ter izgradnje oz. obnove nastanitvenih kapacitet (manjši hoteli, penzioni, zasebne sobe, hiše in apartmaji) ter investiranje v obnovo objektov kulturne dediščine (bohinjske planine, studorski kozolci idr.).

Obstaja velika potreba po ustanovitvi Podjetniškega inkubatorja, ki bi spodbujal in pomagal pri ustanavljanju in poslovanju majhnim inovativnim podjetjem s pomočjo Občine Bohinj, DMC Turizem Bohinj in drugih ustanov.

110

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

6 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Dokument B Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016, ki je nastal v sklopu študije Sstrategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju, bo zaživel z vzpostavitvijo DMC Turizem Bohinj, Mrež in Centrov, ki bodo načrtovano izvajali in evalvirali aktivnosti za udejanjanje SRTDB v obdobju 2012-2014.

111

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGE Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Priloga Priloga Priloga Priloga

13 14 15 16

Vizija in globalni trendi v EU do leta 2020 Prihodnost Alp z Alpsko konvencijo Vizija Slovenije na področju turizma 2012-2016 Vizija, cilji in razvojne prioritete Gorenjske 2012-2016 Vizija razvoja Triglavskega narodnega parka 2014-2023 Vizija občine Bohinj 2004-2014 Tržna strategija za regijo Julijske Alpe (1999) Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma Gorenjske 2010-2015 Vizija Programa razvoja turizma v bohinju 2006-2013 Zapisane misli Janeza Bizjaka o Bohinju Elementi in smernice Slow tourism-a Opredelitev Bohinja v dokumentu Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma Gorenjske 2010-2015 Primer nišne doživljajske PTK 'Od bohinjske planine do planine' Uporaba spleta trženjskih aktivnosti v Bohinju Smernice Slow tourism-a na področju razvoja in trženja turizma

113 114 116 119 121 122 124 126 128 130 131 137 140 142 144 146

112

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 1 Vizija in globalni trendi turizma v Evropski Uniji do leta 2020 Turistični barometer UNWTO – trendi do 2030 Evropska komisija je 30. 6 2010 predstavila novo sporočilo COM(2010) 352 konč. oziroma novo turistično politiko EU – Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike, kjer je izpostavila ključne cilje in ukrepe30.

Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike

Ključni cilji Ohraniti Evropo na prvem mestu svetovnega turizma.

Povečati prepoznavnost Evrope kot svetovne turistične tržne znamke.

Povečati »zeleno« rast, produktivnost, inovativnost Povečati konkurenčnost evropske turistične. industrije, predvsem turističnih malih in srednjih podjetij v okviru ciljev Strategije razvoja EU 2020.

21 ukrepov v štirih sklopih Ukrepi za okrepitev konkurenčnosti evropskega turističnega sektorja.

Ukrepi za spodbujanje trajnostnega, odgovornega in kakovostnega turizma.

Ukrepi za utrditev podobe in okrepitev prepoznavnosti Evrope kot skupnosti trajnostnih in kakovostnih turističnih destinacij.

Ukrepi za čim boljši izkoristek zmožnosti politik in finančnih instrumentov EU pri razvoju turizma.

Globalni trendi v turizmu so naklonjeni slovenskemu turizmu, še predvsem destinacijam z relativno ohranjeno naravo in inovativno doživljajsko ponudbo.

Trendi v turizmu • Turisti so vedno bolj zahtevni, pričakujejo izjemno kakovostne turistične storitve, po ugodnejši ceni in v varnem okolju. Kakovostna namestitev in hrana sta samoumevni/pričakovani. Doživetja in omogočanja nevsakdanjih užitkov, pomenijo dodano vrednost - razlog za izbiro turističnega paketa. Cenovna politika je ključnega pomena.

• Potovanja bodo v prihodnje cenejša, krajša, vendar intenzivnejša in relativno dobro organizirana že od doma, kar omogočata uporaba interneta in aktivno spletno trženje organizatorjev potovanj in samih turističnih ponudnikov. Več potovanj se obeta bliže domu - hitrejša rast kontinentalnih potovanj, ki jih omogočata večja mobilnost in frekvenčnost prebivalstva.

• Turisti so vedno manj zvesti določenim destinacijam, ne glede na to, če potujejo sami, v skupini istega spola ali v parih, stari starši sami ali z vnuki, v razširjeni družini ali kako drugače.

• Odločitev za destinacijo temelji na njenih naravnih, kulturnih in socialnih posebnostih ter doživetjih, ki jih obljublja oziroma so jih kot posebna doživeli zaupanja vredni prijatelji, sorodniki, znanci.

• Vedno večje zavedanje o zdravem načinu življenja in potreba po sprostitvi po vsakdanjem stresu, vplivata na porast povpraševanja po nišnih produktih kot so prvobitna doživetja narave, sprostitev telesa in duha, aktivne počitnice, adrenalinska doživetja, križarjenja ipd.

• Prav trend vračanja k naravi postaja najpomembnejši. Raste povpraševanje po zelenih in ekoloških turističnih produktih, ki omogočajo rekreacijo v relativno neokrnjenem okolju, osebnostno rast in druženje ter spoznavanje življenja domačinov. S tem se spleta globlja emocionalna in kulturna zavezanost s skupnostmi.

30

COM (2010) 352 konč. 30.6.2010 v: Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016, 2012, str. 30.

113

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 2 Prihodnost Alp z Alpsko konvencijo Alpska konvencija je mednarodna pogodba31 za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah oz. za zaščito določenega ozemlja Alpskega loka. Cilj Alpske konvencije je

dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov alpskega prebivalstva. Konvencija izhaja iz dejstva, da lahko naraščajoče človekovo izkoriščanje prostora vse bolj ogrozi alpski svet in njegovo ekološko vlogo, pri tem pa le usklajevanje gospodarskih interesov z ekološkimi zahtevami lahko prepreči škodo, ki bi jo morebiti odpravili ali omilili le z izredno velikimi stroški in zapravljanjem časa.

V skladu z Alpsko konvencijo, morajo države pogodbenice sprejeti ukrepe na dvanajstih tematskih področjih (prebivalstvo in kultura, prostorsko planiranje, onesnaževanje zraka, varstvo tal, upravljanje z vodami, varstvo narave in urejanje krajine, hribovsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem, promet, energija in ravnanje z odpadki. Osem izmed zgoraj naštetih področij pokrivajo protokoli h Okvirni konvenciji.32 Alpska konvencija s svojim Protokolom o turizmu je vir za izvajanje trajnostnih politik na področju turizma v Alpah ob upoštevanju okoljskih, socialnih in ekonomskih vidikov. Iz tega razloga je XI. Alpska konferenca marca 2011 tudi izbrala trajnostni razvoj turizma kot temo za Četrto poročilo33 o stanju Alp (sklep XI/B6b) z naslovom »Trajnostni turizem v Alpah«.

Delovna verzija poročila izpostavlja štiri vrste izzivov v Alpah, ki se nanašajo na tri stebre trajnosti34.

Izzivi turizma v Alpah Okoljski izzivi 1. ohranjanje biotske raznovrstnosti kot hrbtenice alpskega turizma,

Socialni in kulturni izzivi Ekonomski izzivi Medsektorski izzivi

2. zmanjšanje negativnih učinkov, ki jih turizmu povzroča mobilnost, 3. obravnava problematike pozidave zemljišč v turistične namene, 4. obravnava možnih tveganj naravnih nesreč, 5. obravnava socialnih učinkov sezonskosti, 6. uravnoteženje ravni cen in dohodkov lokalnega prebivalstva, 7. gradnja stanovanj brez ovir, 8. ohranjanje kulturne dediščine kot jedra edinstvenosti načina življenja, 9. izboljšanje dostopnosti in regionalne mobilnosti s trajnostnimi prometnimi sredstvi, 10. izraba zaposlitvenih možnosti v turizmu, 11. zagotavljanje, da naraščajoče cene energije ne bodo ogrozile donosnosti turizma, 12. krepitev inovacij in sposobnosti za upravljanje turističnih deležnikov v Alpah, 13. izboljšanje blaginje na regionalni ravni s sodelovanjem med turizmom in drugimi sektorji, 14. seznanitev uporabnikov s prednostmi trajnostnega turizma.

31

Konvencija je bila sprejeta s strani EU in osmih držav pogodbenic (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Slovenija in Švica) leta 1991. Sestavljajo jo Okvirna konvencija, protokoli in dve deklaraciji. V veljavo je stopila leta 1995 in prispeva k ohranjanju kvalitet in posebnih značilnosti Alp, ne ozirajoč se na državne meje ter spodbuja mednarodno sodelovanje.

32 http://www.alpconv.org/sl/publications/alpine/default.html (12. 7. 2012).

33 1. Poročilo o stanju Alp: Promet in mobilnost v Alpah; 2. Poročilo o stanju Alp: Voda in upravljanje z vodnimi viri; 3. Poročilo o stanju Alp: Trajnostni razvoj podeželja in inovacije (http://www.alpconv.org/sl/publications/alpine/default.html) 34 Vir : Ministrstvo za gospodarstvo. Direktorat za turizem in internacionalizacijo. (12. 7 .2012) 114

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Alpska konvencija v delu, ki se nanaša na prebivalstvo in kulturo poudarja pomen sprejema primernih ukrepov 's ciljem spoštovanja, ohranjanja in podpiranja kulturne in družbene samobitnosti avtohtonega prebivalstva ter zagotavljanja njegove življenjske osnove, še posebej poselitve in gospodarskega razvoja, ki sta znosna okolju ter pospeševanje

medsebojnega razumevanja in partnerskega vedenja med alpskim in zunajalpskim prebivalstvom.'

115

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 3 Vizija Slovenije na področju turizma 2012-2016 Poslanstvo zapisano v Strategiji razvoja turizma 2012-201635 (MG 2012) se glasi: Slovenski turizem na trajnostni način ustvarja pomemben del ekonomskega in družbeno-kulturnega blagostanja, prihodkov in zaposlitev ter pomembno prispeva k mednarodnemu ugledu Slovenije; temelji na intenzivnem trženju turističnih proizvodov, ki imajo mednarodno prepoznavno znamko in visoko dodano vrednost.

V strategiji, katere podnaslov je »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«, je opredeljena vizija razvoja slovenskega turizma, ki se glasi:

V letu 2016 bo turizem v Sloveniji v celoti temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešna gospodarska panoga nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu.

Slovenija bo razvita turistična destinacija s sodobno, raznoliko in visoko kakovostno turistično ponudbo, temelječo na inovativnih in kakovostnih integralnih turističnih proizvodih ter storitvah z visoko dodano vrednostjo in ciljem zadovoljstva turistov. Z atraktivnimi in raznolikimi turističnimi proizvodi bo postala zaželena destinacija tudi za turiste z oddaljenih trgov.

Strategija v grobem zajema tri razvojna področja, naloga nacionalne turistične strategije pa je ravno doseganje sinergije med vsemi:

(i) dvig konkurenčnosti, (ii) ugodno poslovno okolje, (iii) učinkovito in inovativno trženje.

Med glavne vsebinske cilje nove strategije štejemo: • konkurenčnost (inovativnost, kakovost, uspešnost, znanje, varnost, dodana vrednost, promet, prilivi, zadovoljstvo turistov, destinacijski menedžment, potrošnja na obiskovalca, desezonalizacija, itd.), • kakovost življenja in blaginja (blaginja rezidentov, uravnotežen regionalni razvoj, sodelovanje pri turističnem razvoju, zadovoljstvo zaposlenih, kakovost življenja, itd.), • ugled in razvoj slovenskega turizma (dajanje prednosti turizmu, partnerstvo za razvoj, javnozasebno partnerstvo, podoba turizma v očeh drugih dejavnosti, itd.), • prepoznavnost in ugled Slovenije v svetu (prepoznavnost na tujih trgih, tržna znamka, podoba Slovenije, internacionalizacija, itd.).

Vse te cilje pa spremlja temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno

in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovosti okolja, prehod v nizkoogljično družbo itd.

Glavni kvantitativni cilji razvoja slovenskega turizma v obdobju od 2012 do 2016 je: povečati obseg turistične dejavnosti : število prenočitev: 2 %, število turistov: 4 %, priliv iz naslova izvoza potovanj: 6-8 %36.

Za • • •

dosego splošnega cilja je potrebno: uspešno uveljaviti načela trajnostnega razvoja turizma, zagotoviti ugodno poslovno okolje, doseči višjo kakovost in vzpostaviti pogoje, ki bodo vodili v višjo konkurenčnost slovenskega

turizma, • načrtovati in izvajati učinkovito in inovativno trženje ter promocijo Slovenije kot atraktivne turistične destinacije.

35

http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_14561. pdf (12. 7. 2012).

36 Letne stopnje rasti.

116

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Strateški ukrepi za konkurenčni in trajnostni slovenski turizem 2012-2016 v naslednji Tabeli.

Strateški ukrepi za konkurenčni in trajnostni slovenski turizem 2012-2016 1 Spodbuditi povečanje konkurenČnosti

2 Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja 3 Učinkovito trženje in promocija Slovenije

1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.7 1.8 1.9 2.1 2.2 2.3 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6

Spodbujanje nadaljnjega razvoja turističnih destinacij Ustreznost kadrovske strukture glede na potrebe gospodarstva Spodbujanje dviga kakovosti Spodbujanje razvoja in raziskovalnega dela ter oblikovanje ustreznih podlag za sprejemanje poslovnih odločitev v turizmu Spodbujanje inovativnosti v turizmu Lažja dostopnost Slovenije kot turistične destinacije Sodelovanje z inštitucijami v EU in v mednarodnem prostoru Spodbujanje naložb v turistično infrastrukturo (na destinacijah) Desezonalizacija Učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni zaradi čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih instrumentov RS ter EU pri razvoju turizma Razvoj ugodnega normativnega okolja Organiziranost slovenskega turizma Povečanje prepoznavnosti in ugleda ter doseganje želenega pozicioniranja Slovenije Tržna segmentacija in strateško-razvojni načrt po posameznih trgih Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični proizvodi37, temelječi na načelih trajnosti Inovativno in učinkovito digitalno trženje Slovenijo inovativno in učinkovito tržiti v virtualnem svetu s sodobnimi trženjskimi orodji ter povezovanjem e-trženja in klasičnega trženja Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov

Z vidika oblikovanja študije je smiselno izpostaviti ukrep 1.1. Spodbujanje razvoja turističnih destinacij.

Ukrep 1.1. Spodbujanje razvoja turističnih destinacij Opis

Jedro ukrepa

Aktivnosti brez finančnih učinkov

Aktivnosti s finančnimi učinki

Razvoj učinkovitih turističnih destinacij s kakovostnimi in privlačnimi integralnimi turističnimi proizvodi, ki bodo vodile v odlično izkušnjo turistov na destinaciji.

Zagotovitev (implementiranje) trajnostnega/odgovornega ravnanja v turističnem gospodarstvu in na destinacijah (zaradi boljše kakovosti življenja lokalnih prebivalcev, varstva okolja, narave in kulturne dediščine ter zadovoljstva turistov).

Trajnostni turistični proizvodi, destinacije in ponudniki kot konkurenčna prednost Slovenije kot turistične destinacije.

Razvoj mreženja v turizmu na horizontalni in vertikalni ravni.

Trajnostni turizem prepoznan kot ena ključnih smeri razvoja turizma v prihodnje (ekonomska, družbeno-kulturna in okoljska sestavina), ki se ustrezno spremlja.

Odgovorna uporaba naravnih virov, uporaba čistih/zelenih tehnologij, varstvo dediščine ter ohranitev narave in kulturne dediščine destinacij, kakovost in trajnost delovnih mest, …

Ovrednotenje (valorizacija) narave in kulturne dediščine (sestavni del turistične ponudbe na destinaciji) v turistični ponudbi na destinaciji.

Vključevanje vseh potencialnih turističnih zanimivosti (atrakcij) na destinaciji v integralne turistične proizvode.

Usposobljeni turistični animatorji in razviti privlačni programi turistične animacije za različne ciljne skupine.

Vključevanje vseh deležnikov na destinaciji v razvoj turistične ponudbe.

Ciljno povezovanje destinacij.

Spodbujanje razvoja trajnostnega turizma na zavarovanih območjih ob soudeležbi vseh ustreznih resorjev, lokalnega prebivalstva, turističnega sektorja in regionalnih destinacijskih organizacij.

Sprejetje mednarodnega etičnega kodeksa v turizmu.

Sodelovanje regionalnih destinacijskih organizacij s Slovensko turistično organizacijo na programski ravni.

