Blogorola 55/09 - special edition by Tiskana Blogorola

55 09

WAZAP - kako je leto preživela Blogorola Najboljše izjave najboljših slovenskih blogerjev

www.blogorola.com

Najboljše avtorske fotografije blogerjev? ISSN 1855-5411

Limited edition �2 �7

Blogorolin Hot’a’lot Drugi svet Wazap? Tehnologija

Sempl 07 Spolni

Politika

www.blo�o�ola.com

odnos Žuržverce

Intervju: Black 50 Cent vs. Mišo Kovač

Ni sprave brez ...

�3 �7

Predigra Buy nothing day Sindikati

Intervju: Fetalij

Film in Glasba Lajfstajl Fotograﬁja Generator mavrice

www.blo�o�ola.com

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

EU – Afrika Tehnologija in fetiš Bizarna scena Mesojedci in vegetarijanke

�4 �7

Blogorolin Hot’a’lot Drugi svet Wazap? Intervju: Zloba Sanja Tema tedna: Prerokujemo 2008

Lajfstajl: o Animateki, zgodbarki, drugačnosti, in velikih udih

Korporativna iskrenost

Fotografija: Futurama

www.blo�o�ola.com

Prerokujemo 2008

Državljani EU

Filmski blog Bizarna scena Lajfstajl: Berači, Lorca in decembranje

52 �8 28 �8 32 �8 21 �8

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap? Tema tedna: Poletne romance

Intervju: »mah«

Tema tedna: Novi antiglobalisti

51 �8

43 �8

Blogorolin Hot’a’lot Drugi svet Wazap?

Lajfstajl: On jo ve, lekcija in slep

Intervju: Black Betty

ISSN 1855-5411

filmi Prvi rojstni dan Bizarna scena Lajfstajl:

Fotografija: Nacionalno Hudi

9 771855 54100 0

O seksu brez občutka

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Rozinca, Altruist in ona, ki je

www.blo�o�ola.com

Najpomembnejša postranska stvar

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Tema tedna: Prvi rojstni dan

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororsko

Zlati Silvo 2008

Ownamo EU

Tema tedna: (Ali sploh) Kaj pričakujete od politikov?

Intervju: Žiga Vavpotič Filmska rola Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Blog, britje in Buda

Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Pasti, sladkoba in Kaminski

Novi antiglobalisti

Intervju: Jonas Filmorola

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Intervju: Jernej K. Filmska rola www.blo�o�ola.com

(Ali sploh) Kaj pričakujete od politikov?

Intervju: Domen Savič Foto tedna: Globalno in lokalno

www.blo�o�ola.com

�5 �8

1 Blogorolin Hot’a’lot Drugi svet Wazap? Tema tedna: Najpomembnejša postranska stvar www.blo�o�ola.com

Filmorola

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop www.blo�o�ola.com Lajfstajl: Veselice, Katalonija in Hadove temne misli

www.blo�o�ola.com

Poletne romance

Blogorolin Hot’a’lot Drugi svet Wazap?

Bizarna scena & Hororskop

(Ali sploh) Kaj pričakujete od politikov?

Rusija v pozitivi? Filmsko maratonanje Barbi za odrasle Smrtna kazen Fotografija: Lučke

Osebno Politika Žuržverce Peticija de Luxe Tehnologija

Izguba nedolžnosti

Filmska rola

Foto tedna: Brez omejitev!

Lajfstajl: Blog, britje in Buda

Blogorolin Hot’a’lot Drugi svet Wazap?

Intervju: Simona Rebolj www.blo�o�ola.com

Tema tedna: (Ali sploh) Kaj pričakujete od politikov?

Intervju: 9�8 771855 54100 0Žiga Vavpotič www.blo�o�ola.com

Blogorolin Hot’a’lot Drugi svet Wazap?

Ruska represija

Film in glasba Bizarke Kooperacija Lajfstajl

�1 �7

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Tema tedna: Safari na Zemlji

Intervju: Davor Filmska rola

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop

www.blo�o�ola.com

Lajfstajl: Upanje, reaktor in konec ISSN 1855-5411

Safari na Zemlji

50 �8

9 771855 54100 0

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

18 �8

Packe v naravi 25 �8

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap?

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Zapiski, seks in suženjstvo www.blo�o�ola.com

Tema tedna: Sanje

Intervju: Evil Nina Filmorola www.blo�o�ola.com

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap?

Tema tedna: Chuck vs Janez!

Intervju: Lon DON Filmorola

Soočenje

36 �8

Tema tedna: Packe v naravi

Intervju: 100jko Filmska rola www.blo�o�ola.com

14 �8

Foto tedna: Nemogoče je mogoče Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Metal, allstarke in dizajnerji www.blo�o�ola.com

Sonček je …

53 �8

24 �8

Na tripu

Krohot je pol zdravja

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Kaj kliknem, da pridem do nagih bab?

Lajfstajl: Občutki in špricer ter komplikacije

svet

ISSN 1855-5411

Tema tedna: Sonček je …dan Prvi rojstni Intervju: Had

9 771855 54100 0

Wazap? Bizarna scena Jebanje, zamere in grožnje

Fotografija: Pomlad! Filmorola

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: O napihnjenih joških in druge povesti

Sanje

45 �8

Blogorolin

Tema te

Intervju: An

Foto t

Bizarna

www.blo�o�ola.com

Lajfstajl: Narava

Ciljaš, torej si

47 �8

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

www.blo�o�ola.com

Osebno financarstvo

23 �8

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap? Tema tedna: Meje jezika, meje sveta

Intervju: Žiga Turk Filmorola

www.blo�o�ola.com

Meje jezika, meje sveta

27 �8

26 Bizarna scena & Hororskop �8 Lajfstajl: Škorenjci, ponovitve in gospodinjec Tema tedna: Osebno financarstvo

Intervju: Kamenko Filmorola

Foto tedna: Brez omejitev!

svet Wazap? Tema tedna: 20 let kasneje

Intervju: Aleš Lisac Filmorola

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

20 let kasneje

Tema tedna: Leto 2009 bo …

Intervju: Marko Crnkovič Filmska rola Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop

www.blo�o�ola.com 1

Lajfstajl: Ambasadorji in muzikantje

ISSN 1855-5411

Leto 2009 bo …

9 771855 54100 0

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Zvezde pojejo, fuzbal in alkohol

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Bližina njega, smrti in psihologije

www.blo�o�ola.com

54 �8

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

1 Blogorolin Hot’a’lot Drugi svet Wazap? www.blo�o�ola.com Tema tedna: Pwnamo nacionalni interes

Intervju: Zvita Felgna Filmska rola

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Dan elektronike in rdeča postrv

Intervju: Miran Amon Filmorola

Tema tedna: Mesec rdečih radodarnežev www.blo�o�ola.com

svet Wazap?

Tema tedna: Na tripu

Intervju: Tomaž Štih Filmorola 1

Tema tedna: Krohot je pol zdravja

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Intervju: Jure Mesarič Filmska rola www.blo�o�ola.com

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

www.blo�o�ola.com Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Pwnamo nacionalni interes

22 �8

Foto tedna: Ognjevito Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Dišanje, greh in čebula

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap? Kako protestirati Tema tedna: Izbrisani

www.blo�o�ola.com

Izbrisani

Intervju: Barbara Kvas Filmorola 40

Foto tedna: Neizbrisano Bizarna scena & Hororskop www.blo�o�ola.com Lajfstajl: Za dozo smeha berite forum turbo vernikov

�8

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Tema tedna: Spakedranščina ali urbani lingo?

Intervju: Jan Ferme Filmorola

Foto tedna: Brez omejitev! Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Jok in komunikacija

50 Spakedranščina ali urbani lingo? �8

www.blo�o�ola.com

Packe v naravi

44 �8

46 �8

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Tema tedna: Zvesta prijateljica

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Tema tedna: Packe v naravi www.blo�o�ola.com

Intervju: 100jko Filmska rola

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop Lenobica moja mala Lajfstajl: Zapiski, seks in suženjstvo

Intervju: Anej Mehadžič Filmska rola

www.blo�o�ola.com Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop

Lajfstajl: Puštr, trd vrat in ljubezen...

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?

