Blogorola 09/08

Page 1

09 08

Blogorolin Hot’a’lot Drugi

svet Wazap?

Tema tedna: Samocenzura

Intervju: Dare

www.blogorola.com

Samocenzura

Filmorola Bizarna scena Lajfstajl: Emoti in Irci

Fotografija: Portreti vseh vrst


i n C t l y u be K rs

ho t

+

da r ilo SAMO

Digitalni fotoaparat Sony Cyber-Shot DSC-W55B + Sony MS Pro Duo 2GB + darilo: namizno stojalo

www.mimovrste.com

177 EUR


:: blogoro l a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: UVO DNIK :: 3

Je blog taktični medij? Taktični medij nima enoznačne definicije. Pravzaprav je v njegovem samem bistvu neko večno samospraševanje o tem, kaj je. Še najlažje ga je morda razumeti skozi razliko do klasičnih medijev. Medtem ko so klasični mediji zavezani objektivnemu poročanju, se taktični mediji bolj ukvarjajo z vrednotami. Oziroma z izboljšanjem tega sveta, če na vse skupaj pogledamo iz idealističnega vidika.

Soizdajatelja: ČZP Večer d.d. in Hotalot d.o.o. Direktor projekta: Marko Vrtovec Odgovorni urednik: Gregor Fras

“Časopis je akcija v svetu”, mi je pred mnogimi leti dejal dr. Tine Hribar v nekem intervjuju, ki sem ga delal z njim. Ta definicija mi je bila takoj všeč in zapomnil sem si jo za vse življenje. Časopis ni le “popisovalec”, časopis je aktivist, ki angažirano posega v družbeno stanje in ga s svojim (časopisnim) ustvarjanjem spreminja. V Sloveniji imamo pravzaprav zelo bogato tradicijo taktičnih medijev. Študentska Tribuna, Katedra, Nova revija, Radio Študent, Mladina. Vsi ti mediji so skozi vzpostavljanje inštrumenta pravice do svobodnega govora in mišljenja pomembno soustvarjali zgodovinske dogodke naše države. Ravno taktični mediji so predstavljali začetek, iz katerega se je začel valiti “rolling stone” družbenih sprememb. Aktualno medijsko stanje pri nas se zdi seveda svetlobna leta daleč od kakšne angažirane ali pozitivne vloge v ustvarjanju boljših družbenih razmer. Prej je postalo sinonim vulgarne preproščine, s katero politika in kapital iz dneva v dan dokazujeta, kako sploh ne razumeta osnovnega medijskega koncepta. Ste si že pogledali kdaj kakšno poslovno poročilo tipične slovenske medijske

Izvršni urednik: Simon Ručigaj Urednica fotografije: Marta Lamovšek zadetaodlajfa.si Uredništvo: Katja Gajser Jan Petretič Denis Živčec Tehnično uredništvo: Matija Rijavec Jure Kajzer Ilustracija: Natan Oblikovna zasnova: Studio Designis Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o. Uredništvo: Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana T.: +386 (0)1 241 56 00 F.: +386 (0)1 241 56 04 urednistvo@blogorola.com www.blogorola.com Naročnina: narocnina@blogorola.com Oglasno trženje: Aleš Tranpa (tisk) T: +386 (0)2 235 31 40 Ervin Strnišnik (splet) T: +386 (0)40 666 645 E: oglasi@blogorola.com

GO TO ↓

6

(se nadaljuje prihodnjič…) Gregor Fras, odgovorni urednik

blogorola 9.8

naslednja stran >>

Tema tedna: Samocenzura O sebi na blogih sporočamo takšna in drugačna dejstva, javno izživljamo čustva, na internetnem odru, pred stotinami bralcev, pogosto neznanih, katerim morda kar na sveto zaupamo, da do nas ne bodo zločesti. (...)

16

Intervju: Dare

26

Foto tedna: Portreti vseh vrst

Naklada: 50.000 izvodov.

Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole. Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

Toda ključno vprašanje je – so blogi taktični mediji?

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : ::::::::::::::::::::

Tisk: Leykam tiskarna, d.o.o., Hoče

Gostovanje: Domenca d.o.o.

hiše? Ali mislite, da je poleg tabele kosmatega dobička še kaj prostora za analizo tega, koliko je medij uspel uresničiti svoje vrednote? Si predstavljate poslovno poročilo Dela? “Žal moramo ugotoviti, da smo zaradi neprestanega trgovanja z našo uredniško politiko postali povsem nerelevanten in nekredibilen medij.” A še dobro, da bi bila zraven tabela kosmatega dobička. “Vendarle pa smo na račun tega s prekupčevanjem slovenskih podjetij zaslužili kakšnih 100 miljonov evrov.” Ni slabo za medijske analfabete, mar ne? Na pogorišču trenutne medijske pokrajine eden za drugim vznikajo državljanski novinarji, vedno novi blogi. Na Blogoroli jih je že skoraj 2.500. Konec leta jih bo 5.000. Nato jih bo 10.000 in na koncu več kot 100.000.

30

“Šel sem pogledat drugam, prisluhnil sem kako zveni svet, skozi zid sem iztegnil vrat, oko sem vrgel na svetovni splet in se spustil v najkonstruktivnejši klepet. Misli sem iskal tam in nekaj jih našel, se počutil majhen in konvencionalen, da bog pomagaj. Potem tak sem šel naprej v novo uro opravičujoč se minutam: Tak sem, trenutki predragi, drugačnega, drugega, žal, mene ni.” (...)

Kamere in fotoaparate imamo že skoraj povsod – v telefonih, vlačimo jih po žepih, postavljamo ob računalnikih … In ker smo si všeč, ali pa smo kreativni, morda nas zgolj zanima, kakšni smo videti v določenih situacijah, se ljudje radi pogosto fotografiramo. (...)

Dragi glodavci in glodavke, tokrat bomo govorili o nenavadnem organu, ki je sposoben spreminjati svojo obliko, velikost in trdnost do te mere kot noben drug organ človeškega telesa. Stran bomo posvetili kurcu. (...)


4 :: DRUGI SV ET :: W W W.D R U GI SV E T.C O M : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 ::

Mediji ↓

Jin je tokrat spisal domala nekrolog za Mag. Ne sicer, ker bi glede stališč stala na istem bregu, ampak preprosto zato, ker mu je žal, ko opazuje vso to hoteno homogeniziranje mnenj, kar je za družbo vse prej kot zdravo in primerno. Za zdravo razvito družbo je namreč ključnega pomena, da v njej “cveti tisoč cvetov”, da v njej uspeva pluralizem mnenj in stališč, saj nas le to lahko odtegne stran od nevidnega in hinavskega razrasta poenotene ideologije. Več: jinovsvet.com

Novinarski senzacionalizem Domen Savič opozarja na vse bolj pogost pojav novinarskega senzacionalizma, pri katerem v ospredju ni informativnost prispevka, pač pa šok in banalizacija. Med slovenskimi informativnimi oddajami v to smer posebej izstopata 24ur in zlasti Svet na Kanalu A. Značilnost te vrste novinarstva je podajanje informacij na hiter način, iskanje afer in krivcev in podajanje vrednostnih sodb s strani novinarja oziroma voditelja. Domen navaja tudi nekaj konkretnih primerov. Več: www.ljudmila.org/~savicd/wp

Marko Zorko je pisal blog 21. januarja preminuli Marko Zorko, priznani in spoštovani kolumnist in novinar, je od junija do septembra 2007 pisal tudi blog. Kot v Sobotni prilogi časnika Delo razpreda Dejan Pušenjak, je v njem opisal celo približevanje smrti. Preberite 13 sporočil, ki bodo, tako kot njegove kolumne, članki in knjigi, ostali v spomin na velikega duha. Več: erostanatos.ednevnik.si Svet ↓

Vojaška mentaliteta in neprestana paranoja Ameriška administracija vse prerada uporablja besedne zveze, kot so “preventivni napad”, “jedrska nevarnost” in njim sorodne. Na novico, da naj bi tovrstni “besednjak” v svoja dejanja prevzela tudi zveza Nato, pa nas opozarja Nostalgik s 100 % Irony Free. Omenjena poteza naj bi se seveda zgodila v dobrobit naroda. Preberemo lahko še zanimiv podatek o dosedanjih 935 lažeh ameriškega predsednika Busha mlajšega in njegove administracije. Več: www2.blog.siol.net