Usposabljanje menedžerjev na ravni regionalnih destinacijskih organizacij (usposobljeni svetovalci s področja destinacijskega menedžmenta).

Uvedba (implementacija) kazalnikov trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji (in na posameznih destinacijah) ter redno periodično spremljanje in nadziranje (monitoring na podlagi kazalnikov).

37

Temeljne usmeritve turistične ponudbe se nanašajo na 8 tematskih konceptov: zdravje in dobro počutje, aktivne počitnice, doživetja v naravi (turizem na podeželju, turistične kmetije, naravni parki, EDEN, ekoturizem, kampi), poslovni turizem, gastronomija, kultura (festivali, mesta), zabaviščni turizem in igralništvo, križarjenje.

117

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Nosilca Sodelujoči/ izvajalci

Spodbujanje lokalnih verig dobaviteljev na turističnih destinacijah.

Uveljavitev (implementacija) znaka EU za okolje (ali drugih ekoloških certifikatov) v nastanitvenih obratih.

Spodbujanje vertikalnega in horizontalnega mreženja deležnikov na turističnih destinacijah (in med turističnimi destinacijami) zaradi oblikovanja tržno privlačne celovite turistične ponudbe na destinaciji (na podeželju, v urbanem okolju, v gorskem svetu ipd.).

Sodelovanje Slovenije v pobudah kot je npr. EDEN ali NECSTour, zaradi ovrednotenja turističnih destinacij, ki sprejemajo učinkovite ukrepe za spodbujanje trajnostnega turizma.

Poenotenje pojavnih oblik tržnega komuniciranja na ravni regionalnih destinacijskih organizacij v skladu s trženjsko znamko Slovenije.

Izkoriščanje vseh potencialov na tem področju tudi s pomočjo drugih ministrstev oz. vladnih ustanov.

Oblikovanje strateškega okvira oz. sheme za razvoj socialnega oz. družbeno odgovornega turizma v Sloveniji.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenska turistična organizacija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za finance, Regionalne destinacijske organizacije, Lokalne turistične organizacije, Turistična zveza Slovenije, regijske z veze oz. turistična društva, Turistično gospodarstvo, Interesna združenja, Izobraževalne/raziskovalne ustanove, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine

Vir: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_14561.pdf

118

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 4 Vizija, cilji in razvojne prioritete Gorenjske 2007-2013 Vizijo Gorenjske v obdobju 2007-2013 spremljamo skozi dokumenta Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013 ter Lokalne razvojne strategije območja LAS »Gorenjska košarica« 2007-2013.

Vizija Gorenjske 2007-201338 se glasi: Prihodnjo Gorenjsko gradimo kot skupnost, kjer bodo v zdravem alpskem okolju ljudje želeli delati, živeti in se zabavati, kjer bomo lahko v polnosti uresničevali svojo ustvarjalnost in podjetniške ideje.

Združili bomo vse svoje človeške, naravne, kulturne in razvojne potenciale, da se uvrstimo med najuspešnejše regije v Alpah.

Vizijo gradijo trije ključni strateški cilji Gorenjske do leta 2013, ki bodo uresničeni39 skozi štiri razvojne prednostne prioritete.

Cilji in razvojne prioritete za uresničitev vizije Gorenjske 2007-2013 3 cilji Cilj 1 – ustvariti gospodarsko dinamično Gorenjsko regijo, ki bo temeljila na vrhunskem znanju, modernih industrijah (IKT, telekomunikacije, …) in turizmu.

Cilj 2 – razvijati kakovostno usposobljene in ustvarjalne ljudi/kadre, ki bodo usmerjeni v inovativnost, podjetništvo in panoge, ki bodo podpirale regijsko gospodarstvo, samozaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest visoke kakovosti.

Cilj 3 – ohraniti poseljenost alpske krajine ter čisto naravo ter zagotoviti zdrave, visoko kakovostne življenjske pogoje in povezano ter do drugačnosti strpno socialno skupnost. Postati želimo regija visoke kakovosti življenja, kjer nas pestrost narave in razlike v pogledih, življenjskem slogu in drugem samo še bogatijo.

4 razvojne prioritete P1 - Tehnologija (podjetništvo, inovativnost, poslovne lokacije), P2 - Talenti in tolerantnost (znanje, zaposlovanje, ustvarjalnost, bogastvo razlik), P3 - Turizem (turistična regija, potenciali kulture, narave in športa), P4 - Trajnostni razvoj (okolje, energija, ohranjanje narave in aktivnega podeželja, vasi in mest).

V sklopu Lokalne razvojne strategije območja LAS »Gorenjska košarica«40 (območje 14 občin (Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Tržič in Žirovnica) je nastala vizija41 za obdobje 2007-2013:

Območje »Gorenjska košarica« bo najbolj ustvarjalno in podjetno slovensko podeželje, ki zna in zmore ohranjati in krepiti identiteto, naravo in kulturo zaščitenega alpskega prostora.

Na znanju in talentih naših ljudi, visoki kakovosti produktov in storitev, naravnem okolju, kulturni dediščini in partnerstvu med sektorji gradimo trajnostni razvoj in trajnostna nova delovna mesta.

38

Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013 (RRA Gorenjske, 2006, str. 34-36).

Vizija bo uresničena z/s: (i) vzpostavitvijo dinamične ekonomije, ki temelji na vrhunskem znanju, moderni industriji in informacijsko komunikacijskih tehnologijah (tehnološka in E-kultura) in ki bo globalno konkurenčna; (ii) visoko vpletenostjo, angažiranjem in sodelovanjem ljudi, strokovnjakov, podjetij, organizacij (kultura dialoga in partnerstva); (iii) fleksibilnostjo, ustvarjalnostjo, podjetnostjo in odprtim dialoškim mišljenjem in ravnanjem (kultura nadpovprečnih dosežkov); (iv) povezovanjem javnega in zasebnega interesa, kapitala in znanja (»jemanje usode v svoje roke«); (v) jasno identiteto znotraj Slovenije in odprtostjo navzven, predvsem do sosednjih dežel (kultura krepitve lastne identitete v EU prostoru); (vi) v okviru neokrnjenega in ohranjenega alpskega okolja (kultura ohranjanja okolja) in ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja.

40 Vir: http://www.bsc-kranj.si/resources/files/doc/las2010/STRATEGIJA_LAS.pdf Lokalna razvojna strategija območja LAS »Gorenjska košarica«, (BSC, Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, 2008, str. 4).

41 Vizijo za obdobje 2007-2013 bo dosežena z zagotovitvijo: (i) spodbujanja identitete, ustvarjalnosti, inovativnih pristopov, podjetništva in partnerskega sodelovanja med javnim, zasebnim in nevladnim sektorjem; (ii) dviga konkurenčnosti kmetij in podjetij in spodbujanjem razvoja novih storitev / tehnologij na podeželju; (iii) kvalitetne razvojne podpore in sodobnih specializiranih znanj za razvoj vseh dejavnosti na podeželju (kmetije, mikro/mala podjetja); (iv) pogojev za ohranitev in biodiverziteto zavarovanih območij / Nature 2000, kulturnih, naravnih potencialov / običajev in omogočanjem možnosti za njihov trajnostni razvoj v turistične namene; (v) storitev in infrastrukture podeželja, ki bo primerljiva s ponudbo v mestih.

39

119

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Pri tem upoštevamo razlike in interese vseh generacij, gradimo tolerantnost, povezujemo vasi z mesti in se odpiramo v svet.

Ustvarjalno, podjetno podeželje »Gorenjske košarice« z identiteto, naravo in kulturo alpskega prostora – biser v stičišču treh kultur. Razvijamo in krepimo ga skupaj in postavljamo na ogled.

Vizija predstavlja takšno usmerjenost v razvoj podeželskega prostora območja, ki bo z razvojem dopolnilnih dejavnosti in mikro ter malega podjetništva izkoristila potenciale, ki jih nudijo naravni pogoji, zavarovana območja Natura 2000, območja z visoko naravno in kulturno vrednostjo, bližina mest in turističnih centrov ter lega na stičišču treh kultur in narodov. Z usmerjenostjo v izgradnjo kulturnega dialoga in partnerstva ter razvojnega povezovanja med sektorji bo območje gradilo na graditvi inovativnih pristopov, ustvarjalnosti, kakovosti s pridihom tradicije in ekologije ter na ta način dopolnilo tehnološke in turistične razvojne ambicije npr. Bohinja in jih kot nadgradnjo (ohranjene zavezanosti prebivalstva kmetijstvu) razvilo v tržno prepoznavne nišne produkte.

Z vizijo se območje, njegovi ljudje in obiskovalci zavezujejo k upoštevanju načel trajnostnega razvoja.

Prepoznane so bile naslednje smernice: • Izkoristiti lokacijo na stičišču treh kultur, dostopnost in alpsko identiteto za razvoj turizma in podjetništva; • Zavarovana območja, Natura 2000, naravna in kulturna dediščina, biodiverziteta in vodni viri – omejitve so priložnost za razvoj; • Prestrukturiranje kmetijstva in gozdarstva - priložnost za razvoj produktov in storitev z višjo dodano vrednostjo, nova delovna mesta in skupno trženje; • Mala podjetja na podeželju z nizko dodano vrednostjo in tradicionalnimi znanji - za rast BDP nujna dodatna znanja in nove tehnologije; • Povezovanje v turizmu, male prenočitvene zmogljivosti in mikro produkti na podeželju neizkoriščena priložnost; • Nizek nivo znanj na kmetijah in podjetjih na podeželju, nova znanja so izziv – izkoristiti talente in potenciale podeželskega prebivalstva; • Obnovljivi viri energije – možnosti za razvoj; • Javne storitve in infrastruktura ter vključevanje ranljivih skupin - nujen predpogoj za ohranitev živih vasi.

120

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 5 Vizija razvoja Triglavskega narodnega parka 2014-2023 V sklopu oblikovanja Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka (TNP) za obdobje 2014-2023 so bili v posvetovalnem procesu z lokalnimi prebivalci, strokovnimi organizacijami in drugimi deležniki usklajeni elementi vizije TNP ter upravljavski cilji in ukrepi.

Elementi vizije TNP 2030 z deležniki 1. Ohranjena narava, kot so nam jo zapustili naši dedje; čudovite planine, zeleni gozdovi in pašniki, polni prostoživečih živali in avtohtonih rastlin, žuboreči studenci in izviri čiste vode se kopljejo v miru in tišini; 2. Neokrnjena narava se prepleta z živimi pašnimi planinami, negovano, obdelano krajino in ličnimi naselji, v katerih je ohranjena tradicionalna kulturna dediščina prilagojena potrebam modernega človeka; 3. Med prebivalci je čutiti sožitje, sodelovanje in pripadnost parku; 4. Zavest o parku kot vrednoti je prevladujoča tako med domačini kot tudi širše po Sloveniji; 5. Izobraženi lokalni prebivalci z odličnimi idejami ustvarjajo delovna mesta in zagotavljajo blaginjo; 6. TNP je svetovno znana ekskluzivna turistična destinacija nesezonskega značaja, usmerjena predvsem v kakovostni športni in ekološki turizem; 7. Številne generacije šolarjev v lokalnih izobraževalnih centrih celovito spoznavajo pomen zavarovane narave; 8. Osveščeni obiskovalci (v spremstvu vodnikov) doživljajo izjemnost narave, mir in tišino, napajajo se z novo življenjsko energijo in navdihom ter krepijo spoštovanje do narave; 9. Okolju in uporabnikom prijazna prometna infrastruktura, učinkovit javni prevoz, kolesarske poti in električna vozila omogočajo dobro mobilnost domačinov in obiskovalcev; 10. Z bio gorivi in učinkovito rabo energije zagotavljamo optimalno energetsko oskrbo; 11. Dobro sonaravno gospodarjenje nam omogoča finančno samozadostnost, država pa zagotavlja dodatne finančne vire in druge oblike podpore; 12. JZ TNP dobro sodeluje z domačini in z velikim posluhom vključuje potrebe in vrednote lokalnih prebivalcev v načrte ter ukrepe za trajnostni razvoj parka.

Identificiranih je bilo 5 upravljavskih področij, in sicer: • Ohranjanje narave in naravnih virov • Ohranjanje kulturne dediščine in krajine • Trajnostni razvoj in ohranjanje poseljenosti • Obiskovanje in doživljanje parka • Presečne teme in za vsakega po 1 dolgoročni cilj, ki je podprt s 5-8 operativnimi cilji, ki bodo uresničeni s 39 ukrepi, ti pa z 2-5 predvidenimi dejavnostmi.

121

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 6 Vizija občine Bohinj 2004-2014 Občina Bohinj je zapisala desetletno Vizijo s cilji in investicijskimi prednostnimi nalogami decembra leta 2003 sledeče:

Občina Bohinj bo dosegla visoko gospodarsko razvitost z razvojem v vrhunsko turistično območje, prepoznavno po naravni in kulturni dediščini.42 Cilji in investicijske prednostne naloge za udejanjanje vizije Občine Bohinj Cilji • razviti območje občine Bohinj v prepoznavno evropsko turistično destinacijo; • ohraniti naravno in kulturno dediščino; • ohraniti kulturno krajino; • podpreti razvoj obrti; • dopolniti in obnoviti komunalno infrastrukturo; • prilagoditi prostorske dokumente potrebam razvoja.

Investicijske • pospeševati razvoj turizma; prednostne • povečati investicijsko privlačnost; naloge • ustvariti ugodne pogoje za ustanavljanje in rast malih in srednje velikih podjetij; • povečati konkurenčnost kmetijske dejavnosti; • zagotoviti skladnost z EU okoljskimi direktivami; • poskrbeti za varovanje naravne in kulturne dediščine.

V tabeli so predstavljene vizije po posameznih področjih delovanja Občine Bohinj.

Vizije po posameznih področjih delovanja Občine Bohinj43 Področje Gospodarstvo Prostor, okolje in infrastruktura Turizem

Kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja

Vizija V občini Bohinj bo vzpostavljena učinkovita podpora malim in srednjim podjetjem ter obrti, povezano z visokokakovostno, izrazito lokalno obarvano turistično ponudbo.44 Z urejeno prometno in komunalno infrastrukturo bo občina Bohinj dosegla visok nivo varovanja okolja, s prostorsko politiko pa bo podprla razvoj takega gospodarstva, ki bo kar najbolje izkoristilo naravne danosti, ne da bi jih pri tem okrnilo.45 Turistično območje Bohinj se bo razvilo v prepoznavno evropsko turistično destinacijo v sklopu celotne turistične regije Julijskih Alp, s kvalitetno ponudbo specializiranih turističnih storitev, ki bodo odražale značilnosti Triglavskega narodnega parka in kulturno identiteto območja.46 V obdobju do leta 2006 se bo na območju Občine Bohinj maksimalno izkoristilo razpoložljive potenciale kmetijstva in gozdarstva ter poskrbelo za osveščanje o predelavi in pridelavi ter izobraževanju kmetov o dopolnilnih dejavnostih na podeželju (predvsem v povezavi s turizmom) in s tem povečalo konkurenčne sposobnosti podeželja ter hkrati skrbelo za varovanje naravnega okolja in osveščanje javnosti o pomenu kulturne krajine.47

42

Razvojna strategija občine Bohinj (RA Zgornje Gorenjske, december 2003, str. 13).

Razvojna strategija občine Bohinj (RA Zgornje Gorenjske, december 2003, str. 18-50).

44 Razvita domača obrt in značilni izdelki najvišjega kakovostnega razreda, ki se vključeni v turistično ponudbo; vzpostavljeno okolje kot podpora MSP; z razvojem gospodarstva usklajen prostorski razvoj.

45 Ohraniti kakovost okolja, omogočiti načrtni razvoj gospodarstva, vzpostaviti mehanizme varovanja okolja.

46 Bohinj želi v naslednjih 10 letih postati edinstveno območje z ohranjeno in bogato naravno ter kulturno dediščino, ki ponuja mir in kakovostne turistične storitve v še vedno neokrnjenem avtentičnem okolju; turistična ponudba Bohinja bo usmerjena k vrednotam, kot so: zdravje, varovano naravno okolje in kulturna dediščina, torej k vrednotam, ki zbujajo ugodje, domačnost ter spodbujajo turista k spoznavanju avtohtone kulture. Največji konkurenčni prednosti Bohinja sta Bohinjsko jezero in TNP. Bohinj se razvija kot pomembna blagovna znamka gorskega klimatskega območja s celoletno kakovostno rekreacijsko turistično ponudbo. Smer razvoja Bohinja je: gorsko klimatsko letovišče – kraj oddiha; turistični kraj s poudarjenim stacionarnim turizmom; območje za šport in rekreacijo.