Tema tedna: Nacionalizacija bankroto

Intervju: Megumi Filmska rola

Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororsk

Lajfstajl: Delo, navade in perspektiva

Svetovna kriza – nacionalizacija bankrotov

:: bl ogorola 55| 09 :: 8. j a nua r 2 0 0 9 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : U VOD N I K : :

Nacionalni interes ali sindrom? Soizdajatelja: Hotalot d.o.o. in ČZP Večer d.d. Direktor projekta: Marko Vrtovec Odgovorni urednik: Gregor Fras Izvršni urednik: Simon Ručigaj Urednica fotografije: Marta Lamovšek Tehnično uredništvo: Matija Rijavec Jure Kajzer Ilustracija: Natan Oblikovna zasnova: Studio Designis Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o. Uredništvo: Blogorola Kladezna 12, 1000 Ljubljana T.: +386 (0)1 426 50 73 urednistvo@blogorola.com www.blogorola.com Naročnina: narocnina@blogorola.com Vodja oglasnega trženja: Ervin Strnišnik T: +386 (0)40 666 645 E: oglasi@blogorola.com Tisk: Delo, d.d., tiskarsko središče Naklada: 50.000 izvodov. Direktor in odgovorni urednik edicij Večera: Uroš Skuhala Gostovanje: Domenca d.o.o. Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole. Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

Z debato o Mercatorju se je zadnje tedne veliko več kot o nacionalnem interesu povedalo o nacionalnem sindromu. Namreč, da smo slovenci kot narod (ali nacija) sila zaplankani in vrtičkarski, v sociološki terminologiji, kjer se to sliši še toliko slabše, pa nacionalistični in ksenofobični. Slovenski nacionalni sindrom, ki se nam kaže kot interes, je najlepše strnil kdo drug kot Mladinino kolumnistično pero bistroumnih nesmislov Janko Lorenci, ki je v svoji zadnji kolumni zapisal: »Da Mercator ne pride v tujo last, je nekakšen kategorični imperativ.« Tako je to. Medtem ko Kanta s strahospoštovanjem navdaja zvezdnato nebo nad nami in moralni zakoni v nas, je za pravega Slovenca pomembno, da Mercator ne kupijo tujci. V tem smislu postaja Mercatorjeva mantra o najboljšem sosedu že kar tragikomična. Da smo vstopili v Evropsko unijo in ukinili meje nas ne zmoti, da v svojih glavah še zmeraj ne bi ostali majhni in omejeni, samemu sebi najboljši sosed. Prav poseben slovenski sindrom je svojevrstno dojemanje tržnega gospodarstva. Tako ni nič narobe, če se pri argumentih proti prodaji Mercatorja tujcem pojavi tudi takšna demagogija, kot je ta, da bi lahko Mercator delal kar štirikrat več čistega dobička, ako ne bi vztrajal pri 70-odstotni zasedenosti svojih prodajnih polic s slovenskimi izdelki. Se pardoniram, toda tudi če bi bil sam Mercatorjev delničar, se ob takšnih argumentih uprave ne bi ravno pretirano oklepal svojih delnic. Ob štirikrat manjših dividendah bi dobil nacionalni interes seveda spet nov pomen, upravo Mercatorja pa bi, kot bi dejal minister Lahovnik, bilo potrebno povprašati po njenem zdravju. Problem Mercatorja pa ni v njegovem nacionalnem interesu, temveč v tem, da je država pred tremi leti prodala svoj delež Mercatorja izrazito prepoceni in nas sedaj boli dejstvo, da bo namesto davkoplačevalcev dobiček od prodaje zaslužil nekdo drug. In prav je, da nas to boli. Toda iz te izkušnje ne moremo povleči filozofiranja o nacionalnem interesu, ampak se moramo zaustaviti ob resničnem problemu. In ta je, da je država prepoceni prodala svoj lastniški delež.

Če že želimo govoriti o nacionalnem interesu, je kar se mene tiče ta predvsem v tem, da država z mojim premoženjem upravlja vsaj kolikor toliko spodobno, kar izguba več kot sto miljonov potencialnega dobička iz prodaje ravno ni. Toda definitivno ni v mojem nacionalnem interesu, da sedaj za teh sto miljonov več odkupim delež jaz (kot državljan). V nacionalnem interesu je, da se iz zgodbe o Mercatorju kot država nekaj naučimo. Za začetek, na primer, da se naučimo prodajati svoje premoženje. Da zagotovimo delovanje ustreznih inštitucij, da se ne bo ponovil nov Mercator. V nacionalnem interesu je, da se nehamo ukvarjati s tistim, kar smo (bolj ali manj slabo) prodali v preteklosti, temveč da se začnemo ukvarjati s tem, kako čimbolje prodati to, kar nam je še ostalo. Gregor Fras, odgovorni urednik

:: WAZ AP :::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 5 5 |0 9 : : 8 . j anua r 2009 ::

sreÄ?anja UredniĹĄki sestanki & ga F., Simon R. Gre S., in Erv Marta L., blogorola.com

:: bl ogorola 55| 09 :: 8. j a nua r 2 0 0 9 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : WA ZA P : :

o vilka @Grad Kodeljev Blogorola Partee 1. šte Metka L. myspace.com/aktem

Blogorola Disco Partee @K4 Miha R., Urška N., Anna N. mr-foto.net, hunney.wordpress.com, randomnesscreattiveness.blogspot.com

Blogorola partee 2.0 @SubSub Zu & Luka Matijevec (Nu Frame) subsub.si

Las Vegas S. oslav P. Grega F, Ervin Marta L., Matija R. Jug blogorola.com

San Francisco Marta L., Matija R. Jug oslav P. Grega F, Ervin S. blogorola.com

:: I N TERVJU JI ::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 5 5 |0 9 : : 8 . j anuar 2009 :

V Blogoroli vsak teden intervjuvamo vidnejšega slovenskega blogerja. In to, kar povejo, gre s časom kar prehitro v pozabo. Zato smo na kupu izbrali nekaj najboljših odgovorov - vzemite to kot nekakšen hitri vodič po slovenski blogosferi. Ali pa vsaj po tistem delčku nje, ki smo ga doslej uspešno raziskali.

Fetalij W. Tyschew tyschew.blog.siol.net

S Fetalijem sva se dobila na vrtu znane gostilne na znani lokaciji za znane osebnosti in sva pasala tja kot pes na psico. Ko je prihajal, sem takoj vedela da je on, saj so mu izpod kapuce nagajivo gledali njegovi črni kodri. Če ne bi štiri leta trenirala karate, bi se ga še malo ustrašila. Takoj sem ga napadla s vprašanji (dokler je bil še trezen) … Če bi kandidiral za predsednika države, kakšne bi bile tvoje predvolilne obljube? Javno bi prepovedal Mateja Sedmaka, Smiljana Morija, to, da misice pojejo in seveda zakonsko izdal akt, da morajo izvajalci turbo popa (Atomik Harmonik in oni drugi pa še kdo), oziroma vsaj ženski deli teh skupin posneti pornografske filme. Trdo-

erotične. Ker sem mnenja, da so namreč dobri samo za to. Lahko si predstavljamo, kako zjeban zgledaš, ko prilezeš iz postelje. Kaj je prva stvar, ki jo narediš, ko vstaneš? Ne morete si predstavljati, kako zjeban zgledam, ko padem iz postelje. Prva stvar, ki jo naredim je, da se obrnem na trebuh,

dvignem medenico in pustim, da se gravitacija igra s tamalim … nato pa ga niham levo in desno … kot tisti kembelj pri starih urah. Sledi praskanje po jajcih in čekiranje Hadovega bloga. Kaj si misliš, ko me takole čez mizo gledaš v oči po sedmih pivih?

Da so šle vse grde babe v kafiču po petih pirih domov. Pri tem pojasnim, da tebi nikoli ni bilo potrebno iti domov :). Bereš kdaj na wc-ju toliko časa da ti “zaspijo” noge? Ne, sem pa enkrat cel zaspal. Bral sem Crnkovičeve kolumne.

Black/Matjaž Pograjc black.blog.siol.net

Black, Matjaž in še nedoločljivo število drugih posameznikov živi v glavi enega samega človeka, gledališkega režiserja, Matjaža Pograjca. Srečali smo se v prijetnem lokalu sredi Ljubljane, si prižgali cigareto in natočili pivo. Slovensko mladinsko gledališče je vaša služba, Betontanc vaša družina. Tako vsaj trdi Black. Ta družina je v tujini veliko bolje sprejeta kot doma. Zakaj? Tudi doma je v redu. Ne moreš bit prerok v svoji domovini. Lahko pa se v svoji domovini vlačiš po kolenih in fehtaš direktorje, ministre, generale, predsednike, cerkvenike in ostale veličine za kakšen vbogajme. To ti ojača srce in otrdi kolena, ki jih boš

potreboval še za padanje na njih, ko te bodo tepli in bičali od zadaj, da s svojim gledališčem ne širiš slovenske besede po svetu. Betontanc je eno takšno ščene, Prežihovega Voranca rodu. Gledališče ga ne mara, ker ne plešemo. Ples nas ne mara, ker ne plešemo. Slovenskega cirkusa, razen politike, nimamo, pa nismo politiki, ker so naši honorarji pljunek v morje proti njihovim, Andres Valdes nismo, ker včasih tudi kakšno rečemo.