Gala lezenje v rit V poplavi podelitev raznih bolj ali manj zvenečih nazivov sta te dni dva slovenska tiskana tednika razglasila svoji nagradi za Slovenko in Slovenca leta. Ziggy, tradicionalno kritičen do podobnih gala prireditev, tudi tokrat ni prizanesljiv. Po njegovem gre za “izrazito ritolizniški značaj” obeh nagrad oziroma bralcev, ki so za Slovenko leta izglasovali zdravnico, za Slovenca leta pa svežega predsednika države. In katera bi bila po njegovem za Slovence edina prava izbira? Več: www.vecer.com/blog/ziggy Bloganje ↓

Z blogom zaslužil 133 tisoč dolarjev Se da s pisanjem bloga tudi zaslužiti? V Sloveniji (zaenkrat) ne kaj pretirano, drugače pa je v tujini. Pi.Roman piše o ameriškem blogerju Jeremyju Schoemakerju, ki je samo z Google AdSense zaslužil celo premoženje. Kot eden največjih blogerskih zaslužkarjev se je imel priložnost srečati z velikimi “živinami” blogosfere; ustanovitelji Wordpressa, FaceBooka in Digga. Fotke pri Pi.Romanu. Več: piroman.blog.siol.net

Kdo se skriva za krinko e-prijatelja? Z bloganjem marsikdo spozna nove prijatelje. Morda jih nikoli ne sreča in sploh ne ve, kakšna je njihova prava identiteta. Za krinko blogerja se lahko skriva kdor koli. Mesar, ki vam zagotavlja najlepši kos mesa, učiteljica, ki jo v učilnici na smrt sovražite, na blogu pa je vaša najboljša prijateljica, minister, župan, poslanec, predsednik ... Jana se je poigrala z različnimi možnostmi. Morda je vaš spletni prijatelj zgolj ena od pojav vaše razcepljene osebnosti. Več: janalumnus.ednevnik.si Državljansko novinarstvo ↓

Drugi svet vabi k pisanju zgodb leta Slovenski spletni blogerski časopis Drugi svet ponuja v svoji novi rubriki Zgodba leta blogerjem in tudi drugim piscem možnost honorirane objave članka s področja raziskovalnega novinarstva. S tem želimo dati priložnost blogerski ustvarjalnosti in raziskovalni žilici ter jo nagraditi s promocijo prispevka in izplačanim honorarjem. O pogojih in načinu sodelovanja preberite na Drugem svetu. Več: www.drugisvet.com

Foto: Reuters

Pustimo, da cveti tisoč mnenj

Zvezdni prah ↓


:: bl ogorola 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : W W W.DRU GI SVET.COM : : DRUGI SVET :: 5

Povezave do izbranih blogerskih sporočil najdete na: www.drugisvet.com Življenje ↓

Evolucijska stranpot Mehanizem je to pot odprl zanimivo razmišljanje. Pri ljudeh je vse bolj opazno, da smo izpostavljeni preveliki dozi gledanja televizije, kjer sta kot primarna za percepcijo rabljena vid in sluh. To vpliva tudi na preveliko poudarjanje okupacij in poklicev, kjer sta v ospredju avditornost in vizuelnost, pomanjkanje zanimanja pa je za poklice, ki zahtevajo višjo stopnjo tipa, okusa ali vonja. Med mladimi se tako že kritično manjša sposobnost komunikacije preko vonja ali tipa, avtor ob tem izpostavi ritual parjenja. Več: mehanizmi.ednevnik.si

Postmoderna družba vzgaja patološke narcise Cilj postmoderne družbe divjega kapitalizma je ustvarjanje patoloških narcisov, saj so ti v uresničevanju želje po pozornosti in aplavzu odlični potrošniki. Družba jih proizvaja z vzpodbujanjem permisivne vzgoje in izničenjem očetovske avtoritete, ki je nujna za razrešitev Ojdipovega kompleksa, kateri prekine intimno seksualno vez med materjo in otrokom. Na podlagi predavanja znane profesorice dr. Vesne V. Godine Gnosis stopi korak naprej in argumentira, kako navidezna svobodna izbira povzroči totalitarnost zahteve po popolni podreditvi. Več: nekrolog-uma.blogspot.com

Provizija za izmenjavo evrov Zaposleni v gostinskih lokalih se pogostno znajdejo v težavni situaciji, ko jim tretja jutranja stranka plača kavo z 20- ali 50-evrskim bankovcem. CrazyLIKEme je še večja “sreča” doletela ob 10. uri zjutraj, ko sta ji dekleti dve kavi plačali z 200-evrskim bankovcem, ki ji je pobral ves menjalni denar. Brž je bilo treba v akcijo, seveda na banko, tam pa je blogerka doživela hladen tuš. Za razmenjavo 200-evrskega bankovca so ji zaračunali več kot 2-odstotno provizijo. Se vam zdi to pravično? Več: crazylikeme.ednevnik.si

Komu lahko koristi koda PIN? Zakaj je v trgovini potrebno skrivaj odtipkati kodo PIN naše kreditne kartice? Morebitnim nepridipravom koda brez kartice ne koristi. Sheehs opisuje, kako je ob opazovanju neke gospe v trgovini odkrila njeno kodo PIN. Kaj lahko z njo počne? Čisto nič. Priznava pa, da je pri tipkanju kode na bankomatih zaželjena dodatna previdnost. Previdnost pa ne bo odveč niti pri kreditnih karticah. Nikoli ne veš, kdo ti kuka čez rame. Kje so tisti dobri časi, ko si se z enim podpisom rešil tipkanja? Več: sheehs.ednevnik.si

Foto: Reuters

Gayevsko nespodobno povabilo V naši družbi velja prepričanje, da so gayi v veliki meri bolj nagnjeni k spolnim avanturam in menjavanju partnerjev, kot heteroseksualni ljudje. Solist meni, da temu ni tako, saj v pogostosti tovrstnih aktivnosti homoseksualci statistično ne odstopajo od ostale populacije. V nadaljevanju predstavi nekaj lastnih izkušenj iz preteklosti in nedavno situacijo, ko je v poznih večernih urah s postankom na črpalki ugotovil, da na takšnih mestih pravzaprav še kar dogaja ... Več: solist.ednevnik.si

Politika ↓

Na večerji z Billom Gatesom Pridejo dnevi, ko tudi blogerji dajo analognemu življenju prednost pred digitalnim. Slovenski minister za razvoj dr. Žiga Turk se je nekoliko odklopil, a je bil vseeno zelo aktiven. V Bruselj ga bojda vabijo tudi zato, ker se o njem širi glas, da ne pove običajnega evropskega “yada-yada”. Zanimivo je bilo tudi na večerji z enim od najbogatejših Zemljanov. Več: blog.zturk.com

Wazap? Miro Gavran: Vse o ženskah

Pet., 1. feb. ob 19.00

→ MGL (LJ) Lahkotna 'ženska' komedija priljubljenega hrvaškega dramatika v režiji Barbare Hieng Samobor bo zagotovo všeč vsem, ki si v gledališču želijo razvedrila in sprostitve po napornem vsakdanjiku.

Elements :Heiko Laux @ K4

Pet., 1. feb. ob 23.00

→ Klub K4 (LJ) Tretje gostovanje iz serije eminentnih techno večerov. Berlin Floor & Detroit Floor. Heiko Laux je uveljavljen nemški producent, DJ ter lastnik ene najbolj prestižnih minimalističnih techno založb, Kanzleramt. Le ta skupaj z notoričnima Tresorjem in Bpitch Control tvori sam vrh t.i. berlinskega zvoka.

Sergi Belbe: Mobilec

Sob., 2. feb. ob 20.00 → MGL (LJ) Digitalna telefonska komedija. “Kje si?” je navadno prvo, kar nas zanima, vprašanje “Kako si?” je v najboljšem primeru šele na drugem mestu.