47 Kmetijstvo bo usmerjeno v poljedelstvo in planšarstvo ter povezano z drugimi gospodarskimi panogami; kmetijstvo bo učinkovito družinsko kmetijstvo – nosilec razvoja turizma dopolnilnih dejavnosti in ponudbe pridelkov in prehrambenih izdelkov; s trajnostnim kmetovanjem bo zagotavljajo zadostne količine in kakovost hrane za lastne potrebe in potrebe turistične ponudbe, viški se bodo prodajali na drugih trgih; organizirana pridelava in predelava ter trženje kmetijskih in gozdarskih proizvodov – dvig kakovosti; razvoj pogojev za primerne dopolnilne dejavnosti na podeželju; prizadevanje za varstvo kulturne krajine pred nesmotrno rabo in 43

122

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Družbene dejavnosti

Občina Bohinj bo na področju družbenih dejavnosti izkoristila prednosti in priložnosti, ki se ponujajo, in na ta način nadgradila sedanji položaj v obliki zagotavljanja visoko kvalitetnega bivanja in delovanja za občane in za obiskovalce.48

onesnaževanjem ter osveščanje javnosti o pomenu kulturne krajine; skrb za učinkovite povezave med regijskimi in državnimi organizacijami za razvoj kmetijstva.

48 Spodbujanje različnih oblik izobraževanja, zagotovitev infrastrukture na področju kulture; kvalitetna socialna varnost in zdravstveno varstvo, gradnja neprofitnih stanovanj, celovit razvoj športa in rekreacije v povezavi s turizmom.

123

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 7 Tržna strategija za regijo Julijske Alpe Proučene so bile ugotovitve dokumenta oblikovanega za regijo Julijske Alpe49, kamor spada tudi destinacija Bohinj.

Ugotovitve dokumenta Razvoj tržne strategije za regijo Julijske Alpe leta 1999 Percepcija anketiranih o Bohinju Bohinj je v soočanju regionalnih konkurentov uspel razviti jasno pozicijo v zavesti potrošnikov. Opredeljen je s komponentami: prijateljsko, mirno in udobno vzdušje, idealno za mlade in družine, hkrati pa daje vtis aktivne in izredne destinacije. Bohinj ima velike možnosti postati resnična turistična atrakcija. Znebiti se mora staromodnosti, posodobiti ponudbo in povišati cene, da z izboljšanim produktom ustvari imidž ekskluzivnosti. (str. 52)

Predstave o Bohinju – imidž Bohinja Bohinj pozitivno odkritje (visoko cenjeni atributi: udobno, harmonično, aktivno, idealno za starejše, sproščujoče, romantično, varno, mirno, simpatično, gostoljubno, čedno) – je prevladujoči imidž Bohinja.

Bohinj ima na percepcijski karti izrazito in pozitivno pozicijo, ki predstavlja dobro osnovo za nadaljnje uspešno pozicioniranje destinacije. (str. 55)

Vrste kupcev (leta 1997) Bohinj se pri gradnji strukture svojih kupcev po vrstah zanaša na: • direktne kanale (27 % tržni delež), infrastruktura za direktni marketing pa ni razvita.

• drugi kanal so organizacije (podjetja in institucije) (40 % tržni delež), njihov prevladujoči značaj bivanja pa ni poslovni, temveč počitniški.

• šibka točka strukture bohinjskih gostov so grosisti – posredniki (24 % tržni delež), razviti bo potrebno ustrezne kanale za zasebne nastanitvene kapacitete.

Osnovni izziv za prihodnost ostaja upravljanje in servisiranje velikega števila majhnih kupcev.

Izvorni trgi – prodajna področja Najpomembnejši prodajni območji sta Nemško govoreči trgi (Nemčija, Avstrija, Švica) in trgi nove Evrope (Slovenija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Rusija…), kjer destinacija dosega tudi nadpovprečni tržni delež. Vse pomembnejša postaja severna Evropa (Velika Britanija, Nizozemska, Skandinavija).

Ciljne skupine za Bohinj po tržnih deležih (glede na nočitve leta 1997) Občudovalci narave50 (47%); Iskalci sprostitve51 (30 %); Pohodniki52 (11 %); Iskalci zabave53 (7%), Posebni obiskovalci54 (5%); (str. 66-67) Če želi destinacija zamenjati del obstoječe klientele z aktivnejšimi obiskovalci (pohodniki) mora uvesti ustrezne strategije animiranja novih gostov.

Profili segmentov Narava kot vir življenja55; Narava kot izziv56; Narava kot scena57; Narava kot orodje58 (str. 79) 49

Razvoj tržne strategije za regijo Julijske Alpe osnovan na rezultatih izvedene študije segmentiranja in pozicioniranja (1999, Zolles, MANOVA, HOTMAMA).

50 Občudovalci narave: pohodništvo, znamenitosti, sprostitev, organizirani izleti, zdravje in dobro počutje so najpomembnejše aktivnosti, ki jih je potrebno načrtno ustvarjati in razvijati. Občudovalec narave želi raziskovati naravo in se učiti od nje. Iz naravnih virov mora Bohinj izpeljati edinstvene atrakcije in programe. Najljubša namestitev občudovalcev narave ni de luxe hotel, raje imajo planinsko kočo sredi narave. To je priložnost za zasebno namestitev, potrebno pa jo je preoblikovati in izboljšati. Obravnavanemu segmentu mora Bohinj ponuditi edinstven produkt - prav narava je tista vznemirljiva vsebina, ki jih bo privabila.

51 Iskalci sprostitve: za zadovoljitev njihovih pričakovanja moramo obstoječo ponudbo preoblikovati in uporabiti bolj inovativne rešitve. Sprehodi, znamenitosti, organizirani izleti, nakupovanje, obiski muzejev, zdravje, so priljubljene aktivnosti tega segmenta. Razgledi, sprostitev v osrčju narave, piknik v gorah, potepanje okrog rek in jezer, opazovanje ljudi, uživanje v nakupih so njihove ključne zahteve. Iskalci sprostitve potrebujejo udobno in mirno okolje za namestitev. Zdravstvene storitve in počitnice brez stresnih situaciji so pomembni kriteriji.

52 Pohodniki: Poleg pohodništva in sprehodov imajo radi neorganizirane izlete, znamenitosti, kopanje, gorništvo, čolnarjenje, obiske muzejev in velnes. Izjemno pomembna je izvrstna ponudba poti in izletov. Potencial Julijskih Alp v tem sektorju je dovolj velik, da bi lahko presegli ponudbo ostalih podobnih destinacij. Ključna je dodelanost in stalno izboljševanje ponudbe.

53 Iskalci zabave: jasno izražajo potrebo, da regija razvije dodatne aktivnosti in da bistveno izboljša obstoječo ponudbo zabave. Možnosti nakupovanja, lokalni in regionalni dogodki, prireditve, bari, diskoteke, casinoji, zabavni programi, vse je potrebno izboljšati, če želimo izpolniti njihova pričakovanja.

54 Posebni obiskovalci: so najbolj atraktivno tržišče. Glavni motiv za posebne obiskovalce so trendovski športi, kongresi in seminarji. Bohinj se mora truditi, da bi razvil standarde vznemirljive avanture, in razširil odlično ponudbo poslovnega turizma, izjemno pomembnega za izravnavanje izvensezonske zasedenosti.

124

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Konkurenčna pozicija znotraj JA Po tržnem deležu se Bohinj uvršča na tretje mesto za Bledom in Kranjsko goro. Glede na razpoložljive kapacitete je Bohinj vodilna destinacija v regiji, problem je struktura teh kapacitet in organiziranost trženja zasebne namestitve. Zasedenost kapacitet je nezadovoljiva.

Bodoči vrednostni koncept Bohinja brez snega in s snegom Bohinj je kulturno in ekološko odkritje. Kot sestavni del TNP gradi Bohinj na naravnih virih in izročilu. Aktivnosti slonijo na deželi in ljudeh ter naravi in zdravju. Ciljni segmenti so občudovalci narave, iskalci sprostitve in pohodniki. Zgraditi je potrebno visoko vredno izkušnjo narodnega parka, poudarjeno z izročilom in folkloro.

Bohinj je kulturno odkritje oblečeno v belo. Načini raziskovanja narave so različni (tek na smučeh, sankanje, konjske vprege ipd.). Bohinjska zima je polna tradicij in festivalov. Atraktivni so lahko zimski pohodi v TNP. Drsanje, igre na ledu.

55

Narava kot vir življenja: občudovalci narave, do neke mere tudi pohodniki in iskalci sprostitve doživljajo naravo in gore kot moralno zavezanost okolju in večnosti, verjamejo, da se neodgovoren odnos do narave maščuje.

Narava je osnova človekovemu vedenju, zato je potrebno spoštovati lokalno tradicijo in vire. Tak odnos povečuje željo občudovalcev narave po novih izkušnjah in učenju o naravi/deželi/prebivalcih. Počitniška izkušnja mora zato pomeniti prelom z vsakodnevno rutino, popotnika mora popeljati na odkrivanje novih/drugačnih načinov življenja.

56 Narava kot izziv: avanturisti, športni segment, do neke mere pohodniki, doživljajo naravo kot izziv. Iščejo vznemirjenje, nova doživetja, tekmovanje in pospešek. Čutijo moralno zavezanost okolju in naravi in verjamejo v nekatere mite. Naravi zavezani popotniki prisegajo na prijateljstvo, zanesejo se eden na drugega, verjamejo v skupino. Počitniška izkušnja jim mora omogočiti ne samo vznemirjenja in aktivnosti, temveč izpolniti tudi socialne motive kot srečevanje ljudi, spoznavanje novih prijateljev, vključevanje v družbo.

57 Narava kot scena: iskalci sprostitve, tudi pohodniki, posebni obiskovalci (poslovni turizem, zdravje), do neke mere iskalci zabave, si želijo najlepših pogledov na naravo. Na igrišču za golf, med sprehodom, na pohodniškem izletu, na plaži/terasi, med zdravljenjem igrata naravna scena in umirjeno okolje najpomembnejšo vlogo. Moralna zaveza ekologiji in varovanju narave je spremenljiva in se nanaša na poglede in čistočo. Telesno /socialno/mentalno dobro počutje (velnes) je nadpovprečno pomembno pri izbiri počitniških aktivnosti. Od počitnic se pričakuje sprostitev in dobro počutje v osrčju čudovite narave in čistega okolja.

58 Narava kot orodje: športni segment (posebni obiskovalci) ter večji del iskalcev zabave uporablja naravo/gore kot sredstvo. To je lahko oder (iskalci zabave) na katerem se pojavljajo obiskovalci, ali pa osnovno funkcionalno orodje za množico športov tako poleti kot pozimi. Moralna zaveza ekologiji in varovanju narave je čisto funkcionalna. Zdravje, fizična aktivnost, dobra družba, zabava (lokali, diskoteke,casinoji, bari ipd.)

125

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 8 Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma Gorenjske 2010-2015 V projektu Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem so zapisali vizijo Gorenjske za obdobje 2010201559:

Gorenjska je s svojo temeljno identiteto slovenskih Alp in Triglavskega narodnega parka kot osrednjega identifikacijskega elementa ter identitet posameznih krajev in ljudi, ki tu živijo, prepoznavna, zaokrožena in dobro organizirana celoletna turistična destinacija – ki jo med alpskimi destinacijami odlikuje najbolj sproščeno, lahko dostopno in pristno doživljanje neokrnjene narave (= »Uživanje sončne strani… življenja, Alp«).

Gorenjska je kot privlačna celoletna turistična destinacija na temeljih svoje identitete razvila privlačno ponudbo po meri posameznih ciljnih skupin in njim v celoti prilagodila doživetje destinacije (ponudba, programi, nastanitve, informacije).

Nudi prijazno, kakovostno in individualizirano storitev ter sproščeno atmosfero odkrivanja in doživljanja neokrnjene narave, kjer se obiskovalci hitro sprostijo, vklopijo, začutijo destinacijo, počutijo prijetno in napolnijo z energijo.

Glede na različne motive prihoda turistov lahko Gorenjska postane destinacija za aktivne počitnice; sprostitev; odkrivanje; družinske počitnice; dogodke ter poslovna potovanja.

Motivi prihoda turistov na Gorenjsko • Outdoors – aktivne počitnice: Gorenjska postane prepoznana po aktivnih in pristnih, a lahko dostopnih in

•

•

• •

•

varnih doživetjih neokrnjene narave, ki dajejo najbolj neposreden občutek doživljanja narave in svobode.

Destinacija, kjer zaradi individualnosti in nemnožičnosti začutimo tisti pravi občutek stika s samim sabo in z naravo. Raznolike športne aktivnosti, dobro organizirani in vodeni programi, po meri posameznika; Relax – sprostitev: Gorenjska postane doživetje pravega alpskega wellnessa, kjer gorski zrak zbistri um, narava poživi telo, utrip raznolikih destinacij pa poživi ali umiri duha, kjer so naravni zdravilni faktorji prostrani gozdovi in čiste vode, udobje v popolnem stiku z naravo – kjer od sprostitve naredimo še korak dlje – »napolnimo baterije« (ne zgolj relax, temveč »recharge«); Discovery – odkrivanje: Gorenjska se pozicionira kot sveža in privlačna zaokrožena destinacija – nov zaokrožen počitniški cilj, ki preseneča z raznolikimi in edinstvenimi posameznimi destinacijami, ki so znale oživiti svoje privlačne zgodbe; Family – družinske počitnice: Gorenjska je nova in zelo priljubljena družinska destinacija, kjer so počitnice za celo družino dobro organizirane, sproščene, zanimive, prijetne in nestresne; Events – prireditve, dogodki in zabava: Gorenjska je prepoznavna destinacija po dveh tipih dogodkov, in sicer po številnih zimskih in poletnih športnih prvenstvih in dogodkih ter po privlačnih tradicionalnih dogodkih in prireditvah, ki izhajajo iz identitete posameznega kraja; Business – poslovna potovanja: Gorenjska je prepoznavna kongresna in incentive destinacija, znana po incentive programih, doživetjih v neokrnjeni naravi, ki pripomorejo k večji učinkovitosti poslovnega srečanja.

Poslanstvo povezovanja na nivoju Gorenjske kot turistične destinacije je: Oblikovanje turistične destinacije, ki bo z regionalnim združevanjem vseh resursov (znanj, ljudi in sredstev) na mednarodnem turističnem trgu dosegla večjo privlačnost in konkurenčnost – s tem pa tudi večjo prepoznavnost in povečano povpraševanje, povezovanje za skupen razvoj, trženje in upravljanje destinacije pa bo na najbolj učinkovit, optimalen in donosen način doprineslo k zadovoljevanju interesov deležnikov.

Oblikovanih je bilo 10 ključnih korakov po štirih prioritetah za uresničevanje Razvojno-trženjske turistične vizije Gorenjske kot turistične destinacije 2010-2015.

59

Vir: http://www.bsc-kranj.si/resources/files/doc/SONARAVNI/Aktivnost_1c_-_Program_dela_RDO_z _izvedbenim_nacrtom_trzenja_2010-2011.pdf(Alpe Adria Vita d.o.o., 2009, str. 35-42).

126

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Prioritete in ključni cilji za uresničevanje turistične vizije Gorenjske P1 - Partnerstvo – organiziranost 1. Upravljanje destinacije; P2 – Produkti P3 - Promocija in prodaja: P4 - Podporno okolje

2. Povezovanje med destinacijami; 3. Privlačni, konkurenčni in tržno zanimivi produkti; 4. Krovna destinacijska tržna znamka; 5. Okrepljeno in bolj osredotočeno trženje; 6. Izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti; 7. Razvojno & raziskovalna mreža; 8. Informacijsko-komunikacijska podpora; 9. Integralni razvoj turizma; 10. Sonaravni razvoj turizma.

Oblikovani so bili strateški kvalitativni in kvantitativni cilji Gorenjske kot turistične destinacije.

Kvalitativni in kvantitativni cilji Gorenjske kot turistične destinacije Strateški kvalitativni cilji Strateški kvantitativni cilji

1.

2.

3.

4.

1.

2.

3.