Smo vse in hkrati nič, pa se ti zdaj znajdi. Kot en takšen trop čudnih stvorov z dolgimi izrastki in zelenimi ušesi, ki bo požrl tole našo Potemkinovo vas. Tvoja blogerska kariera se je začela precej pestro, z virtualnim umorom. Zakaj sta morala umreti Barbara Drnač in Bojan Požar? V življenju sem zafrknil mnogo stvari in tudi kakšne ljudi, ker sem tudi sam samo iz mesa in

mrvi, ampak tole z Onima pa ne. Prav zabavna avantura. Hotel sem biti zadnji samuraj in sem šel reševat ženino čast, ker so jo vlačili po tistem blesavem časopisu. Hotel sem mu vrniti z istim nožem v hrbet, pa sem blog izkoristil kot medij vračanja udarca. Da bi bila borba še bolj krvava sem vmešal še njegovo ženo. Vojna, pač. Žrtve na obeh straneh, generali se pa režijo in denar se še naprej tiska.

:: bl ogorola 55| 09 :: 8. j a nua r 2 0 0 9 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : I N TERVJU JI ::

Simona Rebolj simonarebolj.blog.siol.net

Ničesar klišejskega še nisem našla na njej pa mi lahko verjamete, da sem obrnila vsako vejico in piko na njenem blogu. Sive cone pri njenih zapisih ni opaziti in čudno bi bilo, če se na točno dva pola ne bi delili tudi njeni bralci. Simona Rebolj, ste ZA ali PROTI? Veljaš za precej konfliktno blogerko, se te ta oznaka drži tudi sicer v življenju? Ne uživam v konfliktu, ampak ga dojemam kot nujno zlo, ki ga moram doumevat. Verjamem, da je v tem smisel rojstva vseh. Misel mi pomeni mnogo več od človekovega delovanja. Vedno me zanima, zakaj nekdo misli, da nekaj počne ali nečesa ne počne. Ne vem, je zame prav tako začasen pošten odgovor, če je iskren. Zato obstajajo v mojem življenju ljudje, ki v takem pristopu zaznajo vrednoto in

tisti, ki jim vzbuja provokativno zoprne občutke. S prvimi se lahko živo zabavamo, ljubimo in prepiramo hkrati, z drugimi pa se ponavadi odvije poučna konfliktna zgodba, ki je ne spustim iz rok. Poanta je v trudu, da svojih frustracij ne bi brezplodno stresala na nedolžne, ker bi se bala obračunat na pravem mestu. Ta vrsta pizdunstva se mi najbolj gabi in je najbolj pogosta vrsta zla, ki ga zaznavam. Verjetno celo izvor vseh vrst človeškega zla.

Kam bi uvrstila dober seks? Seks se dogaja v glavi. Podzavest izbira prave soigralce za lekcijo o “kritični” plati tvoje osebnosti. V resnici je problematičen slab seks. Med nami se ga valja kot dreka. Celo nemarno se ga opravičuje z izgovori o ločenosti seksa od ljubezni. Mladim pridigajo o nesmislu romantične ljubezni, ker naj bi jo kratkotrajno vodil samo spolni nagon. Medtem isti pametnjakoviči fukajo z zakoncem zgolj iz “potrebe”, čeprav so že zdavnaj naveličani drug drugega preko

amena. Včasih se zahrbtno še varajo, da lahko sploh shajajo skupaj. Pri tem radi celo zlorabijo mladega prostodušneža, ki še verjame v moč erotike. Tak fuk je najslajši za infantilneže, ki mizerno ugašajo od strahu pred osamljenostjo in materialno izgubo. Toliko o nagonih in iskreni ljubezni. “Odrasli” lahko postanejo zombiji, ki mladim ubijajo vero v še nezapravljeno možnost - da ostanejo mladi in resnično lepi.

verjetno veš, kaj pomeni “offside”. Kaj pa je “offside” izven nogomentnih igrišč? Kakšen primer iz življenja … Pa ja, o prepovedanem položaju razlagam vsaj tako pogosto kot o tem, zakaj imam blog črne barve. Če bi bilo po moje, bi off-

side ukinili tudi na nogometnih igriščih. Prepovedi in omejitve so namreč nekaj, čemur se v življenju izogibam. Včasih je pač potrebno izzivati, prestopiti in – zabiti gol.

Zloba zloba.si

Če je zloba nekaj človeškega, smo se pogovarjali z verjetno najbolj človeško med njimi. Mamica, študentska svetovalka, nogometna sodnica, drzna raziskovalka življenjskih izkušenj in radovedna popotovalka po vesolju ljubezni. Zloba in Sanja. Zasanjana zloba. Kaj te v slovenski blogerski sceni moti, kaj navdušuje in kaj razjezi? Blogi so slovenska družba v malem in kot taki včasih omejeni v svoji majhnosti. Moti me pomanjkanje vsebinsko močnih avtorjev, ki bi hkrati obvladali

osnove slovenskega jezika, jezi me pomanjkanje samokritičnosti marsikaterega pisca, navdušujejo pa predvsem teksti nekaterih posameznikov, ki jih vestno čuvam v svoji blogroli. Ker si bila nogometna sodnica,

Black Betty betmenka.blogspot.com

Betty Black je tista slovenska blogerka, ki jo je rodilo vesolje na točki, kjer so skupaj trčili stripovski, animacijski, dizajnerski, padalski, baletni in internetni svet. Na lokacijo intervjuja ni skočila s padalom – prišlo je namreč neko prikupno bitje, ki se je izdajalo za Kristo. Je bilo bloganje zate sprva komunikacija s somišljeniki? Bloga nisem začela zaradi kake hude komunikacije, če želim s kom res komunicirati, grem z njim na pijačo. Ne pišem o tem, da sem danes šla s psom na Šmarno goro – koga pa to zanima, to še mene ne zanima, pišem pa take stvari, ki se mi motajo po glavi. Z dobro prijateljico, s katero sva veliko viseli skupaj, sva imeli zvežčič, kateremu sva dali ime C:\FORMAT,

vanj sva zapisovali vse, kar se nama je dogajalo, pa kake haikuje in podobno. Kasneje sva imeli celo dva zvežčiča – eden je bil SLAVE, drugi pa MASTER (hec, hec). Vanju sva zapisovali in risali praktično vse, kar se nama je zdelo zanimivo. Tudi o raznih čudakih, ki sva jih mimogrede spoznali. Imeli sva denimo dva, ki sta se pojavila povsod, kamor sva šli, vsak dan. Poimenovali sva jih celo s posebnim imenom. Kasneje se je teh čudakov

že toliko nabralo, da sva morali kupiti nov zvežčič. Govoriš, kot da bi za hobi šraufala računalnike? Saj sem jih, samo sem jih že nekaj tudi zjebala. Sem mislila, da obvladam, ampak očitno ne tako zelo. Tudi svoje stare mašine sem prešraufala – kopičim jih v svojem arhivu. Ko sem dobila prvi računalnik, sem ga najprej razstavila – zanimalo me je, kaj je notri. Takrat sem bila stara 15

let, sedaj jih imam 26. A bi se dobila z neznancem, ki bi ti komentiral na blogu in te povabil na čaj ali zmenek? Kako si to predstavljaš? Hm. Na zmenek, čaj ali kaj podobno dolgočasnega ravno ne. Mogoče na pivo in biljard. Bi pa šla s kakšnim rednim bralcem razbijat vrtne palčke. To je moj skriti hobi in estetski prispevek k izgledu naše in vaše soseske.

Slaven/Mr. Mojo mrmojo.blog.siol.net

Slaven Kalebić, znan z bloga Mr. Mojo, je molekularni biolog, kitarist, ki služi kruh kot samostojni prevajalec strokovne literature s področja medicine in farmacije. Rojen v Zagrebu, pri 14 letih preseljen v Radovljico, med doktorskim študijem v Teksasu pa je začel igrati v svojem prvem pravem blues bendu – po tem ga poznamo tisti, ki vsaj površno sledimo dogajanju na področju glasbe v Sloveniji. Kaj pa razprave o škodljivosti kajenja in podobno? Saj ne moremo reči, da je to vse natolcevanje, ali pač? Nesporno je, da je kajenje škodljivo – a dejstva pričajo tudi, da je pasivno kajenje denimo bistveno manj škodljivo od recimo uživanja vode iz vodovodnih pip, kjer nam grozi denimo strupeni klor, ali uporabe

mobilnih telefonov. Seveda pa ne osporavam dejstva, da je kajenje samo po sebi škodljivo – a vendar, škodljive so tudi druge odločitve v življenju, mnoge še bolj. Ljudi ni potrebno ujčkati, saj se lahko sami odločajo. Se ti zdijo blogerji novodobni artikulatorji javnih mnenj? Ja in ne. Po eni strani postaja glas “ljudstva” dostopen velikim

množicam. Zanimiv fenomen je kampanja Rona Paula. Po drugi strani pa je šuma ogromno. Ne sprejemam stališča, da so blogi en velik smetnjak, iz katerega je skoraj nemogoče izbrskati česa uporabnega, dejstvo pa je da me ogromna večina blogov niti najmanj ne zanima. Nekatere bloge vidim kot kolumne, zanima me, kaj imajo nekateri za

povedati o določenih temah. Tu bi pa izvzel profesionalne kolumniste. Zanimivo mi je prebrati, kaj si o čem misli kakšen politik, glasbenik, režiser, nikakor me pa ne zanima, kaj imajo za povedati tisti, katerih profesija je imeti mnenje o čem. Njihovo mnenje je zaradi takega koncepta preveč degradirano, da bi ga jemal resno.