Pustni smetnjak z Nightmoves

Sob., 2. feb. ob 23.00 → Klub K4 (LJ) Nightmoves je poleg kolosov, kot sta Digitalism, eden izmed adutov kunštne francoske založbe Kitsune, ki se je po vzponu benda Klaxons znašla v središču “nu rave” medijskega pompa. Obleka naj bo RAVE.


6 :: TEMA T ED N A ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 ::

Samo cenzura O sebi na blogih sporočamo takšna in drugačna dejstva, javno izživljamo čustva, na internetnem odru, pred stotinami bralcev, pogosto neznanih, katerim morda kar na sveto zaupamo, da do nas ne bodo zločesti. Ampak – ali se pri tem tudi cenzuriramo oziroma samocenzuriramo? Meje med zasebnostjo in javnostjo so v sodobnem življenju vse bolj zabrisane – pišemo bloge, komuniciramo na vse strani, nič ni več, kot je bilo včasih, ko se je nekaj več vedelo le o zvezdnikih. Danes smo mikrozvezdniki vsi. Vsi blestimo v svojem bistvu, katerega sami sporočamo drugim. Kaj je sploh samocenzura v sodobnem času – je to le tisti trenutek, ko odločamo, kaj bomo drugim o sebi povedali in kaj ne? Se samocenzuriramo tudi pred prijatelji in sorodniki – če da, zakaj to počnemo? Ali pa gre zgolj za dilemo med absolutno svobodo govora in merili, ki si jih postavljamo povsem sami? Kako si postavljamo ta merila in kje so trenutno postavljena? So blogi naše lastno ogledalo ali so bolj naši avtoportreti? Katere stvari skrbno čuvamo pred javnostjo oziroma česa ne bi nikoli zapisali na blog?

Glasuj za najboljši prispevek teme tedna in zadeni iTIVI!

Hot or not?!

Izberi najboljši prispevek teme tedna in glasuj zanj. Glasovanje je sila preprosto – na številko 6400 pošlji SMS sporočilo, v katerega napiši ključno besedo HOT in številko prispevka, kateremu želiš dati svoj glas (npr. HOT1) Cena SMS sporočila je 1 €. Pogoje uporabe si preberi na: www.blogorola.com/hotornot.

Med vsemi poslanimi sporočili bomo izžrebali zmagovalca, ki bo prejel dvomesečni brezplačni iTIVI paket 3DVD hkrati. Prav tako bo isti iTIVI paket prejel tudi avtor prispevka, ki bo zbral največ HOT glasov.


:: b logorol a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TE MA TEDNA :: 7

GLASUJ

Žitko zitko.net

POŠLJI SMS NA 6400:

Kaj pisati in česa ne? Moje ime je *****.Moj nadimek je Žitko. Star sem ** let. Živim v *******. V prostem času se ukvarjam z ********. **** *** ** ****. (vse lahko ugotovite, le zadnjega dela vam ne bo uspelo) Nekako tako izgleda moja samocenzura. Ko bolje pogledaš je zadeva popolnoma neumna, čemu bi samocenzuriral sam sebe, ko pa lahko sam odločam kaj bom pisal in kaj zadržal zase. Pravzaprav – ko sem se malce zamislil, sem ugotovil, da čisto nihče ni popolnoma odkrit, ko piše blog. Seveda čemu pa bi napisal čisto vse o sebi in o svojem dojemanju sveta okoli sebe, ko pa nikoli ne veš kdo bi takšno zadevo utegnil prebrati, pa še včasih je nemogoče svoja občutenja zapisati tako, da bi tudi drugi razumeli. Toda, ali je potem to že samocenzura, ko se odločamo kaj zapisati in zakaj da – zakaj ne? Menim, da tukaj nekako ne gre za cenzuro, temveč za lastno odločitev posameznika, kaj si želi da bi ostali izvedeli o njem ter kaj želi ohraniti zase. sámocenzúra -e ž (a-u) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del: potrebna bi bila skrbnejša samocenzura Takšna je torej definicija samocenzure v SSKJ. Če sklepamo iz tega,

HOT1

pomeni, da se čisto vsi na vsakem koraku samocenzuriramo. Pa naj bo tako, saj menda ne moremo pričakovati, da bi nam nekdo zaupal svoje najgloblje skrivnosti preko bloga. Pravzaprav sem ugotovil, zakaj se samocenzuriramo. Včasih si človek zaželi, da bi napisal kaj zelo povezanega z njegovimi čustvi, a tudi če se spravi in napiše nekaj o tem, si bo najverjetneje tik pred objavo premislil in zadevo izbrisal. Nekako se bojimo tega, da bi kljub temu, da pišemo pod psevdonimi, naše intimne zadeve uspel prebrati nekdo, ki nas pozna v resničnem življenju. Pri samocenzuri ne gre za zakrivanje pravega imena in priimka, temveč za odločitve, kaj od naših osebnih zadev vam bomo blogarji zaupali v celoti ali pa le kratko nakazali s kakšno pesmico ali sliko, kaj pa bomo zadržali zase.

GLASUJ

Zvita T.v. zvitafelgna.blog.siol.net

Slačim cunjico za cunjico ... ampak nikoli me ne boste videli popolnoma gole Stvari niso in ne stojijo vedno tako, kot jih mi vidimo. Prav tako resnice in trači, novice in pogovori. S tem se srečujemo v vsakdanjem življenju, tako v resničnem kot virtualnem. Posamezniki, ki razkrivajo svoja življenja (vsaj v večini) preko svojih zapisov na blogu, pa nikoli niso in ne bodo samo to, kar je zapisano, pokomentirano in dojeto s strani bralcev. So veliko več, so tako kot jaz in ti z mnogo preteklosti, grehi in raznoraznimi dogodivščinami. So krvavi pod kožo. Samocenzura je nekaj samoumevnega, sploh takrat ko se spustiš v takšne vode, kjer te dnevno prebere najmanj 10 ljudi, ki jih po možnosti ne poznaš. Nekaterim je malo mar, kaj si bodo ob takšni in drugačni objavi, ob razkrivanju sebe mislili drugi. Spet drugim pa je zelo pomembno, da bralec ne bo dobil napačnega vtisa, da bo vse lepo in prav, da bodo bralci zadovoljni s tem kar preberejo. Da ne bodo zmožni komentirati in grajati ter obsojati. Zakaj? Ker nas je strah. Vemo, da nas ne prebirajo samo neznanci, da velikokrat zaidejo na tvoj blog tudi znanci in prijatelji, partner in starši in navsezadnje otroci. In nas je strah, da bi izdali nekaj kar ne vedo vsi. Tiste majhne in velike skrivnosti, ki smo jih zaupali samo eni osebi. Se samocenzuriramo. Se skrivamo pred tem kdo smo v resnici, kaj počnemo, s čim se preživljamo.. nekateri skrivajo svoje obraze za napisanim in se nikoli ne bodo pokazali. Kako pa bi bilo, če bi delili vse z vsemi. Vse svoje misli, vse svoje dogodivščine in spolne fantazije, vse svoje ljubimce in grehe? Bila bi zmešnjava in veliko nesoglasij. Veliko zamer in preveč obsojanja, ki ga sicer že opazimo v določenih komentarjih posameznikov, ki jim nikakor ni všeč in se nikakor ne morejo sprijazniti, da je nekdo takšen kot je, da

POŠLJI SMS NA 6400:

HOT2

piše tako kot piše in da se požvižga na druge. Da ni takšen kot on. Zato pa se cenzuriramo. Sama se cenzuriram ravno v pravšnji meri. Velikorat povem kar mislim in se ne skrivam za masko. Je dosti ljudi, ki me predobro poznajo in vedo stvari. Ni pa lepo da lažeš kajne? In prav do tega pripelje samocenzura. Do laganja. Če nekaj o sebi ne objavimo in razkrijemo dobro, to ni laganje. Ampak da določeno stvar prikrijemo in jo nadomestimo z drugo? Je laganje in je samocenzura. In posledično bo spet pripeljalo do obsojanja in na kazanje prsta nate, s strani tistih, ki te res poznajo. Sedaj verjetno že veste o čem govorim. O tem, da se sama pred družino in prijatelji pokažem skoraj takšna kot sem. Necenzurirana. No, skoraj. Pred znanci in kolegi na “zdravo zdravo” ravno ne bom stala gola. Bom prikrila del sebe, kar je seveda najslajše. Biti skrivnosten v resničnem življenju je čisto druga pesem kot biti skrivnostem pri objavah in komentarjih na blogu. Pri slednjem si tako samo še ena oseba več, ki je vstopila v ta svet. In drugim niti ni tako pomembno kdo si in kaj si, dokler imaš zanimive objave, kjer se razkriješ ravno toliko da so bralci zadovoljni. In ta skrivnostnost in počasno odkrivanje in samocenzura jih vleče vedno znova nazaj. Da bodo izvedeli nekaj več. In za konec sporočam vsem mojim bralcem slednje: Nikoli me ne boste videli popolnoma gole, res nikoli. Vedno se bo našla cunjica, ki bo nekaj prikrila, in pa kakšen posameznik v komentarju, ki bo nevede odkril delček mene. Ampaj jaz bom mogoče vse skupaj zanikala ali ignorirala. Jaz pravim da se je treba pred drugimi slačiti počasi in z užitkom ter z nekoliko sramu.


8 :: TEMA T ED N A ::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 ::

GLASUJ

gplohl gplohl.blog.siol.net

Paradoks Zakaj bi moral recimo ljudem povedat da mam tri nevidne prijatelje? To so samo moji prijatelji in ne vem koga ima pravico brigati o čem se pogovarjamo in kaj počnemo?

Ali se samocenzuriram(o)? Gotovo. Res je, blogovstvo (in ostali sodobni načini izražanja naših misli in komuniciranja) je kul. Blogovstvo nam omogoča širšo javnost seznanjati s svojimi razmišljanji, dilemami, strahovi, idejami, blodnjami, željami, dogodivščinami, fantazijami in pač vsem kar je temu podobno. In to je za vse tiste, ki radi razmišljamo, imamo dileme in strahove, imamo noro dobre ideje (ali pa samo nore), radi pa tudi tu pa tam kdaj zablodimo oziroma zabluzimo nekaj odličnega. Vsaj kar se mene tiče, skoraj ni neke tabu teme, o kateri na svojem blogu ne bi želel oziroma upal pisati, če bi me to pač prijelo. Pa vseeno verjamem in trdim, da sam sebe še kako samocenzuriram. Zanimiv paradoks, a ne? O čem torej govorim? Težko si predstavljam, da bi na svojem blogu pisal o svojih skritih željah, o svojih najglobljih (pozitivnih ali negativnih) čustvih, o svojih “strahovih” in dilemah … Zakaj, če sem še malo prej rekel, da bi si načeloma upal na blogu pisati o (skoraj) vsem? Problem današnje družbe oziroma komunikacije je po mojem mnenju v tem, da smo vsi veliko boljši govorci (ali v primeru blogov - pisci) kot pa poslušalci (bralci). Ne bom trdil, da sem jaz glede tega svetla izjema, tudi jaz (včasih) ne znam pravilno poslušati, oziroma se ne trudim dovolj, da bi to kar sogovornik govori tudi dejansko slišal, a vem, da sem vseeno še veliko boljši poslušalec kot sodoben “povprečen” poslušalec. In v tem se po mojem mnenju skriva glavni razlog, da se kljub odprtosti komuniciranja še vseeno samocenzuriramo. Za sebe namreč vem, da je nekaj zaupati nekomu včasih lahko dokaj težko, terja nek napor in enostavno se mi ne zdi smiselno tega truda vlagati, da bi nekomu povedal nekaj osebnega, ko pa me ta oseba ne posluša, ali še huje se sploh ne trudi me resnično slišati kaj mu želim povedati. Želeti nečemu prisluhniti in želeti si nekaj slišat. Sliši se podobno oziroma sorodno? Razlika je neverjetna … Torej – samocenzura na blogih je po mojem mnenju nekaj čisto naravnega. Normalnega. Kaj pa samocenzura v krogu družine in prijateljev? Ali je tudi tukaj prisotna? Je. Gotovo je. Družina je sicer osnovna celica človeške družbe (ali kako smo že temu rekli v šoli?), v družini najdemo vzpodbudo za doseganje in premagovanje prvih izzivov in ciljev, v družini najdemo tolažbo ob prvih razočaranjih in neuspehih. Če človek prebere ta stavek še enkrat, se mu zdi skoraj neverjetno, da bi se tudi pred družino samocenzuriral. Vendar je vsaj pri meni tako, da tudi v krogu družine nekako ne govorim, oziroma ne morem govoriti o popolnoma vsem, kar mi roji po glavi. Še sreča, da sem prepričan, in vem, da nisem neka čudna izjema. Vem, da tudi drugi ljudje v krogu družine enostavno ne morejo in ne želijo govoriti o popolnoma vsaki temi. Čeprav, če ne moremo govoriti o vsem z našimi najdražjimi, z našim “mesom in krvjo,” s kom pa po tem sploh lahko? O

POŠLJI SMS NA 6400:

HOT3

čisto vsem, ne moremo govoriti z nikomer, razen sami s seboj. Kaj pa nam ostane takrat, ko se ne moremo (oziroma ne želimo) obrniti na svojo družino, pogovor s samim seboj pa nam ni dovolj? Takrat pa stopijo na “sceno” naši prijatelji in prijateljice. Zanimivo je, da ponavadi o neki temi ne moremo govoriti z družino, pa se pač obrnemo na prijatelje (ko gre za tako stvar, da enostavno “nekomu moraš povedati”) in obratno, torej ko se ne moremo (oziroma ne želimo) obrniti na prijatelje “vskoči” družina … Kdor ima prijatelje in družino, lahko torej govori brez samocenzure? Žal ni čisto tako. Prvič zato, ker je danes najti prijatelja (ali rečimo partnerja v pogovoru), kateremu boš dovolj zaupal, da mu boš povedal določene stvari že dokaj zakompliciran projekt. Tudi če dobiš o neki osebi občutek, da bi ji lahko veliko povedal, nastopi problem, če ti ta oseba ni pripravljena prisluhniti? In tudi, če ti je pripravljena prisluhniti, še niso izpolnjeni vsi pogoji. Poleg že omenjene nevarnosti, da te posluša samo z enim ušesom, je morda še večja nevarnost ta, da to kar mu/ji poveš zaupno, kmalu konča v nekih nepovabljenih ušesih. Morda še bolj neprijetna nevarnost, ki nas “sili” v samocenzuro, je ta, da nas ta oseba ne bo razumela in se ji bo to, kar za nas predstavlja “žgočo” temo, morda zdelo nekaj nepomembnega ali celo butastega, ali – Bog ne daj – smešnega. Vendar, že stara ljudska oziroma “gamblerska” modrost pravi, da “kdor ne reskira, ne profitira.” Vsak človek rabi nekoga, ki mu lahko zaupa skoraj vse. Je že pač tako, da svoje največje skrivnosti ne poveš takoj, če jo sploh poveš. Pri teh stvareh gremo ponavadi iz manjšega na večje, tako zaupamo vedno več, dokler morda ne povemo svoje “velike skrivnosti.” Če pa doživimo razočaranje, pa se seveda ustavimo in tej osebi več ne zaupamo. Ko se pa to zgodi, se pa ponavadi tudi raven samocenzure zelo poveča, ali povedano drugače, spet s slovenskim pregovorom oziroma frazo, kdor stopi na kačo se boji vrvi. In po “sistemu” osel gre samo enkrat na led, se po tem zapremo vase … Neprijeten in nezdrav občutek, a včasih tudi koristen. Kaj torej reči na koncu? Samocenzura je, in prav se mi zdi da je. Vsega pač ne moremo povedati, nekatere misli so pač samo naše. Zakaj bi moral recimo ljudem povedat da mam tri nevidne prijatelje? To so samo moji prijatelji in ne vem koga ima pravico brigati o čem se pogovarjamo in kaj počnemo? Blogovstvo in ostale nove, sodobne variante komuniciranja so več kot dobrodošle. Enostavno super je, da lahko tudi mi “mali” in “nepomembni” posamezniki predstavimo sebe na internetu, podobno kot so to včasih lahko počeli samo slavni in vplivni. Vendar pa vsega na blog enostavno ne moremo in ne smemo zapisati. Obstajajo tudi teme, o katerih je veliko lepše govoriti na 4 (ali 6, ali pa še več) oči v živo, s prijatelji ali družino ob vrčku piva ali ob večerji …