Vzpostavitev učinkovitih partnerstev in organiziranosti (RDO) Razvoj privlačnih in konkurenčnih integralnih turističnih produktov Ciljno usmerjena in okrepljena promocija & prodaja Razvoj učinkovitega in kakovostnega podpornega okolja Povečanje turističnega prometa (rast nočitev in prihodov za 4 % letno; podaljšanje sezone, podaljšanje dobe bivanja na 2,9 dni, povečanje zasedenosti vseh stalnih ležišč na 30 % in hotelskih nastanitev na 50 %) Povečanje obsega turistične potrošnje dnevnega gosta za 25 % Povečanje povpraševanja po posameznih produktih in s tem povečanje prodaje paketnih programov (1.500 novih paketnih gostov v destinaciji)

Turistična identiteta Bohinja znotraj Strategije glasi: »Kjer sta si človek in narava najbližje.« Na kratko jo lahko podpremo z naslednjo mislijo: Ob največjem slovenskem ledeniškem jezeru poiščite svojo pravo podobo v odsevih narave.

Naj vas vznemiri domišljija in pomirijo dobrote, ki jih ustvarjajo planšarji.

Daljša turistična identiteta – zgodba Bohinja je predstavljena v Tabeli 1460.

Daljša zgodba – turistična identiteta Bohinja Turistična identiteta Bohinja je tako večplastna in bogata in tako presežna v pojmovanju sonaravnega, da se z njo ne gre igrati z besednimi igrami, presežniki, ki pa ji dejansko pritičejo, pa so izrabljeni. S stališča zdajšnjega turista, ki živi v stresnem življenju, je Bohinj resnično naravna oaza miru in lepote, kjer lahko najdete spet samega sebe. Njegova prednost v primerjavi z idiličnimi kraji na Gorenjskem je tudi razsežnost, da se človek v njem lahko resnično izgubi. Tako se nam, za razliko od Kranjske gore, ki je izrazito aktivna, skoraj tekmovalna destinacija, Bohinj ponuja kot zmerno aktivna, meditativna destinacija za slehernika, ki potrebuje odklop.

Zgodba Bohinja Kjer sta si človek in narava najbližje Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro, mirno stran. Bohinj je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu z vašo primarno bivanjsko uro. Je hkrati meditativen prostor tišine in prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je prostor, kjer

lahko vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter med neštetimi odtenki beline.

Slap Savica s svojo belo vodo, beli hudiči na steni cerkve Sv. Janeza, bele gore v odsevu spokojnega jezera, belo mleko z rožnih planin odsevajo vso deviškost in čistost te pokrajine v srcu Triglavskega narodnega parka. Še gospa, ki ji nič človeškega ni bilo tuje, gospa Agatha Christi, je izjavila, da je Bohinj pač prelep za umor.

60

Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem Aktivnost št. 1a: Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma Gorenjske za obdobje 2010-2015, Alpe Adria Vita d.o.o., oktober 2009 str. 173.

127

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 9 Vizija Programa razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 V sklopu dokumenta Program razvoja turizma v Bohinju 2006-201361 je bila predstavljena vizija – idealizirana prihodnost Bohinja.

Bohinjci bi radi prisluhnili tovrstnim mislim svojih gostov ob izteku počitnic v Bohinju Narava v Bohinju – čista relaksacija, ohranjena je in super se skrbi zanjo.

Vsaka jim čast, da so obdržali jezero nepozidano. Res je užitek sprehajati se v miru, prav nič te ne moti – ne avtomobili ne motoristi. Kakšna relaksacija je sedaj, ko je v Bohinju javen prevoz, pa tako ugodno in tiho, vse na elektriko. Si predstavljate, kako smo se včasih matrali iskati parkirno mesto in se kregali s pobiralcem parkirnin. Tukaj in spet tukaj, povsod so bili avtomobili, zdaj so le kolesa in konjska vprega – res zabavno…

Hotelčki v tem kraju so zares dobri in srčkani!

Bili smo v prekrasnem malem hotelčku, vodi ga neka simpatična družina. Prijatelji so bili v drugi vasi pri eni drugi familiji. Med seboj se poznajo. Ful dobro je zrihtano, tako domače, veliko je lesa in domačega stavbarstva in arhitekture. Soba čista, super opremljena, a z občutkom za estetiko. Hrana je bila prva liga, saj je po novem veliko super lokalov, kjer dobiš od tradicionalne bohinjske in slovenske kuhinje do jedi na žlico. Odlično pripravijo struklje, potice in tudi ribe. Največja zabava je obiskovati te luštne lokalčke enega za drugim, ker so vsak nekaj posebnega – kot hotelčki, ki tudi vsak nekaj svojega značilnega furajo.

Tem zadovoljnim ljudem pa res vse klapa.

Zdaj majo to super v Bohinju zrihtano. Maš pa res kaj za delat. Informirajo te res vzorno, pa kar dobro vejo za vse, kar jih vprašaš. Veliko je poti in ljudje te kar povabijo domov. Pol ti malo pokažejo okoli, pa ponudijo domač kruh, pa šnops, al pa sir in mleko. Zelo so dobre volje in baje, da grejo domačini spet nekam skupaj v hribe. Prav nič jim ne manjka, pa še faj jim je, tam not v triglavskem parku. Sem pa srečala zadnjič enga simpatičnega Bohinjca. Pravi, da ima športno agencijo za vodne športe.. Bil je uslužen in zelo prijazen. S svojim džipom na štrom me je na koncu celo potegnil do Bleda.

To so se pa zares dobro spomnili!!

A več kakšne super programe imajo v Bohinju? Neverjetno. Dva dni te držijo v čisti ekstazi, dogodki se kar vrstijo. Imaš občutek da se zanimivosti ne bo nikoli konec. Lahko zbiraš in kombiniraš. Zadnji dan nas je vodil celo nekdo iz parka in nam pokazal nekaj zares izjemnega.

Bohinj je zakon!

Kličem šefa, je na dopustu, vprašam kje, ja - v Bohinju valjda. Potem gledam TV, ko politike in direktorje sprašujejo, kje bodo za počitnice, pa skoraj vsi - v Bohinj. Na koncu me še študijski znanci iz Nemčije pokličejo, če bom v Bohinju, ker so oni tam. Ja tudi starši so šli v nek posebni penzion v Bohinj in kaj je najhujše, tudi naši prjatli so tam, ker baje dogaja, pa prjatli od naših ta malih, ker majo otroške programe.

Vizija Programa razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 se glasi62:

Turistična destinacija Bohinj je po programu razvoja turizma v letih 2006 – 2013 prepoznavno in razvito slovensko in srednjeevropsko turistično območje v izjemnem naravnem in kulturnem okolju najlepšega predela Julijskih Alp. Glavni deskriptorji destinacije so: sonaravni turizem, turizem visoko razvitih okoljskih in socialnih vrednot, turizem v narodnem parku, individualnost, domačnost in kvaliteta storitev.

V tabeli so predstavljeni kvalitativni in kvantitativni cilji, ki predstavlja namen in bistvo programa za razvoj turizma v Občini Bohinj 2006 – 2013. Za uresničevanje Programa razvoja turizma je bilo oblikovanih 97 ukrepov.

61 62

Vir: http://www.bohinj.si/@images/lto/program2007_2013.pdf (12. 7. 2012).

Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013, 2006, str. 30.

128

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Kvalitativni in kvantitativni cilji za udejanjanje Programa razvoja turizma 2006-2013 Pet • turizem postane najpomembnejša gospodarska panoga v kraju, temeljnih, • zagotavljanje trajnostnega razvoja kot upoštevanje tradicije, ekonomije,varstva kvalitativnih narave in prebivalstva, ciljev • dvig prepoznavnosti in imidža bohinjskega turizma na globalnem turističnem trgu, • povečanje obsega turističnega prometa, • povečanje turistične potrošnje.

Kvantitativni • večinsko pojavljanje Bohinja med 10 najbolj priljubljenih in cenjenih destinacij v cilji Sloveniji za aktivne počitnice - po letnem klipingu javnega mnenja in vseh anket, • povečanje števila nočitev v Turistični destinaciji Bohinj s 330.000 na 380.000 prenočitev do leta 2013, • ohranjanje povprečne dobe bivanja turistov v Bohinju - 4,5 dni, • povečanje povprečne dnevne izvenpenzionske potrošnje z dosedanjih 25 EUR na 50 EUR, • realizacija vsaj 100 novih delovnih mest na področju gostinstva in turizma, • izobraziti in do-izobraziti vsaj 30 turističnih in športnih vodnikov, • razvoj novih integralnih turističnih proizvodov, • vzpostaviti sodoben model organiziranosti in skupnega upravljanja (managementa) turistične destinacije, • Bohinj po načelu javno zasebnega partnerstva – glej B - Projektni pristop, • večinsko izraženo zadovoljstvo prebivalstva, gospodarskih turističnih • subjektov in prisotnih,naravovarstvenih organizacij nad razvojem oz. stanjem turizma v Bohinju – določeno po letnem klipingu javnega mnenja in vseh izvedenih anket.

Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 je bil podprt z dokumentom Načrt trženja Bohinjskega turizma 2007-2013.

129

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 10 Zapisane misli Janeza Bizjaka o Bohinju Proučevani so bili zapisi Janeza Bizjaka o Bohinju63 Oaza presenečenj – Bohinj za estete, posebneže in za drugačne Ne hodite v Bohinj, če iščete velike hotele, cenene menze, zakajene bifeje, kopanje med kričečo množico, vrste na žičnicah in vlečnicah, kolesarsko divjanje čez drn in strn, prehitevanje padalcev, pastelne mozaike parkirane avtomobilske pločevine, zasmeteno jezersko obalo, oglušujoče glasbeno nabijanje za vsakim točilnim pultom, sejme kiča in niča. Drugod v Alpah imajo teh reči veliko več. Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza presenečenj. Bohinj ni nakupovalno središče, postavljeno na degradiranem zemljišču nedovoljenih deponij, ampak v ekskluzivni četrti starodavnega mesta urejena butična galerija izbranega in najdražjega, ki sploh ni naprodaj. Ta posvečeni prostor je odprt za radovedne, iskateljske, pristnih doživetij sposobne, sanjave in pustolovske, a hkrati do narave in ljudi obzirne, spoštljive in kulturne. Bohinj ni za nezahtevne in čakajoče puščobneže, ki se v preobilju brezdelja pač morajo nekam dati, ampak za zahtevne izbirčneže in za ustvarjalne estete izbranega ter izostrenega okusa in svetovljanskih obzorij.

Bohinj V Sloveniji, v Alpah in v Evropi je samo en Bohinj: neponovljiv, izzivalno očarljiv, osupljivo skrivnosten in neprimerljiv. V vznesenem jeziku starih potopiscev bi zapisali: zakladnica čudežev prvinske narave, skritih v odmaknjenih in težko dostopnih krajih, skoraj razsipno razkošje Stvarnikove darežljivosti, ena zadnjih oaz divjine, rezervat presenečenj in oaza skrivnosti, pastoralna pokrajina z največjim jezerom v Sloveniji in z najkrajšo slovensko reko Jezernico, svojevrstna kulturna krajina z nezamenljivim obrazom, svet mitov in legend o davnih časih in davnih kulturah, domovanje bajeslovnih belih žena in začarani rajski vrtovi iz alpske legende o Zlatorogu, pokrajina, obdarjena z dušo skrivnostnih prednikov, s sanjami, čustvovanjem, žitjem in nehanjem tisočerih rodov, pokrajina, prepojena z zgodovinskim spominom o kamenodobnih lovcih in prvih pastirjih, o prazgodovinskih iskalcih zlate in železove rude, o keltskih talilcih v visokogorju, o antičnih posvečencih, ki so znali kovati noriško jeklo in o srednjeveških čarovnikih, ki so iz roda v rod prenašali znanje črne magije, kot so pred tisoč leti imenovali umetnost taljenja železa, pokrajina, ki še vedno skriva svoje srce v obdelani zemlji, čeprav so jo v zadnjih dvesto letih prekopavali najimenitnejši arheologi svojega časa in z najbolj dragocenimi najdbami obogatili velike muzeje od Avstrije do Amerike, v Bohinju pa niso pustili ničesar.

63

Vir: Klemen Langus (10. 9. 2012).

130

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA11 Elementi in smernice slow tourism 64 Bistveni elementi slow turizma65 so: čas66, počasnost67, sobivanje in drugačnost68, pristnost69, čustvenost – soudeležba70 in trajnost71. Čas

PočasNost

Kontaminacija / drugačnost

Pristnost

Trajnost

se nanaša na časovno razsežnost organizacije turističnih akterjev in teritorija ter se operativno odraža v nekaterih vidikih, npr.: (i) strateškem usmerjanju na osnovi eksplicitnega srednjedolgoročnega planiranja; (ii) posvečanju časa analiziranju, razumevanju in načrtovanju kakovostnih izboljšav s strani turističnih akterjev: za stranke in zaposlene, (iii) časovnem koriščenju raznih storitev zato, da se gostom zagotovi prijetno izkušnjo na podlagi njihove časovne razpoložljivosti. se nanaša na povpraševanje in vzpostavitev, promocijo ter ponujanje storitev in produktov sproščujočega turizma, ki ne predvidevajo hitrega tempa oz. masovne udeležbe, to se pravi, da se gostom zagotovi popolnejše, globlje in privlačnejše izkušnje, ki jim omogočajo, da se postopoma postavijo v stik s krajevnimi danostmi - Slow pomeni zmanjšati količino in spodbuditi kakovost izkušenj. soočanje z drugimi predstavlja nov način osebne rasti. Ta razsežnost se nanaša na odnose med posamezniki (nosilci različnih mnenj, znanj, kultur, prepričanj) in na sposobnost sistema ponudbe, da oblikuje plodne oblike izmenjave med njimi. Obravnavani odnosi so predvsem naslednji: (i) med gostom in lokalnimi rezidenti (torej ne samo avtohtonimi); (ii) med gostom in turistično ponudbo; (iii) med gosti. se nanaša na sposobnost oblikovanja in ponujanja določene izkušnje, ki naj bo: (i) zaznamovana, (ii) neizumetničena, (iii) tesno povezana s kulturo in običaji določene destinacije.

Tovrstni vidiki se navezujejo na sposobnost ponujanja nestandardnih / globalnih proizvodov in storitev, ki lahko postavijo v ospredje razlike ter gostu sporočijo, da se nahaja ravno v tistem določenem kraju (z vsemi pozitivnimi ali negativnih lastnostmi) ne pa kjerkoli drugje. se nanaša na vpliv oz. učinke turistične dejavnosti na lokalno okolje v širšem pomenu besede (bodisi učinka bodisi okolja).

Določa potrebo po dolgoročnem trajnostnem oz. ekološko lahkem, ekonomsko učinkovitem, etično in družbeno pravičnem pristopu do krajevnih skupnosti.

64

Smernice za slow tourism (ST), str.

55-68 (vir: http://www.slowtourism.net/contentsite/docs/Guidelines_Slo.pdf, 4. 5. 2012).

65 Vir: http://www.slow-tourism.net/contentsite/docs/SLOWTOURISM_SlidesSlovenian.pdf (4. 7. 2012) 66 Pravica do lenarjenja – počitka od dela brez slabe vesti (greha), ki izhaja iz brezdelja.

67 Kakovost turističnih izkušenj se odraža v pojmih kot so sprostitev, poglabljanje, spoznavanje območja, skratka: upočasnitev, počasnost, sproščenost – (s počasnimi prevoznimi sredstvi) sproščeno obiskati manj krajev, ki pa jih je treba odkriti in doživeti umirjeno.

68 Prav doživljanje potovanja z namenom, da bolje razumemo same sebe, je najboljši način soočanja z drugačnostjo (Lucchesi 1995). Gre za osredotočenost na pozitivne lastnosti drugačnosti in s tem družbe različnih oseb, ki temelji na enakopravnosti, brez vzvišenosti do drugih. Ekološke problematike se tako preuči iz antropološkega vidika – ekološko vprašanje je vprašanje komuniciranja med človeškimi bitji, ki živijo v pragmatičnih, jezikovnih, komunikacijskih in živečih ekosistemih, ki so znatno večji od njih samih (Manghi 2007).

69 Pristnost je postala pomemben dejavnik pri izbiranju destinacij (Sedmak, Mihalič 2008). Sledi dejstvu, da imajo popotniki in turisti lahko isto željo, njihov način iskanja, tolmačenja in doživljanja okoliščin in okolij pa se razlikuje.

Slow turisti želijo preživeti nekaj časa v edinstvenih krajih, kjer lahko odkrivajo edinstvene značilnosti izbranega območja in prebivalstva. Delno sprejemajo tudi umetno obnavljanje običajev, če le ohranjajo izvirne značilnosti lokalne kulture.