Saša Iskrič/Petkovalec Saša Iskrič/Petkovalec

Kako sva se z El Marto motila, ko sva si – nerazgledana bukslja – tokratnega intervjuvanca predstavljala kot ‘nekoliko starejšega, zateženega gospoda z debelimi očali in popolnoma preveč časa na svetu’. Nič od naštetega namreč ne drži – Saša Iskrič, tisti urednik, ki drugim tudi brezplačno izdaja knjige, trpi za kroničnim pomanjkanjem časa, vedno ga ožema urnik, telefon pa mu stoka, da ne zmore shraniti vseh njegovih opomnikov. Za nekatere reči na tvojem blogu je skoraj neverjetno, da so resnične. Kje jih črpaš? Kako zastaviš mejo med resničnim in 'teorijo zarote' ali izmislico? Res veliko berem. Pa fasciniran sem nad znanostjo in umetnostjo. Lepoto. Zato mi padejo v oči zanimivosti, nenavadne reči, ki jih povežem in potem raziščem. Bodisi o Ljubljani ali drugih koncih sveta, o vesolju ali o bizarnem slikarju iz 16. stoletja. Saj vidiš – na blogu so podatki, rezultati eksperimentov, pesmi,

slike … vse živo. Samo da je resnično. Po moje je svet tako zanimiv in lep sam na sebi, da si ni treba izmišljevati. Domišljija dostikrat le caplja za naravo. Ker si sedaj izdajatelj – kako gledaš na knjige? Zelo rad bi se ukvarjal z otroško in mladinsko literaturo, saj je današnja, po mojem mnenju, precej švoh. Vrhunski tisk, fenomenalna izdelava, knjige so za pobožat, povohat, pojest – odpreš jo, pa se ti nekaj dvigne iz nje in kajjazvemkaj. A vsebina …

Kaj pa Harry Potter recimo? Da o tem ne govorim … Gre za marketinški trik, ki čudovito deluje! A druga najbolj brana knjiga je Pika Nogavička. In čez deset let, ko bomo imeli drugega Harryja Potterja, ko se tega Harryja Potterja ne bo nihče več spomnil, bo še vedno druga najbolj brana knjiga Pika Nogavička. Problem je v tem, ker je ta knjiga stara že 80 let … Žal marketing prevpije kvaliteto. Pa se najde toliko dobrega. Tudi našega – od odličnih avtorjev do fantastičnih ilustratorjev. Tu

moram omeniti ekipo Za dva groša fantazije (za2grosafantazije.com). Oni iščejo, zbirajo, prevajajo in snemajo res čudovite pravljice. Po drugi strani pa otroška literatura postaja izjemno draga – tudi zaradi tehnik tiska. Slikanice stanejo po 25 ali 30 evrov. Dogaja se, da starši knjige kupujejo bolj za darila drugim otrokom, ne svojim. Otroška literatura pa ne sme biti darilni program ...

za tip najinega zavarovanja. Če se vrnemo … Kje je nastala ideja o blogu? Na podstrešju! A tam živita, na podstrešju? Manj, kot bi želela. Imata še kakšno sporočilo za bralce? Ja. V bistvu sva midva edina prava preiskovalna blogerska novinarja. Metod ne izbirava – metode so nama bile položene

v zibelko. Kako sta začutila to? Je to nagon? To je nagon. To sploh ne veš. Kot prvi dan, ko si ga vzameš v roko. Nevede … K pisanju pa naju je res spodbudilo, ko je Grega Fras plasiral pojem državljanskega novinarstva in pojem mikrozvezd. Takoj sva začutila dolžnost vse to povedati.

Prašni Kartoni in Ivo, Rajšp Ivo prasnikartoni.wordpress.com

Če je zloba nekaj človeškega, smo se pogovarjali z verjetno najbolj človeško med njimi. Mamica, študentska svetovalka, nogometna sodnica, drzna raziskovalka življenjskih izkušenj in radovedna popotovalka po vesolju ljubezni. Zloba in Sanja. Zasanjana zloba. Tokrat smo se podali na lov za anonimnežema, ki sta zadnje mesece burkala slovensko blogersko jezero – v rubrikah, kot so mikrozvezde, makrozvezde in podobno sta sistematično analizirala najbolj vidne slovenske blogerje in blogerke ter si zelo hitro pridobila humorju naklonjeno občinstvo. Torej – Ekskluzivno! Kdaj in kje sta spoznala

internet? Mislim, da je že kar nekaj let od tega, ko smo ugotovili, da so bili pogovori s televizijskim ekranom nekako enostranski, brez odgovora. Z odkritjem interneta se je vse to spremenilo. Hodita k psihoterapevtu? Kdaj sta bila zadnjič pri njem? Hodila sva, a so kmalu ugotovili, da nama je mar samo za recepte, ki pa so postali predolgi

Sosed sosed.blog.siol.net

Sosed je bloger, ki sicer sliši na ime Jaka. Kulturolog, ki je zaposlen kot programer. Igra kitaro in klavir. Njegov blog je poln poezije, razmišljujočih zapisov in duhovitih zgodbic, v katerih nastopa njegov mali kavboj – sin imenu Nejc. Si hotel ostati anonimen? Ime Sosed sem uporabljal že na drugih portalih in forumih. Ko sem začel, sem seveda želel biti anonimen, a ugotovil sem, da ko začneš enkrat pisati o sebi, ne moreš biti dolgo anonimen – razen, če pišeš o nekih trivialnih ali banalnih zadevah.

Verjetno si vsak bloger postavi mejo, ki je ne bo prestopil. Moja meja je zelo ohlapna. Nihče ne potrebuje ravno potnega lista, da bi izvedel kaj o meni. Pišem pač osebne stvari, take, ki človeku ne dajo spati. Kakšnih reči, ki jih morda takrat, ko nisi anonimen, ne želiš povedati direktno,

pa nekoliko zaviješ v celofan, pa se tako zavaruješ. A še vedno si viden.

najboljši prijatelj. Pa tudi pri tetah sem visel. Sicer pa sem bolj samouk, ne igram ravno Mozartovih skladb.

Ni ravno običajno, da si nekdo kar tako kupi klavir … Včasih sem prijateljstva sklepal na osnovi klavirja. Če je nekdo imel doma klavir, je postal moj

Kobrowsky kobrowsky.com

Tokrat smo se polotili nenavadnega kulturnoumetniškega pojava v slovenski blogosferi, ki pa je poznavalcem znan že od prej. Ta literarnopoetski subjekt sliši na ime Kobrowsky. Intervju je zapisan v njemu lastnem slogu - kobrowščini. Ima Kobrowski družino – kakšna je struktura te primarne socialne celice, v kateri biva? Nima. Družno smose odlo čili, daseraz sélimo. Oča sošliv klét, mama sošliv kévder, sestre sošle čisto cpót dol, bratje pačizdol doplate, kjérje bilprej dédek, ababico namjev tpel jala so cjalna služba. Jazsem ostal vdnévnisobi, kereden móra glédat tele vizor. K čemu stremi Kobrowski, kaj je njegovo hotenje? Kobrówsky vsako jutro najprej stremi v strop in zaspano meži-

klje. Oh, se pardoniram. STRMI. Nadalje pa večino dnéva strmi k tému, da binje góvna činpi sanja pri šel všólska be rila. Oh, separdo niram. STREMI. Ne dvómi namreč, dabó nékega dné slo vénski narod tóliko zrél, dabó tana čin vsesplošno spre jét, če nedru gjé pav sajvdr žavniu pravi. Katera otroška pesmica bo to? Jo lahko navedeste? Tóbó O tróška O spavanka. Zakaj se mora začeti ravno z otroško pesmico v prvem berilu?