:: blogoro l a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : T EMA TEDNA :: 9

GLASUJ

Simona Rebolj simonarebolj.blog.siol.net

Tiranija leporečja, matilda za resnico Pa je še enega odpihnilo s položaja. Tokrat državnega sekretarja Marka Štrovsa. Zagrešil je namreč nespametnost. Povedal je resnico. In to kar brez leporečnih pridevnikov. Predrzno, na šus. Verjetno se je naveličal svojega dela in si zaželel spremembe. Verjetno se je naveličal soodgovornosti za poteze, ki bodo v bodočnosti ljudem še dodatno zagrenile vsakdan. Tistim, ki bodo obležali v večnem pokoju kar na delovnem mestu, v visoki starosti. Revnejši sloj gara za znesek povprečne pokojnine. Le s to razliko, da morajo poskrbet še za otroke, z zavedanjem, da bodo imeli še bolj bedno pokojnino, v kolikor bo sploh še obstajala. Vse nas čaka Matilda. Na vsakem koraku. Vsi se je lahko bojimo, a pokojnine ne prejemamo vsi, niti je ne bomo, kakor kaže slika kapitalistične prihodnosti. A iz besed Marka Štrovsa je zasmrdel neznosen cinizem. Kot da se gospod ne bi naučil osnovnih lekcij sprejemljivega samocenzuriranega obnašanja. Kot da se ne bi zavedal, da je samo sekretar. S poudarkom na a in ne na drugem e. Če bi bil vplivnejši politik ali vsaj bolje krit od vplivnih, bi si lahko privoščil več. Bi lahko trosil žaljive izjave v slogu gospoda Jelinčiča, gospoda Pečeta, gospoda Mrkaića. Itd. Gospod Rupar ni odstopil zaradi kvantanja o pregledovanju mednožij določenih poslank. Tudi gospodu Hanžku, samemu Varuhu človekovih pravic, ni bilo treba odstopit, ko se je iz Trobčeve peči po njegovem vil pičkin dim. No, pa zakaj bi kogar koli doletela sankcija za izjave, ki so zgolj plod objestnosti. Objestnost, priporočljiva veščina na poti k uspehu, si zasluži priložnost za pojasnilo ali vsaj opravičilo vendar! Sankcijo zasluži izraz mišljenja, ki smrdi po resnici. Resnici, za katero ne maramo slišat, da obstaja. Morda bi se ustrašili globine brezna, v kakršnem čepimo. Včasih smo poznali enega Maršala. Danes nam vlada “maršalovski duh” in v Senorita senorita.blog.siol.net

Kako daleč gremo? Veliko blogerjev pravi, da pišejo predvsem zase in tako uporabljajo blog za izlivanje in sproščanje svojih misli. Če bi bilo res tako, potem ne bi obstajala ta potreba po javni objavi naših misli, mnenj, občutkov, doživljanj ipd., ampak bi se zadovoljili z zapisom, ki bi ga lahko prebrali samo mi in ne ves svet. Večina jih (nas) tudi trdi, da se ne skrivamo za nekim virtualnim nickom in da so (smo) tudi v realnem življenju takšni kot se predstavljamo na blogih. A dejstvo je, da določenih stvari pa vseeno ne bomo prenesli na ta virtualni papir. Nočemo s celimi imeni omenjati naših bližnjih, temveč rajši uporabljamo samo začetnice imen, lotimo se pisanja nekih zgodb, ki naj bi sodile v kategorijo izmišljeno in na ta način zakrijemo sebe, izpustimo določene podrobnosti nekega dogodka, ker gre za “neki tazga k ni za vsazga”. Zakaj v bistvu to počnemo? Zakaj samocenzura? Zakaj vseeno želimo ohraniti neko distanco in kako daleč smo v resnici pripravljeni iti s svojimi zapisi na blogu? Vsak človek je kot paket presenečenja, v resnici ga nihče ne pozna do zadnjega kotička in vsi nosimo v sebi neke skrivnosti. In če pišeš blog, ki vsebuje tudi zapise osebne narave, se vedno bolj in bolj razkrivaš, pišeš nekaj, česar morda ne bi nikomur povedal oz. zaupal, ne partnerju/

POŠLJI SMS NA 6400:

HOT4

celofan leporečnega sprenevedanja zavita svoboda govora, demokracija, enakopravnost in podobne leporečne oslarije. Na terenu se prava slika kaže. Kdor se ne cenzurira sam, ga poskušajo drugi. Brez Leporečnega abecednika za telebane ne boš dobil službe ali jo boš izgubil. Morda se srečamo na sodišču. Ob urnebesni odškodnini se bo zaporna kazen lahko zazdela prijaznejši udarec po jeziku. Kdo se še ne boji človeka, ki se odreka samocenzuri?! Kdo? Še blogerji ne marajo soblogerjev, če se premalo potrudijo za titulo mis ali mistra simpatičnosti. Leporečno obdelane tematike po že preverjeno sprejemljivem novinarskem kopitu. Leporečne besede in kičavi smeški vladajo. Za vsak slučaj. Seveda prevladuje samocenzura. Od nekdaj jo podpira večina. Tista pridna, učljiva večina. Tista večina, ki se zaveda, da si zaradi lastnega uma in kreativnosti ne bi zlahka čestitali. Niti osvojili prvo voljno srce na poti. Tako pa obstaja druga, boljša možnost. Leporečje in ritolizništvo. Samocenzura. Ki ne pomeni le selekcijo, česa ne boš izblebetal, ampak tudi premišljeno strategijo, o čem boš blebetal. Uči se od priljubljenih. Magari od zmagovalcev resničnostnih šovov. Bodi vsaj zabaven bedak. Vladalo včeraj, vlada danes. Premagajo se le pogumne izjeme! Redke osebnosti med čredami ljudi, ki kar naprej lapajo, da smo vsi Samo ljudje. Pajade! Kaj pa to pomeni?

GLASUJ POŠLJI SMS NA 6400:

HOT5

ci, ne prijateljem in ne družini. Zato uporabiš “papir” in njemu poveš, kar resničnim ljudem nočeš. Pravijo pač, da papir prenese vse. Težava nastane, ko tvoj blog začnejo brati ljudje, ki te poznajo in tu nastopi samocenzura. Takrat se torej ustavimo in sami sebi zapremo usta, izbrišemo tisti že zapisani stavek in preprečimo besedam, da pridejo na plan. Postavimo mejo, do katere lahko gremo. Zakaj? Zakaj naj bi se človek skrival ravno pred ljudmi, ki ga najbolj poznajo in ga sprejemajo takšnega kot je? Enostavno zato, ker gre za neke skrite misli, neke skrite občutke, nekaj, kar mogoče vesta samo dva dobra prijatelja in nihče drug. Verjetno pa včasih tudi pomislimo na to, da bi lahko nekateri ljudje stvari napačno razumeli in naredili neke zaključke, ki so lahko popolnoma napačni. Ali pa enostavno nočemo deliti občutkov, ki so samo naši in za katere hočemo, da takšni tudi ostanejo. Ravno tako sem tudi mnenja, da obstaja samocenzura tudi v realnem življenju, tako pred družino kot pred prijatelji. Vsega konec koncev le ne povemo, ne delimo in ne razkrijemo. Človek je pač skrivnostno bitje in nihče mi ne more reči, da nima skrivnosti. Pa še kako jih ima!