70 ST izhaja iz želje po soudeležbi oz. sodoživljanju. Na potovanju se preverjajo številne izkušnje in občutki.

Pomembna je zadovoljitev lastnih čutov – kraji v sebi skrivajo dušo in delujejo kot generatorji vzdušij, občutkov in čustev, ki izhajajo iz poznanih in nepoznanih poti (Bruno 2006) – (čustvena geografija – razlaganje naravnega ali mestnega okolja kot nekakšnega odtenka duše). Želja po odkrivanju krajev izhaja iz potrebe po spoznavanju samega sebe med prehajanjem skozi prostor in po doživljanju okolja z vsemi oblikami tipne, vidne in zaznavne občutljivosti. Ta občutljivost je izredno osebna in obenem skupna. Samo čustvena kakovost je prava kakovost.

71 Trajnostni razvoj je razvoj, ki zmore prihodnost (Ronchi 2000). Bistvena je promocija skupne družbene odgovornosti na območju, ki zadeva vse, izvira iz samih območij in spodbuja družbene akterje da delujejo v smeri čim večje soudeležbe, bodisi posameznikov bodisi skupnosti (Citterio, Lenzi 2007b). Z upravljanjem virom se zadovolji gospdoarske, družbene in estetske potrebe in ohrani kulturno integriteto, osnovne ekološke procese, biološko raznovrstnost in življenjske sisteme na obravnavanem območju. Trajnostni turistični produkti delujejo v sozvočju z okoljem, lokalno skupnostjo in kulturo, ki postanejo koristniki in ne žrtve turističnega razvoja (WTO 1996).

131

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Čustvenost

se nanaša na sposobnost oblikovanja izrednih trenutkov, ki gosta spremenijo in ga zaznamujejo s privlačnimi in prijetnimi izkušnjami.

To se pravi, da je treba ukrepati na vsebino, organizacijo in način nudenja storitev zato, da se sproži oz. vsaj spodbudi čustvenost preko ad hoc oblikovanih dogodkov in okoliščin (zunanja spodbuda okolja), ki naj nadgrajujejo odzive posameznikov (notranja spodbuda), ki se načeloma razlikujejo od posameznika do posameznika.

Smernice Slow tourism se nanašajo na splošne smernice, ki veljajo za vse ter smernice za: nastanitev, gostinske prehrambene obrate, za mobilnost in dostopnost, vodenje in icoming aktivnosti, promocijsko informiranje in obveščanje ter destinacijski management.

Splošne smernice – veljajo za vse Razsežnost Čas

Počasnost

Kontaminacija

Pristnost

Trajnost

Čustvenost

Opredelitev / referenčni kontekst • Posvetiti nekaj časa stikom s strankami in prisluhniti njihovim potrebam, zahtevam in radovednostim; • Prirediti redna srečanja z osebjem za obravnavo najbolj ustreznih oblik reševanja težav strank in za izboljšanje delovnega okolja; • Opraviti preverjanja (neposredna, posredna) ponujenih storitev; • Ukrepati takoj, a planirati izboljšave in aktivnosti v srednje-dolgoročnem roku; • Posvetiti nekaj časa določitvi ciljev (kakovostnih in količinskih) in preverjanju doseženih rezultatov glede na pričakovanja; • Spodbuditi soudeležbo osebja pri usposabljanju in nadgrajevanju ponujenih storitev; • Spodbuditi minimalno izobrazbo osebja glede najznačilnejših zanimivosti destinacije (običaji, enogastronomija, zgodovinske/kulturne danosti itd.); • Posvetiti nekaj časa izbiranju in preverjanju ustreznosti dobaviteljev / ponudnikov (predvsem tistih, ki nudijo storitve slow), ob tem pa preprečiti izbor dvoumnih etičnih, kakovostnih in okoljskih subjektov; • Oblikovati urnike tako, da imajo stranke dovolj časa na razpolago.

• Osveščati stranke glede “različnega” doživljanja potovanja: počasnost, nenavadne poti, izleti in zanimivosti, posebne izkušnje, ki naj bodo predstavljene preko različnih sredstev (oglasna deska, tabla, televizor v sobi, itd.); • Promovirati druge turistične akterje, ki dopolnjujejo omrežje (prevozi, gostinstvo, vodiči itd.) in ki ponujajo oblike sproščujočega turizma; • Sprejeti ustrezne rešitve za koriščenje storitev in danosti s strani nepokretnih strank (starejših oseb, invalidov itd.); • Vključiti v ponujene storitve aktivno soočanje in izmenjavo mnenj med gosti in lokalnimi prebivalci; • Spodbuditi (na mestu samem in preko spleta) izmenjavo izkušenj, nasvetov, občutkov, mnenj med gosti; • Spodbuditi in ohraniti stike s strankami tudi po zaključku bivanja, preko skupinskih sredstev (socialna omrežja, blog, itd.) in one-to-one.

• Nuditi turistom ustrezna sredstva (npr. knjižnica, mediateka) o lokalni kulturi, družbi, običajih in okolju; • Sestaviti seznam “strokovnjakov” za različne elemente krajevne skupnosti, ki lahko svetujejo / oblikujejo značilne storitve; • Prirediti redna srečanja s strankami za predstavitev/vrednotenje tipičnih elementov lokalne kulture (prebiranje odlomkov, projekcije, degustacije, manjše predstave, razstave itd.), • Izkoristiti lokalne predmete (pohištvo, podobe, itd.) in materiale (tkanine itd.) pri opremljanju prostorov za turiste in oblikovanju oblačil osebja.

• Seznaniti goste s prizadevanji turističnega akterja v smeri razvijanja trajnostnega, odgovornega in okolju prijaznega turizma, ki naj spoštuje tudi lokalne vrednote; • Spoštovati merila o kakovosti okolja, energetike, gospodarstva in družbe; • Spodbuditi turistične akterje naj pristopijo h kakovostnim blagovnim znamkam, čeprav to ni obvezno.

• Pozorno načrtovati izkušnjo (scenarij, okolje, organizacija, prostori); • Pri izvajanju dejavnosti uporabljati osebje, ki lahko aktivno soudeleži obiskovalce; • Preveriti rezultate z rednim anketiranjem strank.

132

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Smernice za nastanitev Razsežnost Čas Počasnost Kontaminacija

Pristnost

Trajnost

Čustvenost

Opredelitev / referenčni kontekst • Ponuditi več časa strankam za opravljanje check-out operacij.

• Postaviti na nočno omarico (odlomke) knjig itd., ki opisujejo lokalne danosti.

• Redno prirediti vsaj en večer za izmenjavo izkušenj, nasvetov, občutkov, kupljenih predmetov itd. med gosti; • Prirediti manjše tečaje / delavnice (gastronomija, enologija, obrtništvo itd.) z aktivno soudeležbo gostov; • Posredovati imena tipičnih lokalov in dogodkov destinacije, ki jih lahko gostje obiščejo za doživljanje prostora kot ga doživljajo “krajevni prebivalci”.

• Uporabiti lokalne obrtniške predmete (npr.: keramični dispenzerji, naravna mila, itd.); • Za zajtrk pripraviti tipične jedi (sladice, torte, marmelade itd.); • Pri zajtrku uporabiti serviete iz papirja ali tkanin, ki naj prikazujejo lokalne motive, prostore, informacije.

• Dokazati stalna prizadevanja za varčevanje z energetskimi viri in proizvodnjo alternativnih energetskih virov (“beli” in “zeleni” certifikati itd.); • Postavitev zabojev za ločeno zbiranje odpadkov v skupnih prostorih in v sobah; • Omejiti uporabo monodoznih izdelkov; • Omejiti število predmetov za goste, ker se jih lahko tudi nudi samo na zahtevo (manj mini barov, več streženja po sobah); • Spodbuditi turistične akterje naj pristopijo h kakovostnim blagovnim znamkam, čeprav to ni obvezno.

• Ponuditi gostom domače vzdušje.

Smernice za gostinske prehrambene obrate Razsežnost Čas

Počasnost

Kontaminacija

Pristnost

Trajnost

Čustvenost

Opredelitev / referenčni kontekst • Redno spreminjati menije z uključevanjem tipičnih / tradicionalnih jedi / receptov; • V primeru hotelov: nuditi gostom možnost, da kupijo tipične jedi izven hotela in jih nato skuhajo v hotelski kuhinji; • Natančno oblikovati grafično podobo menijev, tudi z vključitvijo lokalnih zgodb, receptov, običajev in podob.

• Vključitev v meni poglavja “Slow”, ki naj vsebuje tradicionalne jedi. Poglavje je lahko ločeno od glavnega menija in naj predstavi sugestivne plati jedi/pridelkov (proizvodnja, predelava, alternativni recepti, zanimivosti itd.); • V poglavju “Slow” določiti (tudi le ob specifičnih dneh in / ali obrokih) vsaj en meni za “dolgo” degustacijo, ki naj bo sestavljen iz različnih jedi, ki sestavljajo specifično “jedilno pot” (lokalno ali pa ne); • Uporabiti predmete (menije, stene, prte itd.) za informiranje o tipičnih elementih lokalne kuhinje in jedi; • Postaviti menije na mize za celotno trajanje kosila / večerje zato, da se spodbudi prebiranje in razumevanje jedi.

• Ko je to mogoče (oziroma v specifičnih okoliščinah) spodbuditi druženje gostov, tudi z uporabo skupinskih miz; • V specifičnih primerih dati na razpolago kuhinjo / druge prostore za skupinsko kuhanje jedi, predstavitev običajev lokalne kuhinje s strani lokalnih prebivalcev.

• Uporabiti tipične, lokalne in kakovostne pridelke; • Predlagati/spodbuditi tipične oblike prehranjevanja (npr. z rokami, z različnim vrstnim redom obrokov, nenavadnimi mešanicami itd.); • Razstaviti tipične obrtniške in enogastronomske proizvode s krajšim opisom njihove zgodovine/izvora in spodbuditi nakup le-teh.

• Uporabiti tipične sezonske in biološko pridelane pridelke; • Uporabiti pribor, kozarce, posode in ostalo, ki naj bodo prijazni do okolja (biorazgradljivi, leseni, papirnati, stekleni, iz tkanin...); • Spodbuditi ločeno zbiranje odpadkov za čim večje število materialov (organsko, steklo, plastika, olje, aluminij, papir, baterije…); • Predlagati in spodbuditi zmanjšanje količine odpadkov (voda in vino, doggy-bag ..).

• Kuhar ali maître lahko skuhata nekaj jedi ob prisotnosti oz. z aktivno udeležbo gostov; • Kuhar je na razpolago strankam za morebitne odgovore na vprašanja glede lokalnih; • enogastronmskih proizvodov oz. receptov (izvor, zgodovina, odnos z okoljem, skrivnosti za boljšo pripravo / kuhanje / predstavitev).

133

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Smernice za mobilnost in dostopnost Razsežnost Čas

Počasnost

Kontaminacija Pristnost Trajnost

Opredelitev / referenčni kontekst • Oblikovati kratke in lahko dostopne poti, ki naj spodbudijo opazovanje krajev; • Nuditi gostom sredstva, s katerimi lahko poglobijo odkrivanje teritorija in / ali tematike (tiskovine, avdiovizualni pripomočki itd.) in ki jih lahko uporabijo na poti; • Pripraviti seznam dobaviteljev / ponudnikov počasnih prevoznih sredstev, ki jih lahko stranke kontaktirajo.

• Pripraviti ponudbe s popusti v primeru, da se gostje pripeljejo do destinacije z javnimi prevoznimi sredstvi (npr. vlakom, avtobusom itd.); • Za goste, ki se pripeljejo z avtomobilom: ponuditi ustrezna parkirišča in skleniti dogovore z zasebnimi garažami zato, da obiskovalci ne uporabijo avtomobila med bivanjem in se poslužijo javnih prevoznih sredstev; • Spodbuditi uporabo kolesnikov za krajša potovanja (rikša, tandem kolesa, navadna kolesa, kotalke, ..), ki naj bodo na voljo obiskovalcem; • V primeru potovanj, ki presegajo 60 km, oblikovati postanke kot priložnost za obisk in osebno obogatitev; • Uporabiti sredstva / rešitve, ki naj omogačajo dostop nepokretnih oseb.

• Spodbuditi oblike skupinskega prevoza (npr. car sharing); • Predlagati oblike izmenjave in soočanja za skupine obiskovalcev; • Spodbuditi goste, naj uporabljajo prevozna sredstva, ki jih uporabljajo prebivalci.

• Uporabiti tipične in tradicionalne oblike prevoza (s konji, osli, kravami, psmi itd.) pri oblikovanju prostorov (vozovi, notranji in zunanji okrasi).

• Uporabiti manj onesnažujoča prevozna sredstva in “goriva”; • Ustrezno reciklirati vse predmete, ki se nanašajo na prevozna sredstva (olja, baterije, pnevmatike, nadomestne dele in drugo); • Uporabiti biološke in okolju prijazne proizvode za čiščenje / vzdrževanje vozil.

Smernice za Vodenje, incoming aktivnosti Razsežnost Čas

Počasnost

Kontaminacija

Pristnost

Trajnost

Opredelitev / referenčni kontekst • Posvetiti nekaj časa preoblikovanju in / ali vzpostavljanju ex novo tematskih poti, privlačnih zgodb, izkušenj in aktivnosti; • Poglobiti odkrivanje in poznavanje lokalne zgodovine, kulture in zanimivosti ter vključiti tovrstne elemente v ponujene izkušnje, aktivnosti in storitve; • Razvijati povezave, stike in odnose med ponudniki slow aktivnosti zato, da postanejo bolj osveščeni, proaktivni in usmerjeni k temu segmentu.

• Za sproščujoče doživljanje destinacije (tudi mestne) naj ponudba predvideva tudi bivanja, poti, vodene obiske in aktivnosti, ki naj zajemajo več dni (npr. paketi za 3-4 dni "full immersion" za ogled zanimivosti, ki se jih običajno ogleda v 1-2 dneh); • Vsebine predlaganih ogledov morajo biti prilagojene njihovemu trajanju in načeloma je treba dati prednost poglabljanju tematik, ne pa količini obiskanih zanimivosti (npr: v katalogu so navedeni časovno omejeni obiski, ki pa znatno skrčijo število obiskanih zanimivosti); • Uporabiti specializirane vodnike za posamezne tematike in se izogniti “generičnim” vodnikom.

V primeru skupin, ki zahtevajo višjo stopnjo poznavanja zanimivosti, je treba ustrezno prilagoditi strokovnost vodnikov; • Nuditi prilagojene in fleksibilne ponudbe na podlagi časovne razpoložljivosti in interesov turistov; • Izogibati se tradicionalnih, pretirano izkoriščenih zanimivosti. Predlagati originalne obiske in oglede, različne od tradicionalnih; • Spremeniti / prilagoditi oglede glede na sestavo skupin obiskovalcev, zlasti če so prisotne nepokretne osebe.

• Spodbuditi interakcijo med obiskovalci (dodelitev vlog, izmenjava pripomb in mnenj o zanimivostih itd.); • Vključiti v obiske srečanja z lokalnimi prebivalci (obrtniki, predstavniki podeželske skupnosti, strokovnjake o lokalni kulturi itd.), s katerimi lahko turisti aktivno komunicirajo.

• Ponuditi turistom, pred, med in po obisku gradivo za drugačno odkrivanje krajev; • Pri oblikovanju obiskov / aktivnosti je treba uporabiti avtohtone zgodbe in elemente, pristne, nebanalne ali izumetničene.

• Osveščati turiste glede spoštovanja obiskanih krajev in preprečiti ravnanja, ki lahko ogrožajo okolje (oblačila, odpadki, cigareti / alkoholne pijače, hrup, prilagajanje lokalnim običajem itd.); • Preprečiti oblikovanje prevelikih skupin; • Med obiskom spodbuditi nakupovanje blaga in storitev, ki jih nudi krajevna skupnost (ogledi 134

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Čustvenost

• • • •

kmetij, tržnic, obtniških delavnic itd.). Na tak način bodo ogledi pozitivno učinkovali ne samo na turistične akterje v ožjem smislu.

Pripraviti vodilno tematiko za vsak ogled / izkušnjo, ki naj dosledno uokviri razne zanimivosti in scenarije; Izbrati in razviti ponudbo na osnovi značilnosti turističnih akterjev in storyline ter v skladu z izbrano tematiko; Uporabiti angažirane in usposobljene vodnike; Navdušenje in igra sta osnovna elementa za t.i. edutaiment in za doživljanje enkratnih.