Stare na vade jete žkóspre me niti, kerlju djé nósijo že lézne srajce terso stari psi slabó u čljivi, ta kódanepriča kujem, dabódo lju djé kartakó pogra bili novi této. Tudi be séda »glodavec« seze lópo časi u vaja vsplošno rabo inše lépča zbótrajalo, dase pre glóda skózi sképso na vadnega člo véka. Dógmo, daje Zemlja o krógla, sonajprej go jili poznanstvenih labora tórijih, pajo po tém, ko some nili, daje dovolj zréla, za čéli nale takih lépit poméstnih hišah injo všóle dali šelé, kojim drugega niveč ka zalo. Za tóse ta kópo časi pri jémlje. Tó, dapaje pólna krtov,

pavé praktično vsagbe dak, kersojo ta kojvta kniliv uđbenike. Po vsemno rmalno upo rabo Ko browščinev vsa kdanji ko muni kaciji priča kujem še léče zdvajse tlét, vjavni indr žavniv pravi pav róku 25 do 30 lét. Zavpo rabo Ko brówščinev lite ra turi si pala stimpa tent, ki bóspro ščenše lé 50 lét pomoji smrti. Léto 20158 v Slovéniji vidim kot léto Ko brówščine. Ži vimov dobi nenéhnih in hitrih spre mémb. Jezik nesmé o stati 300 lét zakačami.

Morska morska.blog.siol.net

Na prvi pogled se zdi, da rada piše predvsem o seksu, a kdor ima čas prebrati zapise, kaj hitro ugotovi, da je zadaj veliko več. Psihologija, razmišljanja, odnosi med ljudmi, odnos človeka do sveta - vse skupaj je začinjeno z natančnim izražanjem ter z dikcijo, ki izvira iz temeljitega razmisleka. Morskin blog je čisti užitek! Ne moremo mimo erotične vsebine na blogu. Spotikamo se ob sočne opise in zapise, tu in tam se znajdemo na 'spolzkem' terenu ; ). Kaj ima Morska za razložiti glede tega? Zdi se nam, da je Morska blazno erotično nabita! Bolje nabita kot zabita Nekateri bi rekli, da je to odraz pritlehnosti, pokvarjenosti, nimfomanstva ali če uporabim bese-

de, ki sem jih nekje zasledila, da to kaže na vzvišen odnos do seksa, ki ima funkcijo izražanja poguma, češ da si upam pisati o tem. Sama temu rečem izražanje tega, kar sem. Vsi smo potrebni, packasti, vsi radi seksamo, se samozadovoljujemo (no, če sklepam po iskanih besedah na mojem blogu, kjer so daleč na vrhu kombinacije “kako naj se samozadovoljujem, učenje samozadovoljenja” in podobno,

se kar malo bojim, da je treba ta prijem še “promovirati”), le da zaradi nekih zastarelih vzgojnih in družbenih “pranj možganov” nekateri še vedno nimajo izoblikovanega zdravega odnosa do te tematike in se je bojijo izražat. Zame je spolnost pomemben del življenja in ga kot takega uvrščam med osnovne potrebe. Navsezadnje pa je spolnost del odnosa, v katerem je bistvena komunikacija, seks pa je tista

komunikacija, s katero “povemo” ogromno tistega, česar se z besedami ne da. No, priznam, da je v tem pisanju tudi določena mera provokacije, ki pa še najbolj služi spodbujanju bralcev, da “odprejo ventile”. Sicer pa je za “spolzki” teren potrebna primerna “obutev”, če le to bralec ima, ni nevarnosti za padce.

googlovih čekov). Iz katerih razlogov blogaš? Bloganje mi je v užitek. Zgodnja jutra so namenjena ravno tej razvadi. Verjetno je to edina stvar v življenju, pri kateri sem našel disciplino in se je držim. Ko sem se na začetku spraševal, zakaj bi jaz pisal

blog, je bil moj odgovor povsem preprost:„Dokler imam kaj za napisati, bom pisal, potem bom preprosto prenehal.“

Had had.si

Had je pojem slovenskega bloganja. Konstantna in raznolika mešanica informacij, mnenj in fotografij. Je najbolj bran slovenski bloger in marsikje tudi ‘bloger leta’. Rad je prvi z informacijo in pozicijo. Blogosfera je postala ena zanimiva mineštra – se ti zdi užitna? Hja, včasih zelo slabo užitna. Sam se držim načela, da hočem ljudi informirati – čeprav subjektivno, se trudim, da bi bile informacije kakovostne, povezane in uporabne. Na začetku je

bilo bloganje povezovanje med seboj, pa saj nas je bilo zelo malo! Danes pa ni le tako, da je Večer svoj vrtiček, pa Siol svoj vrtiček – vsak bloger že ima svoj vrtiček! Praviš, da ne blogaš zaradi denarja (in ne vnovčuješ

Marko Pigac pigac.si

Marko Pigac je tisti mArkedzani, ki je pred dobrim letom na blogu v Večerovem blogišču objavil strip, v katerem se je pohecal iz politične in gospodarske smetane – in postal zaradi tega domala ljudski blogerski heroj. No, na svojem blogu pravi, da je študent prava, glavni in odgovorni urednik Štajerca ter sodelavec medijev pri nas in v tujini. Pa še –fil skoraj vseh sort: glasbofil, filmofil, stripofil in politikofil. Kako, iz kakšnega vzgiba in kdaj si začel blogati, kaj ti je bloganje v tem času – do danes – dalo? Začel sem iz čiste zabave. Potem pa mi je to prešlo v kri. Dalo mi je precej, precej pa mi je tudi vzelo. Kaj bi bilo, če mojega bloga ne bi bilo, težko rečem, ker

ne vem – vem pa, da sem sedaj s situacijo precej zadovoljen. Imam službo, ki je morda prišla tudi zaradi bloga in delam zadeve, ki me veselijo. To pa danes šteje. Koliko ljudi pri nas v svojem življenju počne nekaj, kar jih veseli?

Kakšne imaš meje med zasebnostjo in javnim? Kje tukaj vidiš vlogo bloga? Hodim po tanki liniji. Vedno. Nekateri pravijo, da sem nepredvidljiv, a sam vseeno mislim, da še zdaleč od tega. Prav je, da javnost izve resnico. Življenje je ena velika manipulacija. In vse

kar gledamo po televiziji in poslušamo iz medijev je prav to.

Denis Sarkić blog.vest.si/jansadogblogco

Denis Sarkić je ponosni lastnik mehkega ć in lepega dalmatinskega štirinožca Janše. Sicer pa je priznan slovenski fotograf, fotoreporter, ki je bil urednik fotografije pri tedniku Mladina, zadnje leto pa se aktivno udejstvuje kot videoporočevalec spletnega medija Vest. Si sedaj lahko privoščiš kaj več? Je forma bolj prosta? Zame je velika razlika, saj sem iz fotografa postal snemalec, novinar, nekdo, ki sprašuje in lahko v trenutku kroji medijski prostor. Ko sem se začel pojavljati na novinarskih konferencah s kamero in sem začel spraševati, sem včasih vprašal

kaj komičnega, zajedljivega, a tudi novinarske konference in dogodki so se začeli spreminjati tudi v drugih medijih. Marsikateri je začel objavljati tudi internetne vsebine. Tudi preko mojih vprašanj so kateri drugi mediji dobili kak odgovor, ki ga ne bi, če Denis Sarkić tam ne bi afne guncal.

Kaj pa tebe pri fotografiranju najbolj vzburja? Ta svoj fetiš sem zamenjal za fetiš blesavih vprašanj, ki jih postavljam in čakam, ali bo vprašani kaj odgovoril. Podoben fetiš sem imel že prej, ko sem želel fotografirance ujeti v pozi, ko bi jim lahko bilo rahlo

nerodno. Sedaj pač postavljam taka vprašanja, da ljudi spravim v zadrego. Včasih nimam pojma o temi in potem preko napol populističnih ali celo zafrkantskih vprašanj dobim odgovore, ki pa so lahko relevantni.