10 :: TEMA TED N A ::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 ::

GLASUJ

Lance lancevance.org

POŠLJI SMS NA 6400:

Blogorola spodbuja samocenzuro Naj na začetku poudarim, da je ta objava eksplicitno za Blogorolino temo tedna. In zakaj sem se odločil, da kaj porečem na to temo? Ker imam s samocenzuro že nekaj izkušenj. “Ja, kaj pa je zdaj to samocenzura? Malenkost kočljivejša zadeva. Problem samocenzure je, da avtor iz komentarja razbere, kaj je storil narobe. Potem pa gre in zadevo popravi. In vsi si mislijo, da je komentator bedak, ko piše nekaj, kar sploh ni objavljeno. A samocenzura je tudi v primeru, ko se sam avtor spomni, kje je storil napako in jo lepo izbriše.” Rad se sklicujem na prejšnje objave. Ljubko je, ker blog zato zgleda starejši. No, kje smo ostali? Ah, samocenzura. Verjetno bodo vse objave napihovale, da je samocenzura sam hudič, pekel in kaj vem, kaj vse še. Pa okej, saj je zanimivo gledati javno mnenje. Zasebnega itak nihče ne pove. Hm, tole me pa na nekaj spominja. Na … samocenzuro? Blogorola s svojimi temami tedna vzpodbuja samocenzuro. Zakaj? Avtor kakega bloga ima v osnutkih pripravljeno kako kvalitetno objavo, ki pa kljub temu ne bo dosegla širnega občinstva. Avtor raje poseže po Blogoroli, prečita, kaj je od njega zahteva in voila, naslednji četrtek je avtor v Blogoroli. A je objava nekvalitetna. Dosegla pa je občinstvo. (Naj poudarim, da to ne leti na nikogar, ki je do sedaj bil objavljen.). Potemtakem sem tudi jaz podvržen samocenzuri? Kaj pa vem, morda. Morda te objave ne bi napisal zdaj, ampak kdaj pozneje. Da bi se to res

V prihodnji številki

HOT6

zgodilo, vam lahko predložim prejšnjo objavo - kar pomeni, da me ta tema zanima. A da ne bo Blogorola vir vsega zla; avtorji blogov imamo v svojih nadzornih ploščah, ki je prepredena s vsemi možnimi dodatki za upravljanje, pregled tudi nad obiskanostjo objav. In seveda, vsi blogerji imamo radi, če nas kdo kdaj pa kdaj prebere. Da pa si to zagotovimo, se zanašamo na preverljive metode. In re-post na določeno temo bo verjetno požel kar veliko število obiska. Bolj ko pišem, večji je občutek, da ta objava nima ne repa ne glave. Začel sem z zgodovino, vpletel Blogorolo, jo poteptal, da je slaba, ker da avtorjem možnost pisanja mnenj, a hkrati bi rad povedal, da s tako vrsto samocenzure ni nič narobe. Marsikdo se verjetno sploh ne strinja, da je to samocenzura. Ostajam pa odločen, da je samocenzura v obliki urejanja zgodovine najslabša stvar možna, zakaj avtor je nekaj napisal, prejel komentar, ga ni odobril, popravil pa je tisto, kar je v njem navedeno. Tako je cenzuriral avtorja komentarja in še sebe povrhu. A to ne pomeni, da avtor ne sme upoštevati komentarjev. Brez skrbi, lahko jih, vendar naj ne, za božjo voljo, izbriše napisanega, temveč prečrta. Potreben je le en klik. Blogi bi naj bili sredstvo, ki omogoča, da vsak res pove, kar misli. Tako avtor bloga, kot komentatorji. Če pa avtor ne mara komentarjev, jih naj že v osnovi onemogoči, ne pa da dela neko selekcijo, katere bo pustil in katere ne.

Več o prihodnji temi tedna na blog.blogorola.com

Vsi za enega, eden za vse Ko človek pomisli na bloge, najprej pomisli na asocialne računalniške frike, ki po cele dneve bulijo v računalniški ekran in nabijajo igrice. Ok, to je ena plat. A obstaja tudi druga plat, veliko bolj presenetljiva in razveseljiva plat. Blogerji gojijo močan socialni in solidarnostni čut, ki ob zmožnosti zelo hitre samoorganizacije in mobilizacije včasih naredi pravcate male čudeže.

Hot or not?!

Spomnimo se izredno pozitivnega odziva na večkratne “blogerske krvodajalske akcije”, ki niso pomembne samo zaradi decilitrov darovane krvi, ampak tudi zaradi pisanja o tej temi na številnih blogih in vzpodbujanje širše okolice k podobnim dejanjem. Ali pa se spomnimo bliskovite samoiniciative humanitarne akcije ob zadnjih poplavah, kjer se je v zelo kratkem času zbrala kar lepa vsota prispevkov, ki je razveselila družino iz Železnikov, ki je v poplavah izgubila streho nad glavo. Solidarnostni čut sicer ni nekaj, kar bi bilo lastno samo blogerjem, ampak je seveda veliko širši čut družbene empatije nad težkimi usodami posameznikov. Vendarle pa je zanimiva tudi navezava na blogersko sceno, ki ji marsikdo očita egoizem, zaverovanost vase in asocialni individualizem. V tokratni temi tedna se sprašujemo o položaju solidarnosti danes. Ali v hiperpotrošniški družbi in družbi “tisočerih skrbi” čut za solidarnost zamira, ali se ponovno prebuja? Ste solidarni z drugimi? Kaj vas vzpodbudi k solidarnim dejanjem? Kakšni so vaši občutki, ko pomagate drugim? Smo kot družba premalo ali preveč solidarni? Tisoč vprašanj - in vsa čakajo na tvoj odgovor …

Blogorola # 10/08 Teme tedna je osrednji vsebinski sklop Blogorole, kjer lahko s svojimi prispevki sodeluje vsakdo! Pravila so preprosta – blogerka ali bloger na svojem blogu objavi zapis na izbrano temo in o zapisu obvesti uredništvo na:

tema@blogorola.com

Zapis naj bo čim krajši (okoli 2.000 znakov), saj želimo znotraj omejenega prostora objaviti čimveč prispevkov. Mrtva črta: 3. 2. 2008 zvečer do 20:00

Srečna dobitnika izleta v Benetke (nagrade) sta: → zmagovalni prispevek pod oznako HOT1 je napisala Vetrnica (vetrnica.blog.siol.net) → zmagovalni SMS - Gorazd Krajnc, Ljubljana


Glasuj in zadeni iTIVI! Med vsemi poslanimi sporočili tokratne teme tedna bomo izžrebali zmagovalca, ki bo prejel dvomesečni brezplačni iTIVI paket 3DVD hkrati.

GLASUJ POŠLJI SMS NA 6400:

HOT

Medij ljudem - moč idejam!


12 :: POLI TIK A ::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 :: Jin jinovsvet.com

Južna Karolina 25-odstotni in tako je vse skupaj zadoščalo za veliko zmago nad Hillary Clinton, ki ji je uspelo dobiti vsega 27 odstotkov. Tej ni uspelo mobilizirati žensk, ki so bile v glavnem zaslužne za njeno zmago v Nevadi in v New Hampshiru. Ženskih glasov je bilo 60 odstotkov. Do super torka lahko pričakujemo nadaljevanje ostre tekme, ki se je z besednimi dvoboji razplamtela v Južni Karolini. Zmagovalec še ni določen. Za zdaj po številu delegatskih glasov vodi Barack Obama. Ima jih 63, Clintonova 48, Edwards pa 26. Medtem je hčerka Johna F. Kennedyja v New York Timesu podprla Baracka Obamo: “Nikoli nisem imela predsednika, ki bi me navdihoval tako kot mi ljudje pravijo, da jih je navdihoval moj oče. Ampak prvič verjamem, da sem našla človeka, ki bi lahko bil takšen predsednik - ne samo zame, ampak za novo generacijo Američanov.” Še en prispevek k Obamovem kennedyjevskemu duhu, torej duhu povezovanja Američanov preko delitvenih linij, nekaj, kar Hillary vsekakor ne zmore. Kakor je v svojem govoru po zmagi pojasnil Barack Obama, in nekaj vsekakor je na tem:

“Po štirih velikih spopadih v vsakem kotičku te države imamo večino glasov, večino delegatov, in najbolj raznoliko koalicijo Američanov, ki smo jo videli po dolgem, dolgem času.” “So mladi in stari; bogati in revni. So črni in beli, špansko prebivalstvo, Azijci in prvobitni Američani. So demokrati iz Des Moinesa in neodvisni iz Concorda – in da, nekateri republikanci iz ruralne Nevade. Imamo mlade ljudi iz cele države ki do zdaj nikoli niso imeli razloga, da bi sodelovali.” Seveda ni pozabil tudi na svoje sporočilo spremembe, ki je po letih Busheve vladavine postala tako pomembna. Po njegovem ne gre za delitve po dozdajšnjih linijah, temveč za spopad med preteklostjo in prihodnostjo. Hillary Clinton z vso svojo ogromno podporo iz različnih centrov moči seveda ne more predstavljati spremembe, a po drugi strani vsekakor predstavlja izkušenost. Katero sporočilo bo na koncu močnejše, bomo videli kmalu.