Smernice za Promocijsko informiranje in obveščanje Razsežnost Čas

Počasnost

Kontaminacija

Pristnost Trajnost

Čustvenost

Opredelitev / referenčni kontekst • Posvetiti nekaj časa oblikovanju celovitih in natančnih promocijskih materialov (s posebnim poudarkom na vsebini, natančnosti, podrobnostmi, izvirnosti, etičnim prizadevanjem, brez banalnih elementov); • Posvetiti nekaj časa zbiranju gradiva (fotografije, besedila, zgodbe), ki lahko ustrezno podpirajo promocijo slow območja; • Posvetiti nekaj časa sestavi informativnega gradiva v vsaj treh jezikih (v skladu z značilnostmi območja in izvorom turistov); • Dati prednost prijazni in lahko dostopni uporabi tehnoloških podlag namenjenih uporabnikom (preprostost, standardi dostopnosti itd.); • Soudeleženi turistični akterji naj bodo na razpolago svojim strankam za posredovanje informacij in nasvetov o destinaciji, tudi preko mobilnih sredstev (socialnih omrežij, klepetalnic itd.).

• Pri vseh aktivnostih notranjega in zunanjega obveščanja je treba sporočiti turistom, da si turistični akterji prizadevajo razviti slow turizem; • V turističnih informacijskih centrih naj bo prisoten izvedenec za področje slow; • Na spletni strani / portalu destinacije naj bo objavljeno specifično poglavje o slow turizmu, ki naj navaja razpoložljive vire, poti, aktivnosti in turistične akterje; • Na spletni strani naj bodo prikazani razni nivoji postopnega odkrivanja destinacije na podlagi potreb uporabnika / turista (več podrobnosti, obširnejše in popolnejše poti, priloge itd.); • Spodbuditi pripravo slow potovanja preko posredovanja ustreznega gradiva na spletni strani (predstavitve, posnetki, glasba, slike, dokumenti); • Nuditi informacije preko mobilne tehnologije za obogatitev doživljanja lokalne danosti (bodisi specifičnih krajev, bodisi destinacije.

• Turistični akterji naj spodbujajo turiste, da napišejo recenzije in pripombe o bivanju, nato jih sami pregledno objavijo – a ne v anonimni obliki; • Pri promociji svojih aktivnosti naj turistični akterji predstavijo izkušnjo na čim bolj nevtralen način, tudi z objavo pripomb in recenzij ostalih gostov in časopisov / specializiranih revij; • Turistični akterji naj bodo aktivni na področju socialnih omrežij oz. strani posvečenih slow turizmu (tudi tistih, ki se ne izrecno nanašajo na njihove ponujene storitve); • Turistični akterji naj vzdržujejo stike z gosti tudi po zaključku bivanja in naj vzdržujejo dolgotrajne odnose.

• Slike in podobe uporabljene za promocijo slow destinacij naj se nanašajo na stvarne in realne elemente, pri tem naj se ne uporablja slik iz drugih podaktovnih baz ali modelov.

• Pri promocijskih dejavnosti je treba čim bolj zmanjšati učinke na okolje (papir FSC ali PEFC; črke, ki porabijo manj črnila, rastlinska črnila, lokalno proizvedeno gradivo, e-brošure itd.); • Promocijsko gradivo je treba v čim večji meri širiti preko informacijskih sredstev. Tiskanje gradiva naj bo omejeno samo na zahteve gostov (e-pošta, prenosi datotek, USB ključki, cd, dvd itd.); • Promocijsko gradivo naj vedno vsebuje tudi navodila za pravilno ravnanje turistov do flore, favne in krajevnih običajev; • Smerokazi ne smejo preveč vplivati na okolje, zato je treba omejiti vidno onesnaževanje preko uporabe velikosti, barv, podlag in materialov, ki naj bodo skladni z okoljem.

• Uporabiti podobe in slike, ki naj spodbujajo čustvenost, občutke.

135

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Smernice za Destinacijski management Razsežnost Čas

Počasnost

Kontaminacija

Pristnost

Trajnost

Čustvenost

Opredelitev / referenčni kontekst • Razvijanje slow produkta je kompleksna dejavnost, ki potrebuje veliko časa ter trajno in dosledno turistično upravljanje / marketing; • Slow pristop ni odvisen od “fizičnih” in organizacijskih elementov, temveč je tesno povezan z osebami, njihovo aktivno soudeležbo, navdušenjem, usposobljenostjo. Tovrstni dejavniki zahtevajo veliko izobraževanja, vzpostavljanja stikov in odnosov ter dolgoročnih časovnih rokov; • Slow produkt je v prvi vrsti izobraževalno-vzgojni produkt: delovati je treba na vztrajnosti.

• Biti "slow" je vrednota: slow produkte naj se uporablja za uvrščanje in razlikovanje lastne turistične ponudbe; • Pri planiranju turističnih aktivnosti in teritorija naj se predvideva rešitve, storitve in poti za slow turizem in za nepokretne osebe; • Spodbuditi je treba alternativne oblike nastanitve na osnovi sonaravnih rešitev (koče treehouse, sleep in strow, itd.); • Prirediti je treba nekatere slow dogodke, ki naj privlačijo turiste (nepoznane poti, izvirno doživljanje zanimivosti, nenavadne in refleksivne pobude); • Izbrati je treba potovalne agencije in poslovne partnerje v skladu s filozofijo slow.

• Upravljanje slow turističnih proizvodov naj spodbuja vzpostavljanje omrežij med turističnimi akterji, izmenjavo med turisti, srečevanje turistov s krajevno skupnostjo, soudeležbo prebivalcev pri oblikovanju krajevne turistične ponudbe. Aktivnosti naj stalno težijo k podpiranju tovrstnega razvejanega sistema odnosov.

• Delovati na področju slow pomeni, da se je treba izogibati standardizaciji, globalizaciji in banalizaciji, vsaj v zvezi s storitvami, ki so ponujene v okviru tega omrežja; • Iskanje, ponovno odkrivanje in obujanje tipičnih avtohtonih prvin omogoča razlikovanje od drugih destinacij in uveljavljanje pristnih zgodb in izkušenj, ki se postopoma spremenijo v turistične produkte.

• Slow destinacija je tesno povezana s prizadevanji za zagotovitev trajnosti (krajevne skupnosti in turistov) in z zmanjšanjem vplivov na okolje. Zato je treba spremljati in certificirati sistematsko napredovanje na različnih segmentih turističnega področja.

• Slow destinacija ne meri samo stopnje zadovoljstva turistov (glede koriščenja storitev), ampak tudi čustvenost in edinstvenost izkušnje, ki predstavljata končni cilj marketinških dejavnosti in upravljanja.

136

PRILOGA 12 Bohinj v dokumentu Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem Opredelitev Bohinja v dokumentu Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem72

• Turistična identiteta Bohinja je večplastna, bogata in presežna v pojmovanju sonaravnega. Bohinj je naravna oaza miru in lepote, kjer lahko turist iz stresnega okolja spet najde samega sebe. Primerjalna prednost Bohinja je v njegovi razsežnosti v kateri se lahko človek izgubi. Je zmerno aktivna, meditativna destinacija za slehernika, ki potrebuje odklop.

• Programski osnutek – identiteto TNP kot strogo varovanega območja, kjer je narava še neokrnjena, je potrebno prenesti na ves Bohinj z vsem utripom sonaravnega življenja.

Tako bo Bohinj z vsemi svojimi dejavnostmi postal sinonim in ikona za življenje z naravo in tako potrjeval turistični slogan “Kjer sta si človek in narava najbližje”. Pri tem ne gre le za planšarstvo, temveč za tip sonaravnega turizma, ki se kaže tako v ikonografiji prostora, kot v načinu vodenja in predstavljanja tega turističnega območja. Kot najbližja oaza miru in lepote se mora Bohinj izogniti mrzličnim in glasnim turističnim dejavnostim ter množičnim zbiranjem, razen kadar gre za tradicionalne prireditve, vezane na sonaravno planšarstvo. Ponudba meditativnega tipa turizma naj temelji na jasni topografiji meditativnih sprostitvenih poti, kjer je dobro označena dolžina in tip poti s primerno zgodbo, ki to meditativnost, poleg same krajine, vzpodbuja – obstoječim pohodniškim programom je potrebno dati novo vsebino. Drugi tip turizma je vodenje skupin v okviru slogana: “Poiščite svoj pravi jaz v odsevu narave”. Obstoječe pohodne poti ob pomirjujočih vodah je potrebno primerno poimenovati in vsebinsko nadgraditi kot npr. Pot Žive vode, Pot visokogorskih jezer, Navdihujoča in radoživa rožna pot, Etnografska pot stika človeka z naravo – so poti k identiteti poslednje oaze – največje prednosti Bohinja.

• Med atrakcijami so izpostavili: cerkev sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu; Planšarski muzej v Stari Fužini; Toplerje – stoge v Studorju in Oplenovo hišo; Bohinjska železnica; Bohinjsko jezero; Slap Savica; Korita Mostnice in HUdičev most.

• Zgodba se imenuje: Kjer sta si človek in narava najbližje; Bohinj je v popolnosti ohranjena dragocenost, kjer lahko sodoben človek v odsevih narave poišče svojo dobro, mirno stran. Bohinj je navdušujoč splet naravne in kulturne dediščine, kjer čas teče v skladu z vašo primarno bivanjsko uro. Je hkrati meditativen prostor tišine in prostor adrenalina in neobrzdane divjine. Je prostor, kjer lahko vsak poišče samega sebe: med vodami in gorami ter med neštetimi odtenki beline. Slap Savica s svojo belo vodo, beli hudič na steni cerkve sv. Janeza, bele gore v odsevu spokojnega jezera, belo mleko z rožnih planin odsevajo vso deviškost in čistost te pokrajine v srcu Triglavskega narodnega parka. Še Agata Christie je izjavila, da je Bohinj prelep za umor.

72

Jeraj, Marjeta et. al. Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem; Aktivnost št. 2: Oblikovanje razvojnih načrtov petih posameznih regijskih sonaravnih integralnih turističnih produktov, oktober 2009; Kranj: Alpe Adria Vita d.o.o. 2009, str. 136 – 144.

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Predlagani krovni program: Kjer sta si človek in narava najbližje73 Program 1: Poiščite svoj pravi obraz v ogledalu narave – sprehodite se okoli Bohinjskega jezera do slapa Savice (Pot pričnemo ob cerkvi sv. Janeza Krstnika, zavijemo levo na pešpot mimo kopališča in čez travnike Fužinskega polja na severno stran jezera, pot nadaljujemo ob jezerski obali, mimo ribogojnice in pod slap Govic, sledi ura sproščenega sprehoda do vznožja slapa, 15 minut vzpona nas loči do paviljona z razgledom na slap, ob povratku se v kampu Zlatorog vkrcamo na ladjo in odpeljemo do Ribčevega Laza; trajanje programa 6 ur; vključeno: vodnik, vstopnina za slap Savica, enosmerna vožnja z ladjo; cena 20 EUR /20 oseb, 17 € /30 oseb).

Podprogrami: Pot žive vode (voda pomirja, osredotočenost ogleda Bohinja (narave in kulturne dediščine) ob iskrivih vodotokih); Pot odsevov (pot vodi po visokogorskih jezerih in se konča v Bohinju); Rožna pot idr.

Program 2: Po botanični poti do alpskega cvetja74 – spoznajte dišeče, zdravilne in druge posebnosti Bohinja. Obiskovalcem je namenjena botanična pot, ki se začne na Brodu. Pot vodi preko travnikov na levem bregu Save Bohinjke, kjer lahko občudujemo travniške rastline: kukavičja lučka, njivsko grabljišče, travniška ivanjščiva, zdravilna zelišča – navadni rman, rumenocvetoči pravi ranjak; sledi pot v svetel gozd, ki ga zarašča leska, maklen, glog, dobrovita, črni gaber, mali jesen. Na skalni steni ob poti lahko občudujemo kranjsko lilijo ali zlato jabolko, pa tudi krvavordečo krvomočnico.

Sledi travnik porasel z orhidejami in različnimi vrstami kukavic, na višje ležečih travnikih lahko opazujemo brkate nageljčke ali klinčke, značilne za suhe alpske travnike. Pot vodi skozi bukov gozd, kjer so vidni sledovi rudarjenja. Sledi pot skozi gozd črnega gabra in malega jesena. Na razgledni točki se odpre krasen pogled na Spodnjo bohinjsko dolino in na bohinjsko peruniko ob poti. Sledi povratek čez Senožeta v Srednjo vas; 5 ur, vodnik botanic, cena 8 EUR / osebo / 30; 13 € / 20 oseb).

Program 3: Srečajte preteklost v naravi 75– na pot do dediščine nekdanjosti in do naravnih čudes.

Pot začnemo na Ribčevem Lazu, kjer si na zunanji fasadi cerkve sv. Janeza ogledamo freske; pot 73

Jeraj, Marjeta et. al. Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem; Aktivnost št. 2: Oblikovanje razvojnih načrtov petih posameznih regijskih sonaravnih integralnih turističnih produktov, oktober 2009; Kranj: Alpe Adria Vita d.o.o. 2009, str. 136 – 144.

74 Bohinj s svojo več kot 100 letno turistično tradicijo (korenine bohinjskega turizma segajo v leto 1907, ko je bilo ustanovljeno Društvo za privabitev tujcev v Bohinjski Bistrici), je destinacija, zavezana naravi in človeku, ki je sprva živel od fužinarstva, po njegovem propadu, ko so proizvodnjo prenesli na Jesenice in ob izgradnji železniške proge pa se je temeljito posvetil razvoju turizma in vse stavil na naravo! Že zgodaj je spoznal prednost neokrnjene narave in svojo odvisnost od nje negoval ob legendah, izročilih in dediščini vse do sedanjega trenutka, ko bohinjski človek doživlja redefinicijo turizma. Turizem v Bohinju je vezan na prvinskost in deviškost, ki so kot identiteta narave pravi turistični atributi. Le malo katero območje v Alpah se lahko pohvali s tako raznolikim rastlinstvom. Blićina Mediterana se kaže v toploljubni vegetaciji južnih pobočij Spodnjih bohinjskih gora in Pršivca; na razmeroma majhnem prostoru imamo opraviti z zelo različnimi višinskimi pasovi vse tja do najvišjih vrhov, ki segajo daleč nad gozdno mejo; prostrani gozdovi, travniki, senožeti… pa raznovrstna mokrišča – od jezerske obale Bohinjskega jezera do visokih barij. Res, na razmeroma majhnem in lahko dostopnem območju je strnjeno pravo bogastvo rastlinstva, ki pozornemu ljubitelju narave omogoča nepozabna doživetja, lepote in spoznanja. Da bi dali cvetličnemu bogastvu Bohinja, Triglavskega narodnega parka in Slovenije pravo veljavo, da bi vzpodbudili spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim in da bi obiskovalcem omogočili bogatejše doživljanje bohinjske narave in kulturne dediščine, so v Bohinju v času ko se razcveta največ samoniklega cvetja, pripravili dneve cvetja. Od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo. Tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festival alpskega cvetja v Bohinju!

75 Bohinj je geografsko ime za prostor, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino in jezero samo, in ima več kot 100 letno turistično tradicijo; korenine bohinjskega turizma segajo v leto 1907, ko je bilo ustanovljeno Društvo za privabitev tujcev v Bohinjski Bistrici. Je izrazito turistični kraj in atraktiven v vseh letnih časih. Turizem v Bohinju je vezan na prvinskost narave in njeno deviško ohranjenost, na kulturno in naravno dediščino ter športe vseh vrst – tudi adrenalinske. Zanimivosti: Ribčev Laz – spomenik štirim srčnim možem, ki so 25. 8. 1778 prvi osvojili Triglav, pogled na veličasten prestol Triglava in začetek bele zgodbe – legend o zlatorogu, roži mogoti – Bela deviškost narave; Cerkev sv. Janeza Krstnika (freske odkrivajo čudesa: dva bela hudiča, štiri sv. Krištofe, sv. Krištofa s šestimi prsti na nogi, narisani angeli imajo zobe);

138

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

nadaljujemo do Stare Fužine – sprehod po starem vaškem jedru, mimo Zoisovega gradu in ostankov fužin; nadaljujemo do Hudičevega mostu in izvemo legendo o njegovem nastanku; sledi obisk Planšarskega muzeja in kosilo v znani vaški gostilni Mihovc; pot nadaljujemo prosti vas Studor – ogled bohinjskih kozolcev in Oplenove hiše – muzej bivalne kulture; izlet zaključimo pri cerkvi na Bitnjah – grobnica družine Locatelli, ki je zaslužna za gradnjo bohinjskega predora; peš 10 ur, kolo 7 ur, avto/bus 6 ur; vključeno: vodnik, kosilo, vstopnine; cena 15 EUR / osebo (min. 20 oseb) oz 12 EUR / osebo (min. 30 oseb)

Stara Fužina – izredno stara naselbina (še iz predrimske dobe) z železarsko dejavnostjo skoncentrirana ob Mostnici, kjer je danes Zoisov grad, železarski obrat Staro klad’vo je dal ime celemu naselju dokler se ni preimenovalo v Staro Fužino; zanimivosti: ohranjeni stari kmečki domovi (Hlipova hiša z baročno poslikavo), Zoisova graščina (novoromanski slog druge pol. 18 stol. – dom oskrbnika in uprave fužin); cerkev sv. Pavla iz 15. stol.; Hlipova hiša (freske sv. Florjan, sv. Štefan, križani Kristus); Hudičev most (zahtevno gradbeno delo sezidano v enem loku iz klesanega kamna nad globoko, prepadno sotesko potoka Mostnica, ki ga je dal leta 1777 zgraditi Žiga Zois za potrebe dovoza železove rude in oglja iz okoliških hribov – ime je dobil po ljudski legendi); Planšarski muzej; Nutnica “pri Joštu”, kjer so tehtali in zapisovali količino stopljenega železa, leseni križ star vsaj 350 let; rake za pogon kovačij in mlinov; Andrejčeva žaga in mli nob gostilni Mihovec in Planšarskem muzeju, izdelana sta bila 1889 in še obratujeta; Gostilna Planšar – hrana tipična za planšarje: kislo mleko, žganci, ješprenj, bohinjski sir idr.; Studor – pot se nadaljuje proti tej vasici pod istoimensko goro. Med potjo je vidna skupina kozolcev – toplarjev (dva vzporedna kozolca zvezana s skupnim ostrešjem), postavljenih na strateškem mestu med vasjo in polji.