Žiga Turk blog.zturk.com

Glede Žige Turka sem bil sprva v dilemi. Naj ga kot “kolega” blogerja tikam ali naj ga kot ministra za razvoj vljudno vikam? S sproščenostjo in neposrednostjo, ki jo lahkotno izraža z vsako besedo, je dilema pri njem zelo hitro odpadla. Seveda se bova tikala. In ravno zaradi te njegove človeške lastnosti, ki je v politiki - milo rečeno - zelo redka, je Žiga Turk politik, ki ga velja tikati z vsem spoštovanjem. Izhajaš iz akademske sfere. So možne kakšne primerjave? Naj zastavim zanimivo vprašanje: kdo je bolj odprte glave, politiki ali študenti? Mladi so seveda dosti bolj odprti za spremembe. Študenti in politiki kar naprej opravljajo izpite. Na kratki rok se splača pretvarjati, da poznajo odgovore na vse. Na dolgi rok ne. Sicer so pa študenti med politiki in politiki

med študenti. In to ne prispeva ne h kvalitetnemu študiju in ne h kvalitetni politiki. Kaj pa koncept državljanskega novinarstva? Se ti zdi, da imamo kaj možnosti? Zdi se mi, da ljudje potrebujejo dnevno dozo novic. Sploh ni nujno, da so te novice povezane z bistvenimi domačimi ali svetovnimi političnimi ali športni-

mi dogodki. Pustimo ob strani, ali je to dobro ali slabo. Tabloidi denimo pišejo večinoma o nepomembnostih in to lahko blogi ljudem nadomestijo. Niso pa državljani pogosto priča pomembnim dogodkom. Priložnost vidim v tem, da akterji pomembnih dogodkov sami pišejo o njih, uredniki, lahko državljanski, pa lahko iz tega sestavijo dnevni mozaik. To si

zdaj delamo na nek način sami – denimo z google readerjem ali z izmenjavo zapisov (shared items). To funkcijo bi lahko pri googlu še izpopolnili.

jem, zvečer pa ostane morda v mislih samo še ena in to spišem na blog. Lahko se pa tudi dobim s prijatelji in v 2 urah časa lahko vse predebatiramo. Zapišem tisto, kar mi ostane – in blog pišem ponoči, ampak ne preveč intenzivno. Včasih tudi po nekaj dni ni nič.

Ja. Sam sem spoznal super ljudi, tudi preko komentarjev imam super izkušnje, vendar mi ne ustreza, če me hoče nekdo popredalčkati kot 'blogerja'. Pa saj sem tudi pešec, pa očalar in kratkolasec, srajčnik, kitarist. Raje sem del kitarske scene, kot pa blogerske.

Kamenko kamenko.eu

Kamenko Kesar je strokovnjak za marketing, ki piše blog z naslovom Ideja na naslovu www. kamenko.eu. Je racionalist, ki ne potrebuje uvodov, saj vsakič takoj preide k bistvu – natančno opredeli problem in ga po najhitrejši poti reši. Osem let je bil zaposlen v Microsoftu Slovenija, kot direktor marketinga je skrbel za največji računalniški dogodek v Sloveniji – NT konferenco, sedaj je direktor znane oglaševalske agencije Mayer McCann. Kdo so tvoja ciljna skupina na blogu? Pri korporativnem NTK blogu je bilo zelo jasno, za koga pišemo. Tam je bilo ključno vprašanje, kako uporabiti blog kot medij za stopnjevanje pričakovanja in za postavljanje pravih pričakovanj. Tole, kar pišem danes, pa je, kot bi dva prijatelja sedela na kavi in bi imel eden nekaj za povedati. Pač – slišal ali vi-

del sem nekaj zanimivega in to sporočam, ni mi treba čakati, da greva na kavo. Pa ne, da se zaradi bloga prikrajšuješ za družabne kavice? Sploh ne. Ampak tako se sčistim! Čez dan imam 30 ali 50 nekih idej, denimo o tem, kakšne stvari kje vidim, pa bi jih drugače naredil, ali pa se kaj sprašu-

Se je z »blogerji« ustvarila fake ciljna skupina?

Aleš Lisac lisac.si

Dnevnik marketinškega guruja je naslovljen blog magistra Aleša Lisca – tistega, ki privabi v dvorano Tivoli 4000 ljudi, da prisluhnejo, kaj ima povedati o marketingu. Pravi, da moramo imeti cilje, da moramo razmisliti, kaj počnemo, včasih kaj narediti drugače, kot drugi, ali – v primeru uspešnosti – dejanja ponavljati. Kaj pa iskrenost – gre za marketinško pretkanost? Kje ima Aleš Lisac zastavljene meje na svojem blogu? Marketinška pretkanost brez iskrenosti ne deluje. Podjetje ali posameznik je lahko neiskreno v enem oglasu, pa še to redko deluje. Nikakor pa ne moreš biti

neiskren na blogu. Prej ali slej bi te bralci dobili, to bi lahko začutili. Ljudje kupujemo od tistih posameznikov in podjetij, ki jih poznamo, ki so nam všeč in ki jim zaupamo. Morda me bo zaradi bloga poznalo več ljudi, morda jih bom s svojimi iskrenimi zapisi prepričal, da se mi

splača zaupati. Morda bom celo komu zaradi bloga postal bolj všeč.

koristi tega znanja za spodbujanje h grehu. Skratka – hudič, ki se je spreobrnil … To je marketinški superheroj.

Sledi teoretsko-humorno vprašanje – kakšen je marketinški superheroj? To je hudič. Nekdo, ki vidi v dušo strank. Vendar pa potem ne iz-

Jonas jonas.si

Vsi ga poznate. Kako pišeš, zakaj vedno redkeje? Jaz sem se zavozil v zanimivo past – več, ko imam bralcev, bolj, kot se mi zdi, da zaleže ali imam občutek, da nekdo upošteva moje besede, bolj me je strah pisati, večjo odgovornost čutim. Vedno bi rad napisal nekaj, kar ima pa 'res težo', kar bi odmevalo v slovenskem medijskem prostoru. To se seveda ne da.

Morda je težko, da bi kaj zares odjeknilo? Dobro vprašanje. Redkokdaj kaj odjekne, ampak včasih se nam vsaj zdi, da je odjeknilo, da poveš nekaj, kar je nekdo moral reči. Kaj bi rad dočakal, imaš želje? Kratkoročno – da bi imel vsak eno res dobro povezavo, povsod. Širokopasovno povezavo v vsako slovensko vas, pa ne samo vas: v vsako slovensko sobo in v vsako mašino; v ure, hladilnike

in druge reči. Dolgoročno pa se veselim tridimenzionalnih prikazovalnikov, da bomo lahko bejbe na youtubu gledali kot v živo in jih pri tem še obračali. Naslednji korak, ko bom jaz najverjetneje že mrzel in bel, pa bo narejen, ko bomo lahko te projekcije tudi otipali. Kaj odkrivaš, ko vedno znova bereš iste knjige? To, kako lepo so besede zložene. Največ pa seveda berem v inter-

netu. Svoje knjige sem v mladosti že prebral. Brane Gradišnik pravi, da se po prvih stotih knjigah posamezniku nabere dovolj in da ne rabi več brati.

Alex van der Volk Alex van der Volk

Tisti slovenski bloger, ki svoja (po)nočna razmišljanja piše zelo pogosto in obsežno v zgodnjih jutranjih urah. Ko se svet začne prebujati, spusti na plano kak globlji razmislek. Njegovi zapisi so odkritosrčni in iskreni. Kaj tebi pomeni tvoj blog? Blog je zame sprostitev, je pa tudi priložnost za naprej. Ko sem začel pisati, sem bil popolnoma na tleh. Resnično, bil sem tipičen primer obupanega človeka, ki ga je življenje razočaralo in sem se zato smilil sebi, hotel sem se pa smiliti tudi celemu svetu... Z blogom sem odrasel iz mladega fanta v odraslega moškega. Trenutno je moje življenje odlično, stoji na trdnih temeljih – srečen sem in pri tem mi je blog veliko pomagal. Svoje

težave sem zaupal internetu in marsikateri bralec mi je napisal kakšno spodbudo. Danes pišem samo zaradi lastnega veselja, ne več iz potrebe.

razmišljal jaz in rad bi, da bi čimveč ljudi spoznalo, da samopomilovanje ni pot. Drugače pa rad opozarjam na to, kar vidim, znam tudi ostro kritizirati …

Kako to? Spoznal sem, da je vsak človek samostojno bitje – da lahko resnično ljubiš šele takrat, ko imaš resnično rad samega sebe. Ko se danes ozrem v preteklost, na samega sebe in na napake, ki sem jih delal, vidim, da marsikdo razmišlja tako, kot sem takrat

Nekoč si bil Sancho, fiktivni filozof - zakaj? V preteklosti sem izredno rad igral vloge in takrat mi je pač ustrezala vloga nekakšnega latino ljubimca. Nisem hotel biti Volk ali to kar sem bil v resnici, pač pa sem si nadel vzdevek Sanchez, pozneje pa sem

ga nadgradil v polno brazilsko ime – Roberto Garcia Juan los Sanchez de Madeira Ramirez (smeh). Kot otrok sem odraščal sem v osamljeni vasi brez prijateljev, prvi sošolec je bil oddaljen pet kilometrov. Ker ni bilo prijateljev, sem si, da mi ni bilo dolgčas, ustvaril namišljene. Takrat se mi je tudi razvila domišljija, zaradi česar sem tudi tako ustvarjalen.