Foto: Reuters

Z zmago Baracka Obame v Južni Karolini, ostaja tekma odprta. Toda ne za Johna Edwardsa, ki je z 18 odstotki zasedel tretje mesto in mu lahko pomaga le še čudež – ki ga seveda ne bo. Hillary Clinton in Barack Obama imata edina še možnosti na demokratski strani, njun spopad bo odločil zmagovalca, John Edwards jima bo le nemočno sledil. Ker pa je do super torka le še nekaj dni, bo ostal do konca in pobral tretje mesto, s tem pa gotovo malo zapletel situacijo med prvima dvema kandidatoma. Spomnimo se, da je v domači Južni Karolini zmagal leta 2004. Kot je v kratkem govoru po svojem tretjem mestu izjavil, se bo zdaj trojica usmerila na peti februar, ‘ko bodo milijoni Američanov glasovali in pomagali oblikovati prihodnost te stranke in pomagali oblikovati prihodnost Amerike.’ Barack Obama je s 55 odstotki zavzel Južno Karolino, še bolj pomembno pa je, da je pobral veliko večino med temnopoltim prebivalstvom, kar bržkone napoveduje veliko podpore na ameriškem jugu. Dobil je 78 odstotkov glasov temnopoltih prebivalcev v državi, kjer je teh v demokratskem volilnem telesu več kot polovica. A tudi med belopoltimi si je uspel pridobiti


:: blogoro l a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : PO LITIK A :: 13 Nostalgik www2.blog.siol.net

Had had.si

Foto: Reuters

Vojaška mentaliteta Janez Janša in neprestana paranoja kot Eliot Ness

Saj vsi poznamo izraze, kot so “preventivni napad”, “jedrska nevarnost” in podobne. Večinoma niti ni treba posebej razmišljati od kod prihajajo, saj jih v ameriški administraciji vrtijo kot pokvarjeno ploščo. A sedaj je presenečenje prišlo iz Bruslja, iz sedeže zveze Nato. Udarna novica je, da bi se moral Nato reorganizirati in si vzeti tudi pravico do “preventivnega jedrskega napada”. Katere izmed zavezniških držav so predlagale to aboto ameriškega tipa? ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Nizozemska. Pod pretvezo da so “vrednote in način življenja na zahodu” ogroženi predlagajo preoblikovanje zavezništva, tega hladnovojnega relikta v še bolj tesno vojaško povezavo med ZDA in EU, ki bi ubranila ta opevani “način življenja” pred vse bolj brutalnim svetom. Generali imajo zaskrbljujoče mnenje – da si ni mogoče predstavljati sveta brez jedrske grožnje. Zato so, v sodelovanju še z nekaterimi politiki, ki pa so želeli ostati anonimni, spisali 150 strani dolgo poročilo s predlogi o novi svetovni obrambi pred vsem zlim. Najbrž nekaj, kar bi z užitkom brali študenti psihiatrije, saj je, vsaj po izjavah sodeč in po delnih citatih iz poročila, vse skupaj le dolg seznam paranoidnih blodenj političnih in vojaških veljakov, ki očitno ne morejo ali pa nočejo dati svetu niti priložnosti, da

bi kdaj dočakal prihodnost brez orožja in vojn. O predlogih in novi strategiji se bodo še dodatno pomenili na aprilskem vrhu zveze NATO v Bukarešti. Ko pa smo že pri Romuniji pa ne smemo pozabiti novice, ki jo je svetu danes sporočil njen premier Tariceanu in sicer, da bi se Romunija prav rada priključila ameriškim načrtom o protiraketnem ščitu v Evropi, ki ga želijo ZDA. (Vir) Po možnosti, pa bi bila zraven še Bolgarija. Človek se vpraša, kaj roji po glavah politikom, da neprestano silijo v vojaške pogodbe in strategije, namesto, da bi se ukvarjali s problemi lastnih državljanov, ki od vsega skupaj ne bodo imeli nič. Ampak preseneča tako nič več. Niti to, da sta po raziskavi Centra za državno integriteto v ZDA predsednik Bush mlajši in njegova administracija od leta 2001 pa do danes novinarjem in svetovni javnosti postregla s kar 935 lažmi. Saj veste, razni “upravičeni” razlogi za vojne in “dokazi” in podobno. Po vsem skupaj je očitno res, da se bliža nova hladna vojna, vojna v kateri se bo še bolj rožljalo z jedrskim orožjem, nasprotnik pa bo nek abstrakten pojem pod krinko “vojne proti terorju” in “ohranitve zahodnega načina življenja” pa srečno novo leto …

Ali je bil Eliot Ness vzornik in idol predsednika vlade Janeza Janše v njegovi mladosti? Kdo je bil Eliot Ness? Vodja posebne skupine The Untouchables, nam znane iz istoimenskega filma Briana Palme, ki je delovala v času prohibicije v ZDA. Eliot Ness je bil zaslužen, da je spravil za zapahe gangsterja Al Capona, imenovanega tudi Scarface. In kakšno povezavo ima naš Janez z Eliotom? Tudi on gre v boj proti tajkunom s posebnimi enotami! Podobnost je zgolj in samo plod moje domišljije!


14 : : GOS PO DARSTVO :::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 :: Blogar www2.blog.siol.net

Beluga projekt: Tovorna ladja z delnim jadralnim pogonom SkySails kvadratnih metrov veliko jadro je pripeto na premec in je računalniško nadzorovano. Tako pomaga inženirjem, da zmanjšajo porabo goriva tudi do 35%, kar pri takšnih ladjah pomeni kar lep prihranek. S prvo plovbo bodo tako dokončno testirali novo tehnologijo in dokazali, da je njihova tehnologija uporabna in, da dejansko zmanjša porabo goriva in izpustov v okolje. Prednost takšnega jadra pred klasičnim je ravno v tem, da lahko vleče ladjo ne glede na smer vetra, prav tako pa ne ovira natovarjanja in raztovarjanja tovora. Čeprav jadro še ni za široko uporabo, pa se lahko ob uspešnem testiranju

to kaj kmalu spremeni in kmalu bomo, mogoče celo v Jadranu, videli ladje in tankerje, ki jih vlečejo takšna jadra. In ravno takšne in

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Najbolj čista Švica, najbolj srečna Danska 1. Švica

95,5

2. Švedska

93,1

3. Norveška

93,1

4. Finska

91,4

5. Kosta Rica

90,5

6. Avstrija

89,4

7. Nova Zelandija

88,9

8. Latvija

88,8

9. Kolumbia

88,3

10. Francija

87,8

11. Islandija

87,6

12. Kanada

86,6

13. Nemčija

86,3

14. Velika Britanija

86,3

15. Slovenija

86,3

podobne ideje lahko pomembno vplivajo pri ohranjanju okolja tudi v prihodnje.