Služijo sušenju sena in drugih poljščin ter shranjevanju orodja in vozil. Stogovi, kot jih imenujejo domačini so izgrajeni iz lesa. Studor ima 11 zaščitenih hiš med ima posebno mesto Oplenova hiša, tip “stegnjenega doma” – vzorčni primer bohinjske hiše, ko se pod isto streho stikata bivalni in gospodarski del – hlev.

139

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 13 Primer nišne doživljajske PTK 'Od bohinjske planine do planine' Predstavitev elementov nišne doživljajske PTK 'Od bohinjske planine do planine', in sicer: • kratek vikend pobeg - tri dnevni (2 nočitvi) voden doživljajski program doživetja alpskega prostora v Triglavskem narodnem parku za majhne skupine do 8 oseb, predstavljen na spletni strani DMO Turizem Bohinj in v katalogih specializiranih organizatorjev potovanj; • vključuje 3 pare v dobri kondiciji, stare med 35 in 50 let, z visoko izobrazbo in dobro ekonomsko preskrbljenostjo, ki živijo v stresnem delovnem okolju iz katerega se želijo umakniti v popolnoma drugačno, mirno okolje – interes po doživljanju naravnega neokrnjenega območja Julijskih Alp

sredi Triglavskega narodnega parka, srečanje z lokalnimi ljudmi in spoznavanje z njihovo kulturo in tradicionalnimi aktivnostmi preživljanja v alpskem prostoru; • program doživljajske PTK (Tabela 17) so kupili direktno - po spletnem CRS destinacije Bohinj po pavšalni ceni 330 EUR/osebo (brez letalskega prevoza Brnik/London) in se nanaša na podaljšan vikend, in sicer prihod je v petek zjutraj in odhod pozno v nedeljo, v tretjem tednu meseca julija; • pavšalno ceno oblikuje produktni manager v Centru trženja Bohinj in vključuje nabavne cene

•

• •

• • •

(stroške) vseh delnih storitev in izdelkov, pa tudi pribitek za oblikovanje, promocijo in trženje programa ter DDV; po izvedenem programu se posamezne storitve in izdelke plača delnim ponudnikom po izstavljenih računih; vsak program je obravnavan individulano; na Letališču Jožeta Pučnika jih sprejme doživljajski vodnik / voznik (planinski / turistični / doživljajski / športni vodnik) in jih skozi pripoved o Bohinju v angleškem jeziku pripelje v Staro Fužino; iz planine Blato se podajo na potep po bohinjskih planinah; kratko dobaviteljsko verigo sestavljajo turistični ponudniki Bohinja, in sicer: Center trženja Bohinj (CTB) s produktnim in destinacijskim managerjem ter rezervaterjem Centralnega rezervacijskega sistema (CRS) Turizem Bohinj; izbrani vodnik/voznik Naravoslovno kulturnega centra (NKC) Bohinj ter kustos; v Mrežo ponudnikov unikatnih prodajnih točk Bohinja povezani predstavniki: etno animatorji na planinah in sirarnah, zaposleni na planinski koči; Izposoja športne opreme idr.; Ob vrnitvi domov jih na e-naslovu čaka kratka zahvala za obisk ter anketa o zadovoljstvu z doživetjem; E-naslov se uvrsti v bazo podatkov in tržni komunikatorji poskrbijo za izvajanje pred- in poprodajne aktivnosti za nišne skupine obiskovalcev.

Na osnovi poročila vodnika/voznika o izvedenem programu vodenja ter ankete o zadovoljstvu z doživetjem, se opravi evalvacija programa in uvede izboljšave.

Program doživljajske PTK 'Od bohinjske planine do planine' Dan Petek

Sobota

Aktivnost Ob 10.00 prihod na Letališče Jožeta Pučnika, malica dobrodošlice in prevoz do Naravoslovno kulturnega centra Bohinj, kjer lahko pustijo odvečno prtljago, se osvežijo in preoblečejo (pohodniška oprema) ter pripravijo za planinsko doživljajsko turo; Ob 12.00 ogled multivizije v NKCB in kratka orientacija ter predstavitev doživljajskega programa, sprehod do Planšarskega muzeja in ogled razstave; Ob 14.30 kosilo pri Mihovcu – gobova juha z ajdovimi žganci, sladek ajdov krapec (po želji tudi kaj druga) ter pohodniška malica (čutara sveže bohinjske vode, sendvič s koruznim kruhom in bohinjskimi mesninami, medena bio ploščica); Ob 15.30 prevoz do Planine Blato, srečanje z bohinjsko ciko, zvenom kravjih zvoncev in majarjem Ob 17.00 pohod do Planine pri Jezeru, čebričenje v jezerski vodi ter večerno druženje pri skupinski večerji bohinjske mineštre iz kotla na planinski koči ter nočitev na planini v planšarskem stanu »na kobile«.

Ob 7.00 prebujanje in jutranja gimnastika s hojo po rosni travi, planinski zajtrk (jajčka s slanino, ajdov kruh, bohinjski čaj z zeliščnim žganjem bohinjskih planin), preizkus v molži bohinjske cike, napolnitev čutare z bohinjsko izvirsko vodo; Ob 10.30 pohod proti Planini Dedno polje in ob poti spoznavanje alpskega cvetja in značilnosti gozda in dreves v različnih nadmorskih višinah; Ob 10.30 prihod na Dedno polje z ogledom Planine in sirarne ter degustacijo sira; kosilo na planini (bohinjski žganci iz koruze trdinke bohinjke in kislo mleko ter borovničev zavitek z bohinjsko skuto) Ob 14.30 pohod do Planine v Lazu, kjer bodo sodelovali pri sirarskih opravilih in preživeli popoldan z majarjem in sirarjem; po večerji (namaz iz bohinjske skute in kisle smetane z domačim kruhom ter

140

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Nedelja

jote) sledi spoznavanje zelišč za čaj in žganja ter možnost senene kopeli pod zvezdami.

Ob 7.00 prebujanje in jutranja gimnastika s hojo po rosni travi, planšarski zajtrk (bohinjski žganci, kislo mleko, sveže mleko, suhe mesnine, sir, domači kruh), napolnitev čutare z bohinjsko izvirsko vodo; Ob 10.00 pohod proti Planini Blato s pripovedovanjem zgodb o družabnem življenju majarjev in sirarjev; Ob 12.00 prihod do parkirišča, kjer nas čaka vozilo in vožnja do Koče na Vogarju, kjer imamo na razgledni točki krasen panoramski pogled na Bohinjsko jezero, Vogel in Komno, na koči imamo tudi kosilo ( ); Ob 14.00 skočimo v neoprensko opremo in se vodeno spustimo po Koritih Mostnice – soteskanje; Ob 17.30 prihod v vas Stara Fužina, kjer si ogledamo toplarje in spoznamo zgodbo trdinke bohinjke Ob 18.00 prihod do Naravoslovno kulturnega centra Bohinj, kjer se osvežimo, oddamo pohodniško opremo in se prelevijo v klasične turiste, ki nakupijo darila za svoje domače, se seznanijo z drugo dopadljivo ponudbo Bohinja in si rezervirajo naslednji program; Ob 19.00 večerja pri Rupi (tradicionalne bohinjske jedi); Ob 20.00 odhod proti Bledu in Letališču Jožeta Pučnika; Ob 22.30 polet proti Londonu.

141

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 14 Smernice Slow tourism na področju razvoja in trženja 76

Smernice slow tourisma na področju razvoja in trženja Družabna omrežja (npr. Facebook, MySpace, Twitter, YouTube ter blogi) oz. spletne skupnosti, ki so zelo priljubljen in koristen pripomoček za promocijo turizma in izmenjavo mnenj in izkušenj.

Tovrstna orodja nudijo tržnikom priložnosti dvosmernega komuniciranja in izmenjave koristnih napotkov od ust do ust z lastnimi in potencialnimi strankami vsak trenutek in na vsakem mestu.

Strategija zelenega marketinga, ki teži k ekološki trajnosti, je priljubljena zlasti med spletnimi uporabniki, ki cenijo povezovanje gospodarskih ciljev z družbenim blagostanjem preko ekologije in skupnega načrtovanja osnovanega na načelih trajnosti (predvsem na področju varčevanja z energetskimi viri, potovanjem z nizkim ogljičnim odtisom, pravičnim turizmom v manjših turističnih objektih z manjšim vplivom na okolje, trajnostnim razvoje destinacij in njihove ponudbe ipd.).

Počasno potovanje kot nasprotje hitri informacijski tehnologiji – nove IKT (vse večja razširjenost spleta 2.0, prenosnih spletnih strani in spletnih aplikacij, družabnih omrežij in pametnih telefonov) čedalje bolj vplivajo na sodobni turizem skozi časovno in informativno občutljivost turistov, kar je spremenilo dojemanje časa s strani turistov ter razdrobilo informiranje s porazdelitvijo ponudbe in povpraševanja glede na interese številnih niš starih in novih uporabnikov – turistično obveščanje temelji na preprosti dostopnosti, preglednosti in preverljivosti.

Trženje prehaja iz 4 P tradicionalnega tržnega spleta k 6 P novodobnemu destinacijskemu trženju, ki vključuje: personalizacijo (personalization), komunikacijo vsak z vsakim (peer to peer), udeležbo (prosumer) v skupnosti (participation), predvidljivost (predictability), procese (processes) in uspešnost nastopa (performance). Nujno je prepoznati tipologijo turističnega povpraševanja turista glede na tehnologijo, ki jo uporablja, da ga bomo naslovili s primernim orodjem ob primernem času in na primernem mestu (skrajno proti-tehnološki pristop – čas poteka po naravnem tempu divjine; zmerno proti-tehnološki pristop – omejena uporaba tehnologije za doseganje svojih ciljev v luči ekološke trajnosti; zmerno za-tehnološki pristop – udomačena narava, pod nadzorom, ki mora zadovoljiti potrebo po varnosti in vodstvom usposobljenih vodnikov po zmerno skrajnih območjih in z uporabo najnovejših satelitskih sistemov za preverjanje vremenskih razmer; skrajno za-tehnološki pristop – hipertehnološki turisti so najzahtevnejši in pozitivno spremljajo razvoj najnovejših IKT izdelkov, ki jih uporabljajo tudi v baznih taborih na poti do vrha. Jasno mora biti prepoznano katero skupino naša ponudba tehnoloških orodij in aplikacij zanje zadovoljuje in tem je potrebno prilagoditi informacije v času odločanja, na poti, v destinaciji, po povratku domov.

Slow mobilnost pogosto presega tehnološko dovršene, hitre in izolirane oblike mobilnosti; za turiste, ki želijo doživeti pot je ustrezno prevozno sredstvo osnovnega pomena – na njem temelji izbira potovanja; pri tem ne dajejo prednost le hitrosti in ceni, temveč predvsem vplivu na okolje (npr. hoja – romanja, trekking po vaseh in mestih, planinarjenje, pohodništvo, sprehodi idr.; kolo – vodne: obrečne, objezerske obmorske, gorske, tematske, doživljajske, mestne in vaške idr. kolesarske poti; jahanje – tematske konjeniške steze, potovanja z osli, s kamelami, s sloni ipd.; javna prevozna sredstva: avtobusi - Eurolines, Rotel Tours s spalnimi prostori za 24 potnikov; vlaki, tramvaji in pozabljene železniške proge; avtodomovi; štirikolesniki: car sharing, car pooling in v destinaciji: najem električnih avtomobilov in koles na podlagi car sharing v destinacijah s postajami za polnjenje električnih avtomobilov, taksi služba, oddaja avtomobilskih ključev za kartico, ki omogoča uporabo poletnih žičniških naprav in javnih prevoznih sredstev; dvokolesniki, motorji in tudi kolesa na električni pogon idr.; v oblakih – polet z balonom; po vodnih poteh – jadrnice, križarjenja, čolni, kajak in kanu; javna prevozna sredstva - trajekti ki spodbujajo srečevanje in druženje med obiskovalci in lokalnimi prebivalci).

Slow nočitve – ekološka certificiranja za hotele (npr. Green Globe za Bohinj Park hotel), hostle, turistične kmetije, kampe, razpreše hotele, planinske koče, termalna zdravilišča, nastanitvene obrate za kolesarje, pohodnike, motorist, ribiče, glamping kampe, tematske resorte – npr. igluji (od varčevanja energetskih virov do uporabe obnovljivih virov, biorazgradljivih detergentov, nabavljanja lokalnih izdelkov ipd.).

Slow doživetja – certifikacijski standardi za organizatorje potovanj, jezikovne šole in kampe,

76

Smernice za slow tourism (vir: http://www.slow-tourism.net/contentsite/docs/Guidelines_Slo.pdf, 4. 5. 2012).

142

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

infrastrukture, šole, trgovine Slow food oz. enogastronomski turizem je način odkrivanja in spoznavanja območij, iskanja pristnih okusov in običajev – zanimanje za eno- in gastronomsko kulturo, tečaje kuhanja ter novi pristop do hrane, ki namenja pozornost njeni kakovosti in svežini ter proizvajalcu (obiskovanje gastronomskih in vinskih poti, degustacij, ogledi kleti in vinogradov, oljarn, sirarn, pršutarn, čokoladnic idr.).

Razvoj družabnega in odgovornega turizma, ki spoštuje naravne in kulturne razlike, zahteva veliko mero prilagajanja in doživljanja dogodivščin, ki izhajajo iz naše izbire, da potujemo brez vnaprej določenih časovnih terminov, v popolnem vzdušju slow. Deset pravil slow turista: (i) pozorno izbere destinacijo in jo skuša spoznati pred odhodom, (ii) potuje tudi izven navadnih turističnih poti, se občasno ustavlja za postanek in določa pot na podlagi svojega tempa, (iii) poskuša navezati stike s sopotniki in/ali doživlja destinacijo z uporabo javnih prevoznih sredstev, se pogovarja s prebivalci po izvoru proizvodov in običajev, informacije išče neposredno pri osebah, ne pa v vodnikih, (iv) se prilagaja lokalnim običajem in navadam ter spoštuje lokalna pravila tako, da se ne vede nespoštljivo oz. zvišeno in se ne šopiri z osebnim bogastvom oz. luksuzom, ki sta lahko nasprotna življenjskim standardom destinacije; (v) načeloma oblikuje svoje počitnice pri turističnih akterjih in izbere nastanitev v infrastrukturah, ki so dovzetne do gostujočih skupnosti in okolja, in jih vodijo lokalni prebivalci, (vi) kupuje spominke in proizvode lokalnega obrtništva, ki vrednotijo območno identiteto, (vii) zbira informacije o ravnanju in vedenju, ki urejata aktivnosti in spoštovanje naravne ter zgodovinsko-kulturne dediščine, (viii) ne pušča sledi za sabo, skuša zmanjšati porabo elektrike in vode ter se zanima za ekološka prizadevanja gostujoče infrastrukture in storitev, (ix) razgledano, radovedno in s presenečenjem odkriva lokalne danosti, (x) po povratku si vzame nekaj časa, da razmisli o doživetih izkušnjah, osebah, ki jih je srečal in lepotah, ki jih je videl.