Katarina katarina.blog.siol.net

Katarina je tista 34-letna mama dveh deklet, ki dela v gradbeništvu, a bolj kot to jo v svetu blogov poznamo po življenjskih zapisih o zadevah, ki se tičejo starševstva, vzgoje, razmislekih o funkcionalnih partnerstvih in tudi raznih bridkih izkušnjah v življenju. Veliko pišeš o rečeh, ki si jih doživela, zelo odprto razmišljaš in si pri tem zelo neposredna – od kod tak pristop? Te to pisanje še krepi, je terapevtskega značaja, moraš te stvari dati iz sebe, ali pač zapišeš, da bi kdo prebral in se kaj naučil o življenju? Pišem tako, kot živim. Sama v svojem pisanju ne vidim nič preveč direktnega, zato mi izjave v stilu “ti si pa tako direktna,

tako neposredna” ne pomenijo nič, oziroma si pomena le-teh ne znam razlagati in jih v resnici ne razumem. Terapevtski pomen bloganja – vse prevečkrat slišim to besedno zvezo in se sprašujem, kdo je pravzaprav bil tisti, ki jo je razširil. Občutek imam, da se za vsakega, ki piše blog, smatra, da je psihično nestabilen ali da potrebuje neko določeno pomoč in jo najde v pisanju bloga. Zame bloganje

nima terapevtskega pomena, skozi pisanje se niti ne čistim niti ne polnim. To, da sem javno – torej na blog –, pisala o npr. svojem posilstvu, je samo prenos mojih občutkov glede tega dejstva in pa dejstvo samo, da sem bila posiljena in da sem to na sebi lasten način preživela. Kar se dogaja meni – bodisi v moji primarni družini, bodisi z mojima hčerama, v službi, ko sem sama s seboj, doživljanje

družine skozi oči otroka in starša, se dogaja tudi drugim. Ne pišem sicer o stvareh, o katerih se ljudje pogovarjamo brez težav, izbiram takoimenovane tabu teme, kot so alkoholizem, strahovi, staranje, biti starš, občutenje življenja, pišem o npr. gradbeništvu skozi zorni kot delavca o stvareh, ki javno niso znane, pa o enostarševskih družinah in posledicah, ki jih prinese ločitev.

Nataša salonitka.blog.siol.net

Tista črnolaska, ki bloga že nekaj let – od lastnih zgodbic, ki so se ji svaljkale v računalu, pa do kolumne v Primorskih novicah. Članica ženskega revolucionarnega pevskega zbora je okretna in zabavna sogovornica z močnim pivškim naglasom. Kaj pa ti misliš, da bo s temi našimi blogi, bodo kar obviseli v vesolju interneta? Nekoč se bo pojavila mrtvašnica

za bloge, kjer se bodo zbrali vsi stari blogi, nekega lepega dne – ali noči – pa bo prišel hudoben virus, se naselil v mrtve bloge,

ki bodo oživeli in se začeli pojavljati povsod. Okužili bodo medmrežje – vse obstoječe stvari, kot je davčna uprava, vlada RS.

Teksti in fotografije – recimo slika Iztoka Gartnerja – se bodo pojavljali na RKC forumu in drugod. Apokalipsa bo!

Pižama: Kaj da ne! Gresta špeh in slanina po cesti, pa srečata žolco in rečeta: “Kaj se treseš? A te je strah?”

Pižama: Še vedno imam najraje tisto iz Playboya, ko je ena povedala, da obožuje politične misli in sir. “Živjo, a lahko dvajset dek gorgonzole in enega Machiavellija?”

Pižama in Perica (Komikaze) perica.blog.siol.net pizama.blog.siol.net

Dva od vidnejših slovenskih stand-up komikov. To so tisti, ki po pol ure in več zabavajo občinstvo z odra z raznimi zabavnimi, ciničnimi, zajedljivimi, trebuhparajočimi in krohotzbujajočimi štosi. Včasih so tako zlobni, da jih nizajo enega za drugim, da se publika serijsko razpočuje od smeha, najbolj dojemljivi pa se tudi povaljajo po tleh. Kaj je vama smešno? Pižama: Dosti reči. Če bi se midva zdajle zvrnila tukaj v Ljubljanico, bi to bilo tragično, če bi pa v vodo padel ti, bi bilo to nama smešno. To je rekel že Mel Brooks. Perica: Smešno je nekaj, kar preseneti. Pižama: Nekaj, kar nas preseneti z zasukom v zgodbi. Ni pa vsak zasuk smešen, seveda. Šesti čut denimo ni šala, čeprav ima na koncu zasuk. So pa zato smešni-

ce kasnejši Shyamalanovi filmi. Perica: Težko je z eno formulacijo zajeti vse. Slovenski glamur je smešen, čeprav ne preseneča. Že dolgo posnemajo ameriški glamur, pa so še vedno vsakič prav smešni. Pižama: Ja, slovenski glamur … Kot če bi rekel suhljati Pižama. (smeh) Kaj pa kakšni prav mastni štosi – je to v vaši domeni ali ne?

Kakšno bi bilo idealno vprašanje, ki bi vama ga zastavil v tem intervjuju? Pižama: “Fanta, a vaju lahko peljem za dva tedna na počitnice?” (smeh) Perica: Si intervjuval kdaj kakšno missico in jo to vprašal na koncu?

Miša Molk www.rtvslo.si/blog/misamolk

Vsi jo poznamo, tako se nam vsaj zdi. Večina nas je medijsko odraščala ob njenih oddajah na televizijo, velja za prvo damo RTV Slovenija. Pa jo res poznamo? Bolje jo lahko spoznamo na njenem blogu. Tvoji zapisi so zelo osebni. Ampak, medijsko izpostavljeni ljudje ste običajno branili svojo zasebnost. Od kod ta prevrat? Zasebnosti nisem čuvala tako, da bi jo skrivala. Tudi živela sem dokaj javno. A redko kdo me je vprašal, o čem in kako razmišljam. Tega nisem skrivala, a ljudi je pač zanimalo marsikaj drugega. Sem pač senzibilno bitje. Težko prijateljujem, če so v pogovorih postavljene meje. Sem človek, ki je skorajda brez

sramu in na ta način tudi komuniciram. Zelo me motijo vse oblike nestrpnosti. Moti me, da se ljudje ne znajo pogovarjati recimo o … Če se znamo pogovarjati o avtomobilih in o picah, pa se pogovarjajmo še o ljubezni, o tem, kaj pogrešamo. Zdi se mi, da bi bilo to prav, saj je veliko ljudi osamljenih, pa tega ne znajo niti izraziti. Gledaš veliko televizije? Manj, ker je je bilo preveč. Ampak uživam, ker lahko gledam

neselektivno. Filme začnem gledat kar na polovici in nimam težav s tem. Saj bi si kakšnega posnela, a ne znam nastaviti svojega odličnega snemalnika. In potem gledam film do konca, pa ugotovim, da je pravzaprav nadaljevanka … (smeh) Si tudi na Facebooku … Ja, tam je dobra energija, boljša, kot na forumih. Ko se začnejo ljudje pogovarjati z medmeti, je zame konec. Pogovarjajte se s stavki! Saj so tudi medmeti del

pogovora … ampak zgolj heh, hih, hoh – huh, dolgčas! Z medmeti si sicer lahko skrajšamo govorico, a samo z enozložnicami se težko komunicira, če ne govoriš le o “uaaaau”, kakšen frajer. Pa tudi te reči, darila in rožice na Facebooku …. No, ja, kakšno sem tudi že poslala, priznam, a res nimam časa za take reči. Raje se pogovarjam.

DJ Umek www.umek.si/en/blog

Za tiste, ki živite pod kamnom – Uroš Umek je starosta med DJ-ji in eden pionirjev slovenske elektronske glasbe. Dvometraš z jeklenimi jajci, saj nima veliko kolegov iz foha, ki bi upali narediti salto mortale in spremeniti svoj zvok do te mere, da so se na forumih veverice začele zgražati in delati cel halo ter se spraševati o njegovem zdravju. Konzumiraš tudi kaj druge glasbe? Ne. Včasih sem bil čisto v elektroniki, potem sem v prostem času poslušal mainstream, hiphop, tudi kakšne kitare. A sedaj

sem v karieri na točki, ko imam tako malo časa, da ne poslušam nič drugega. Cele dneve se ukvarjam s svojo glasbo in se šele zvečer sproščam na druge načine.

Je tvoj chill v bistvu tišina? Ja, točno. Moja ušesa dnevno povprečno slišijo 8 ur glasbe in res nimam potrebe, da bi poslušal še kaj drugega. A zagotovo me bo še kdaj kaj v življenju

nadrajvalo.

Miha Rekar mr-foto.net

Skoraj ga ni zabavnega dogodka za mlade v Ljubljani in okolici, kjer Miha ne bi pritisnil nekaj dobrih posnetkov – ko je denimo množica uživala na Telekomovi zabavi Vesolje veselja v središču Ljubljane, je denimo fotografiral z vrha stolpnice. Se da kot novodobni fotograf od fotografije živeti? Čemu se je potrebno odrekati in kaj s tem pridobiš (razen, upamo – keša)?