Dostopnost za vse – dostopni turizem označuje množico storitev in struktur, ki omogočajo brezskrbno doživljanje počitnic in prostega časa tudi osebam s posebnimi potrebami (starejše osebe, osebe z začasnimi ali trajnimi težavami, osebe z dietami in alergijami, osebe z začasno ali trajno zmanjšano mobilnostjo), če: (i) nudijo lahkodostopne, razumljive in popolne informacije; (ii) so lahkodostopne in v celoti uporabne; (iii) so zaposleni usposobljeni za odpravo najrazličnejših težav; (iv) so vključene v omrežje dostopnih hotelov, prevoznih sredstev, restavracij in znamenitosti v okolici. Trajnost, odgovornost, etičnost in dostopnost so pojmi, ki vedno bolj označujejo kakovost v turizmu. Počasno potovanje pomeni vnaprej odpraviti morebitne težave pred odhodom, med potovanjem in med bivanjem.

Po meri otrok – če želimo zapeljati starše, moramo najprej pritegniti njihove otroke; otroci odločajo kam hočejo potovati, kaj hočejo storiti in vedo zakaj izberejo točno določen kraj; za pritegnitev mora biti prisotna edukativna – didaktična in vzgojna nota otrok v različnih starostnih obdobjih in različnih življenjskih okoljih.

Vzpodbuditi emocije v turistih – slow turizem je namenjen gojenju strasti in ne le zadovoljevanju potreb; strast je nezadovoljiva, zato jo je potrebno počasno gojiti, saj je ni nikoli dovolj – kakovost turistične izkušnje izhaja iz sprostitve, poglabljanja, poznavanja območja, iz počasnosti. Najbolj priljubljene aktivnosti so povezane z naravo in okoljem ter kulturo v širšem smislu – popotniki želijo postati popolni gospodarji lastnega časa. Rdeča nit pa niso določene aktivnosti (saj so lahko vse slow ali ne), temveč način doživljanja in organiziranja turistične izkušnje, ki se pojasnjuje skozi elemente slow turizma.

143

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 15 Uporaba spleta trženjskih aktivnosti v Bohinju

Oglaševanje je plačana oblika neosebne predstavitve in promocije Bohinja, s katero informiramo, opozarjamo in prepričujemo potencialne obiskovalce, da je Bohinj optimalna destinacija zanje.

Oglasna sporočila posredujejo značilnosti, občutke in doživetja s katerimi si turisti ustvarijo želene podobe o Bohinju. Gre za obljubo, kaj bodo za plačani denar dobili in doživeli. Pri procesu oglaševanja v Bohinju sledimo naslednjim stopnjam: določimo ciljne skupine, opredelimo cilje oglaševanja, določimo in oblikujemo oglaševalska sporočila, izberemo najučinkovitejši medij (tiskani mediji, radio, televizija, pošta, internet77) za doseg ciljne skupine, načrtujemo izbrani medij, določimo oglaševalski proračun in merimo oglaševalske rezultate.

Pospeševanje prodaje v Bohinju predstavlja nabor orodij, ki spodbujajo nakup turističnega produkta oz. obiska destinacije Bohinj. Aktivnosti za pospeševanje nabave / prodaje v destinaciji Bohinj so usmerjene h kupcem, k lastnemu osebju ter na posrednike (primarne in sekundarne udeležence pri nabavi oziroma prodaji za povečanje njihove učinkovitosti, kar posledično pripelje do večjega števila turistov). Zgolj turistom so namenjene npr. cenovne ponudbe in ponudbe v zadnjem hipu, dodatne storitve, posebni produkti, kartice zvestobe; posrednikom npr. dodane provizije in prodajnemu osebju npr. nagradna tekmovanja, nagradna potovanja, popusti in druge nagrade. Za Bohinj sta pomembni kartica zvestobe (zagotavlja vračanje turistov in s tem dejansko pripelje do povečanja prodaje) in marketing na prodajnem mestu (merchandising - psihološki proces pozicioniranja

izdelkov, ob pravem času na pravem mestu, da olajšajo uporabniku iskanje, izbiranje in nakup izdelkov oziroma storitev, z njimi ponudnik spodbuja nakup določene turistične storitve na prodajnem mestu npr. karte, informacijske mape, interni plakati, videoposnetki, jedilni listi, vinske karte ipd.).

Odnosi z javnostmi so veščina informiranja, vplivanja, spreminjanja ali nevtraliziranja javnega mnenja o Bohinju. Omogočajo komuniciranje med Centrom trženja Bohinj - izvajalcem marketinga in različnimi ciljnimi skupinami (znotraj destinacije ter v ožjem in širšem okolju) za identificiranje, ustvarjanje in ohranjanje obojestranskih odnosov, ki prinašajo koristi. Medsebojno izmenjavanje mnenj in pogledov je osnovano na odgovornosti destinacije Bohinj do njenega naravnega in družbenega okolja za dolgoročno ohranjanje in razvoj okolja in družbe. Namen odnosov z javnostmi je torej v vplivanju in ohranjanju pozitivnega mnenja o Bohinju tako zunaj kakor znotraj destinacije.

Ključne javnosti destinacije Bohinj so: obstoječi in potencialni obiskovalci, zaposleni, dobavitelji, konkurenčne destinacije, lokalna skupnost oz. rezidenti, različne interesne skupine, vladni organi, množični mediji in mnenjski voditelji. CTB za odnose z javnostmi uporablja: publiciteto, sponzorstvo, doniranje in mecenstvo ter lobiranje. Med najpogostejša orodja za posredovanje pozitivnega mnenja o Bohinju spadajo: sporočila za javnost, novinarske konference, dnevi odprtih vrat, sponzorstva, sprejemi in ostali dogodki, razstave in turistični sejmi, obiski in predstavitve znanih osebnosti, informativni študijski obiski za novinarje in ostale predstavnike interesnih skupin. Pogosto je tudi umeščanje destinacije Bohinj in njenih aktivnosti v filme, televizijske oddaje, knjige ipd.

Dobro je, da so posamezne ciljne javnosti združene, v kolikor jih je mogoče doseči z istimi orodji komuniciranja. Največji odmev dosežejo posredovane informacije o Bohinju, če jih posredujejo mnenjski voditelji ali novinarji.

Osebna prodaja se v Bohinju nanaša na neposredni odnos med prodajalcem in obiskovalcem Bohinja. V Bohinju prodajamo doživetja, ki nastanejo s pomočjo izdelkov in storitev, zato prihaja pogosto do stika med uporabniki in izvajalci storitev. V najbolj neposrednem stiku z uporabniki so turistični in drugi vodniki, informatorji, animatorji, naravovarstveni nadzorniki, interpretatorji, kustosi, oskrbniki poti, receptorji in sobarice ter zaposleni v planinskih kočah in drugi. Profesionalen, 77

Glavne prednosti interneta za Bohinj: omogoča neposreden in takojšen dostop do informacij; na voljo je 24 ur na dan in 365 dni na leto; velika količina razpoložljivih informacij; njegova glavna vrednost je dvosmernost – interaktivnost; možnost takojšnjega odziva na oglasno sporočilo; ponuja izjemne možnosti pri komuniciranju z mediji in specifičnimi javnostmi; prilagojeno in usmerjeno doseganje ciljne skupine glede na specifične interese posameznika; optimalna frekvenca predvajanj oglasa obiskovalcu; testiranje oglasov na začetku akcije in nadaljevanje z najučinkovitejšimi; takojšnje preverjanje učinka; komunikacija je hitra, poceni in natančno usmerjena; omogoča natančno identificiranje potrošnikov; omogoča neposreden stik med uporabnikom in proizvajalcem; omogoča, da uporabnik neposredno sodeluje v procesu razvoja doživljajske PTK; kupce lahko izobražuje in jim nudi podporo pri uporabi izdelkov.

144

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

a hkrati pristen, odnos zaposlenih v turizmu predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov pri dojemanju turistovega zadovoljstva. Ustvariti dober tim in ugodno vzdušje za sodelavce CTB in partnerje v destinaciji Bohinj je enako pomembno, kot ustvariti ugodno vzdušje za goste, saj je osebna prodaja edina oblika tržnega komuniciranja, ki takoj prejme povratno informacijo in najbolj odločilno vpliva na konkurenčno prednost in ugled ponudnika turističnih storitev.

Direktni marketing ali neposredno marketinško komuniciranje pomeni uporabo neposrednih kanalov za dosego in dostavo turističnih programov do uporabnikov brez uporabe marketinških posrednikov.

Ti kanali so: direktna pošta, katalogi, telemarketing, interaktivne TV, kioski, spletne strani in prevozna sredstva. Omogočajo gradnjo dolgoročnih odnosov z odjemalci. Bistvo neposrednega marketinga je oblikovanje sistematično vodenih datotek podatkov CTB o posameznih odjemalcih z namenom, da jih v prihodnosti uporablja kot selekcioniran marketinški pristop za vzpostavljanje in vzdrževanje neposrednih odnosov z odjemalci. Končni cilj neposrednega marketinga je v doseganju dvosmerne komunikacije med CTB in obiskovalcem - uporabnikom storitev, vzpostavljanju njunega dolgoročnejšega odnosa ter boljšega odziva na marketinške akcije območja. Najučinkovitejše je trženje preko digitalnih medijev.

145

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

PRILOGA 16 Projekti oz. ukrepi iz Načrt - 2007-2013 mreženje z namenom Št.

Ime projekta / ukrepa

1 2

Osrednja informacijska točka TNP v Bohinju Partnerstvo za park

3

ven Ja

OB/TP

5

Oblikovanje strategije možnosti razvoja blagovnih znamk Bohinja in TNP Priprava in izvedba projekta Umiritev individualnega motornega prometa na območju TNP v občini Bohinj TNP in Bohinj – skupni turistični programi, izvedba in trženje

TB/ TNP TB/OB/TN P DSZB

Ja

6

Obnova in osmislenje bohinjskih planin

Ja, nadgradnja

7 8 9 10 11

Obnova studorskih kozolcev Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju Oživitev in popestritev obstoječih sprehajalnih poti Bohinja Dopolnitev in oblikovanje novih tematskih poti Bohinjski pohodniški center

V teku Ja

DST/TD/T NP/TP DSK/TNP/ TP OB/TP DSK OB/ TB/TNP TB/TP/TN P

12 13 14 15

Festival Pohodništva Bohinjska planinska transverzala – oživitev (Varna kolesnica) > Kolesarska steza Kolesarska povezava Bled – Bohinj

Opravljeno Opravljeno Ja, nadgradnja Ja

16 17 18 19 20

Bohinjski kolesarski center Bohinjske gorsko kolesarske trase Bohinj downhill Omejitev negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru Odlok o uporabi vodnih površin v Bohinju v turistične in rekreativne namene Ureditev statusa sotesk in jam Ribiški center Bohinj ACB – Alpinistični bohinjski center Popis in ureditev plezališč v Bohinju, vodnik Ureditev ledenega slapu Konjeniški center Zgornja dolina – izpopolnitev Konjeniški center Spodnja dolina – uveljavitev Konjeniške poti – ureditev Bohinj – smučarsko tekaški raj Tekaško smučarski centri – Dolina (Trasa Nordika Gigante) Bohinjski nordijski center Polje (Turno smučarski vodnik Bohinj) Sankaška proga – ureditev (Bohinjski dnevi posebnih doživetij) Jadralno padalski center Bohinj – ureditev vzletišč in pristajališč (Tenis, squash, namizni tenis) (Dvoranske dejavnosti) (Skate park Bohinj) Adrenalinski park > Pustolovski park Bohinj za zdravo življenje

Ja, podjetništvo Ja, podjetništvo Ja, podjetništvo Opravljeno Ja, nadgradnja

4

21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41

Opravljeno/ v teku/še ni, vendar ja/ven V teku opravljeno

Ja,

Nosilec/ci

OB Država in OB TP TP TP OB

Ja Ja, podjetništvo Ja, podjetništvo Opravljeno Opravljeno Ja, podjetništvo

OB TP, RD TP

Ja Ja Ja, podjetništvo Ven Ja Ven Ja, podjetništvo Ven Ja, podjetništvo Ven Ven Ven Ja, podjetništvo Ja

TB

TP

TP SSK TP TP

TP OB

146

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Št.

Ime projekta / ukrepa

42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63

Arheološki park Ajdovski gradec (APAG) (Festival Bohinj) Mednarodni festival Alpskega cvetja Označitev vseh kulturnih in naravnih zanimivosti (Kulturni dom Joža Ažmana) (Projekt obnove objektov kulturne dediščine) Etnološke prireditve Spodbujanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah Blagovna znamka 'Pridelano v Bohinju' Oblikovanje turističnih programov, ki vključujejo planšarstvo Ureditev tržnice domačih proizvodov Serviranje bohinjske vode v bohinjskem gostinstvu Bohinjski bio eko projekti Eko regija v Bohinju Domače obrt – stimulacija izdelovalcev in sejem Kartica Gost Bohinja (Ski aqua pas Bohinj) (Ski pas Julijske Alpe) (Razvoj seminarskega turizma) Mladinski dom / Youth hostel Projekt označevanja destinacije Priprava podlag za uresničitev in izgradnjo turističnih namestitvenih kapacitet Ski-kartana Bohinj oz. Bohinjska ski štirica Smučarski center Vogel Smučarski center Kobla Smučarski center Senožeta Biatlonski in tekaški center Pokljuka – povečanje prepoznavnosti kot dela bohinjskega turizma (Stopnja I: Urejanje prometa – v letih 2006-2007) (Stopnja II: Urejanje prometa – v letih 2007-2013) Razvoj sodobnega modela organiziranosti turizma v Občini Bohinj z nadgradnjo LTO Bohinj (Tečaj za pridobitev licence za turistično vodenje Bohinj-BledKranjska Gora) (Jezikovni tečaji) Izobraževanje in usposabljanje o kakovosti storitev, managementu turistične destinacije in novih trendih v poslovanju in turizmu na vseh nivojih Turistična vzgoja mladih

64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74

75 76 77 78 79 80 81 82

(Odlok o celovitem urejanju odpadnih voda srednjegorskih in visokogorskih komercialnih namestitvenih objektov) (Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo) (Projekt občine Bohinj za ureditev vaških jeder) (Možnost razvoja večjih kmetij na robu vasi in ohranjanje manjših kmetij) (Ureditev zemljišča severozahodno od zdravstvenega doma – pridobitev potrebnih dovoljenj) Centralni dohodni Info center v Bohinjski Bistrici Vodni park Bohinj – zunanji bazen

Opravljeno/ v teku/še ni, vendar ja/ven Ja, nadgradnja Ven Opravljeno Ja, Ven Ven Ja, nadgradnja Ja, podjetništvo V teku Ja Opravljeno Ja, podjetništvo ja

Nosilec/ci

Ja Opravljeno Ven Ven Ven Opravljeno Ja, nadgradnja Ja, podjetništvo

DSKB

Ja, nadgradnja v trženje

TP, TB

Ven Ven V teku

OB, TB

TB

OB, TDB TP OB, TB TB, TP TP OB

OB, TB TP

TB, OB

Ven Ven V teku

V teku

TB, OB

OB, TDB, OŠ

Ven Ven Ven Ven Ven Opravljeno Opravljeno

147

Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016

Št.

Ime projekta / ukrepa

83

(Ureditev promenade in vaške povezovalne poti v Bohinjski Bistrici) (Izdelava delnega občinskega lokacijskega načrta (OLN) na območju vzhodno od parkirišča pred pošto in njegova izvedba) (Ureditev problemov in izdelava rešitve prometnega problema povezave z Zgornjo dolino) (Ureditev in dopolnitev promenad in sprehajalnih poti na območju Ribčevega Laza) (Problematika obale Bohinjskega jezera) (Oblikovanje izhodišč in rešitev za problematiko kampa in šotorišč v TNP) (Poti v Ukancu) (Šotorišče Senožeta) (Obrtna cona 'Žaga' v Češnjici) Spodbujanje domače obrti – fajfarstvo, sirarstvo, čebelarstvo (Uresničenje ciljev zapisanih v razvojnem programu CRPOV za Nemški Rovt) (Ureditev in preureditev značilnih objektov kulturne dediščine v vasi Ravne) (Oblikovanje okolja za spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo) (Podjetniško-turistični inkubator) (Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma)

84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97

Opravljeno/ v teku/še ni, vendar ja/ven Ven

Nosilec/ci

Ven Ven Ven Ven Ven Ven Ven Ven Ja Ven Ven

OB, TB Podjetniški inkubator

Ven Ven Ven

148