Žal ne. V večini slovenskih medijev je fotografija žal obstranskega pomena, zaradi česar v teh videvamo zelo nizko kvalitetne amaterske posnetke, ki

so jih posamezniki pripravljeni dati mediju brezplačno, le da se ob fotki zapiše njihovo ime. Žal pa se ne zavedajo, da pravzaprav nihče, razen njih, tega

ne bo videl. Osebno to počnem predvsem zaradi užitka v tem, ter zaradi želje po spoznavanju novih, zanimivih ljudi.

To so torej majhni delci, ki prispevajo v moj skupen lifestream feed oziroma ustvarjajo digitalni tok družabnega življenja, ki se potem prikazuje na blogu, FriendFeedu ali po novem tudi na Facebooku (wall). Ne me vprašati, zakaj jih uporabljam, ker ne vem – definitivno mi tudi

brez tega ni dolgčas v življenju (smeh).

Jernej K. www.socialmediasoup.net

Jernej Kelih je poznavalec in navdušenec nad družabnimi omrežji in mediji ter glavni kuhar bloga Social Media Soup. Je orto spletno usmerjen, a tudi zelo družaben – v ta namen s pridom izkorišča številna sodobna spletna orodja, za katera mnogi ljudje morda sploh še ne vejo, da obstajajo. Katera od sodobnih družbenomedijskih orodij uporabljaš in zakaj? Redno uporabljam svoj blog (Social Media Soup), mikro-blog (Twitter, Koornk, Facebook Status Update), aplikacije za pretok videa v živo oziroma video stream (Kyte, Qik, FlixWagon),

družbene zaznamke oz. social bookmarks (Delicous in StumbleUpon), družbene novičarske strani oz. social news (Digg, Noovo), foto sharing (Flickr), video sharing (YouTube), družbena omrežja (Facebook, MySpace) in družabne glasbene storitve (Last.fm, FavTape, SoundCloud).

Jure Mesarič drugidom.net

Drugi dom bi lahko bil slovenska politična satirična telenovela – a žal poročajo o resničnih dogajanjih. Gre za zelo aktiven slovenski blog, kjer več avtorjev, na čelu s politologom Juretom Mesaričem, opazuje in analizira dogajanje v slovenskem političnem prostoru, zanimajo pa jih tudi druga aktualna dogajanja po svetu. Kaj je Drugi dom (in od kod takšno ime)? Drugi dom je ... spletno gnezdo levičarjev po srcu in pameti, ki nismo mogli biti tiho v času uravnoteženosti in sproščenosti ter grimsoidnih orgij, pa smo na svitlo postavili nekaj strašno neuravnoteženega, zajedljivega in brez dlake na jeziku. Samo ime je rezultat znanstvene analize, najnovejših trženjskih prijemov in spoznanj kvantne

fizike, zato žal ne morem izdati njegove skrivnosti. Čakamo še na patent. Kakšna je torej tvoja politična pozicija, kako si funkcionalno idealiziraš Slovenijo? Moja politična pozicija je en sam fluid. Ko berem Finance, me prime, da bi histerično nacionaliziral – vse tja do najmanjše trafike in prodajalne bureka, samo da bi videl reakcijo njiho-

vih piscev. Ko berem o ljudeh, ki so lastnoročno zrušili svetovni finančni sistem, ob tem pa pobrali stotine milijonov dolarjev nagrad, pa sem največji desničar, saj je nemogoče, da jih ne bi občudoval. Gospodarji vesolja. Če ti kdo omeni libertarce ali ekstremne liberalce, kaj odvrneš? Tri besede: zanimiva verska skupnost.

Je politika tvoj hobi, tvoja specialnost, tvoje področje stalnega delovanja? Dostikrat je moja bolečina, zlasti ko na malih zaslonih zagledam cvet slovenske politične inteligence, ki jim v varstvo ne bi zaupal niti manjšega kolhoza, kaj šele države.

Marko Crnkovič crnkovic.blog.siol.net

Je kolumnist – zdi se, da ga poznamo vsi. Morda zato, ker je skozi kolumne v slovenskem medijskem prostoru podal bistveno več osebnih pogledov kot marsikateri novinar ali kak drug javni delavec. Tudi zato polarizira bralstvo – na goreče in ledene, na privržence in nasprotnike. Te kot nekakšnega mnenjskega voditelja ne moti, ker kdaj ne dosežeš učinka, ki bi odpravil nek problem? To je morda pogosto razlog za prestop, ampak jaz ne pričakujem, da bom svet izboljšal. To ni moj cilj. Kolumnist nima takih ciljev kot oddaja Preverjeno, kjer poskušajo izpostaviti problem in ga rešiti. Ljudem skušam osvetliti problem še iz drugih zornih kotov, da si ustvarijo neko mnenje. Mnenjski voditelji

so itak precenjeni! Saj mi godi, če me berejo ministri, ampak ravno tako mi godi, če me berejo branjevke na tržnici. Na Facebooku te ni? Seveda ne. Na Facebooku me ni in nočem biti. To je najbolj neumna pogruntavščina v zgodovini interneta. Prvič, gre za Paypal mafijo, katere lastniške sledi in dokapitalizacijski procesi nas pripeljejo do venture sklada, ki ga upravlja CIA. Gre za neokonservativne blazneže, ki imajo

točno določeno strategijo. Kot če bi dal Pezdirja in Mrkaića na internet, kjer bi si izmislila nekaj, s čimer bi obnorela pol človeštva, zraven pa jemala kulturi, da bi dajala rakavim bolnikom. Predvsem pa se mi zdi absurdno, da se ljudje med seboj družijo in prijateljujejo – ali vsaj mislijo, da se družijo in prijateljujejo. Če je Facebook, se pa lahko družim s komerkoli ali kaj? Jaz vedno pazim na to, s kom se družim. Izbiram si

družbo, ne morem biti z vsemi prijatelj, tudi družim se ne s komerkoli. To zbiranje prijateljev na Facebooku je v funkciji marketinga. V upravnem odboru Facebooka že sedijo multinacionalke, kot je Coca- Cola. Ne se torej hecat; vsak tvoj prijatelj na Facebooku dela v korist Coca-Cole! Na Facebook sem se sicer enkrat prijavil, da bi si zadevo sploh ogledal,

:: FOTO RO L A :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 5 5 |0 9 : : 8 . j anua r 2009 ::

↑ Brad | Mateja Urajner

↑ Baletka & balon

t.com

| matejaurajnar.blogspo

Dicky Hardy dickyhardy.blogspot.com

/aktem

↑ AaaAaaa | Metka L. | myspace.com

↑ Thank you for smoking

Aleš Bravničar bravnicar.com

Best of - Izbor najboljših fotografij, ki so nam jih slovenski blogerji poslali na naše tedenske razpise. Če greste raziskovat njihove bloge, jih boste tam našli še veliko več!

↑ Brownie Camera

Mateja Urajnar - Tehka om matejaurajnar.blogspot.c

↑ For your energy only

David Verlič davidverlic.blogspot.com

↑ Fallen angel

Maša Kores flickr.com/photos/masa _kores

↑ Hands with red light

David Verlič davidverlic.blogspot.com

↑ Diptih iz serije Cycles | Ma

rko Pirc | markopirc.com

↑ Desire | Maša Kores |

Best of - Izbor najboljših fotografij, ki so nam jih slovenski blogerji poslali na naše tedenske razpise. Če greste raziskovat njihove bloge, jih boste tam našli še veliko več!

flickr.com/photos/masa

_kores

:: bl ogorola 55| 09 :: 8. j a nua r 2 0 0 9 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTOROLA : :

← Little Girl

Peter Koraca peterkoraca.com

← Milni mehurčki

Had had.si

↑ Osamljen

Matej Mušič matemusic.blog.siol.net

← On Sabotin with clouds

David Verlič davidverlic.blogspot.com

↑ Ladaska

Peter Koraca peterkoraca.com/blog

↑ Lonely road

Anel Gjuran pendrek.deviantart.com

↑ Pogled resnice

Mateja Urajnar om matejaurajnar.blogspot.c

↑ Spominja na Zidana Headbu

↑ Umbrella

Jernej Fink - Lance lancevance.org

Erik Kavaš fotoerik.blogspot.com

↑ Pšenica pred žetvijo

Vito Cigan

↑ Veternice

Dejan Jauk dejanjauk.com

Best of - Izbor najboljših fotografij, ki so nam jih slovenski blogerji poslali na naše tedenske razpise. Če greste raziskovat njihove bloge, jih boste tam našli še veliko več!

← Potapljanje v oblake

Aleš wannabefotoblog.blogsp ot.

com