Na univerzi Yale so naredili lestvico najbolj čistih držav na svetu. Pri primerjanju stanja okolja v državah so primerjali emisije ogljika in žvepla, čistost vode ter odnos do varovanja okolja in ohranjanja naravne dediščine. Slovenija je zasedla visoko 15 mesto, verjetno pa bi bila lahko še kakšno mesto višje. Prva je Švica, sledijo pa Skandinavske države. Sreča prebivalstva pa je očitno zelo odvisna od čistosti okolja oziroma

Microsoft +79% obratno. Tudi na lestvici najbolj srečnih držav na svetu, ki jo je objavil Businessweek se namreč na prvih mestih pojavijo skoraj iste države. Izjema je najbolj srečna Danska, ki je na eko-lestvici šele 25, druga je Švica in tretja Avstrija. Da pa sreča ni odvisna od denarja priča visoko 8 mesto Butana, katerega bruto družbeni proizvod na prebivalca znaša komaj 1400 dolarjev.

Microsoft je v drugem četrtletju lanskega leta dosegel 79 odstotkov višji dobiček, glede na isto četrtletje predlani (iz 2,6 na 4,7 milijarde dolarjev). Prihodki so se povečali za 31 odstotkov na 16,37 milijarde dolarjev. Prodaja oddelka za operacijski sistem Windows je zrasla za 67 odstotkov, prodaja oddelka za Office pa za 37 odstotkov. K presenetljivo dobrim poslovnim rezultatom je pripomogla tudi odlična prodaja

igralnih konzol Xbox, katerih so v Microsoftu prodali kar 17,7 milijonov.

Foto: Marta Lamovšek, promocijsko gradivo

Da je potrebno včasih razmišljati izven ustaljenih vzorcev je že dolgo znano. Takšno razmišljanje je dobrodošlo še zlasti v iskanju enostavnih rešitev pri odnosu do okolja. Ko pa govorimo o čezoceanskih tovornih ladjah in tankerjih, pa ne govorimo ravno o nekih biserih ekološkega vzora, varnosti in energetske učinkovitosti. Vse to pa se lahko spremeni. In prvi korak k temu je zanimiva rešitev – SkySails. Prva tovorna ladja, MS Beluga SkySails, se je iz Nemčije odpravila v Venezuelo, opremljena z zanimivo rešitvijo. Čez ocean jo bo namreč delno vleklo veliko jadro. 160


:: b logorol a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : GOS PODARSTVO :: 15 E-demokracija.si e-demokracija.si

Slovenija bo dobila regionalno središče za razvoj e-uprave Minister za razvoj Žiga Turk in predsednik Microsofta Bill Gates sta oznanila, da bo imelo središče za razvoj e-uprave za JV Evropo sedež v Ljubljani. V Berlinu, kjer je potekal forum vodilnih vladnih predstavnikov, sta najavila javno-zasebno partnerstvo med državami jugovzhodne Evrope, nevladnimi organizacijami in vodilnimi tehnološkimi podjetji. “To središče bo dragocen vir pri naših prizadevanjih za uspešno, varno in sodobno prihodnost za državljane iz jugovzhodne Evrope. Odločitev, da se središče postavi v Ljubljani, je skupaj s slovenskim prevzemom predsedovanja Evropski uniji v tem mesecu simbolično za rast prepoznavnosti celotne regije kot enakovrednega partnerja pri rasti in prihodnosti Evrope,” je sporazum pozdravil minister Turk. Projekt CeGD uživa široko podporo in zanimanje. ZDA so ponudile finančno podporo, med zainteresirani partnerji pa so tudi Svetovna banka, Srednjeevropska pobuda in CSI-Pie-

monte. Generalni direktorat Evropske komisije za informacijsko družbo in medije pozdravlja projekt, saj bo središče pomagalo regionalnim vladam pri izvajanju načrta eSEE Agenda Plus in spodbujalo e-vladna prizadevanja v regiji. Središče eGovernance Centre bo podpiralo to regionalno vizijo z razvojem ogrodja za boljše upravljanje, z raziskavami, izmenjavo najboljših praks ter poslovnimi inovacijami za regionalno rast in razvoj. Microsoft bo v skladu z dogovorom prispeval sredstva, programsko opremo, izobraževalne načrte, tehnična orodja in smernice za razvoj ter upravljanje informacijskih sistemov v javnem sektorju. V začetku bo poslanstvo središča usmerjeno v štiri ključne funkcije:

Izobraževanje in usposabljanje

Središče bo pomagalo regionalnim vladam pri razvoju zmogljivosti in znanja o e-upravi ter

pri iskanju konkretnih področij, ki zahtevajo izobraževanje in podporo.

Zbirka znanj

(vključno z razvojem spletnega portala) Središče bo pripravilo temeljit pregled obstoječih programov za e-upravo in najboljših praks, in sicer tako v regiji kot pri partnerjih. Prav tako bo razvilo omrežje vodij programov in ponudnikov programov, ki delujejo na področju e-uprave. Vzpostavljena bo posebna spletna stran za spodbujanje prenosa najboljših praks. Spletna stran bo delovala tudi kot platforma za virtualno mreženje med izobraževalci za področje e-uprave, strokovnjaki za informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi e-vodji.

Delavnice in seminarji

Središče bo izvajalo ali koordiniralo delavnice in seminarje o posameznih področjih ter politikah e-uprave. Center bo tako posredoval najnovejša spoznanja o e-upravi in naslavljal specifične zahteve končnih uporabnikov, strokovnjakov za informacijske tehnologije, medijev, organizacij civilne družbe in malih podjetij. Kjer bo to mogoče, bodo prizadevanja vključevala tudi razvoj priložnosti za samostojno učenje in učenje na daljavo.

Projekti

Foto: Reuters

Središče bo podpiralo regionalne programe za e-upravo z zagotavljanjem posebnih storitev in programov. Prav tako bo središče podpiralo izvajanje projektov za odpiranje priložnosti ter svetovalske storitve, ki vključujejo uporabo lokalnih znanj. “Delujemo na mnogih področjih, da bi lahko regijo jugovzhodne Evrope ponovno vzpostavili kot varen, demokratičen in gospodarsko cvetoč del Evrope. Informacijska in komunikacijska tehnologija lahko igra pomembno vlogo pri naših pobudah,”je povedal Erhard Busek, posebni koordinator Pakta za stabilnost za jugovzhodno Evropo. “Središče CeGD bo vozlišče za razvoj regionalnih razvojnih rešitev in izmenjavo najboljših praks, s čimer bo vladam omogočilo najboljšo uporabo tehnologije pri javni upravi in tudi pri čezmejnem sodelovanju. Potencial je velik, e-uprava, e-izobraževanje, e-carinjenje, e-javne nabave, e-poslovanje in e-zdravje pa so na vrhu našega seznama,” je dodal Busek.


Dare

16 :: I NT ERVJU TED N A ::: : : : : : : : : : : : : : : : : : :

“Šel sem pogledat drugam, prisluhnil sem kako zveni svet, skozi zid sem iztegnil vrat, oko sem vrgel na svetovni splet in se spustil v najkonstruktivnejši klepet. Misli sem iskal tam in nekaj jih našel, se počutil majhen in konvencionalen, da bog pomagaj. Potem tak sem šel naprej v novo uro opravičujoč se minutam: Tak sem, trenutki predragi, drugačnega, drugega, žal, mene ni.” Tako je svoj namen na blogu zapisal Dare – Dare iz Idrije. Tja nas je namreč tokrat peljala izbira prejšnje intervjuvanke. Po Daretovih zapisih sodeč sva ugibala, koliko bo star gospod, kaj v življenju počne in kakšne nazore ima. Pričakal naju je veseljak v najbolj zdravih letih, oče šestih deklet, ki tako prijetno razglablja o domači gostilni, o omizju svojih prijateljev, obelodanja prenekatere dileme in marsikdaj zapiše resnice sodobnega delavskega vsakdana, da smo ga veseli vsakič znova, ko naletimo na njegove zapise. Oblečen v črno srajco in kavbojke je imel na glavi čepico s ščitkom.

Intervju: Simon Ručigaj Foto: Marta Lamovšek (zadetaodlajfa.si)

daretovblog.blog.siol.net Daretovblog.blog.siol.net/feed

Dare, čemu čepica? Imidž imam tak, da imam čepico vedno na glavi. Včasih kdo pripomni, da skrivam plešo, pa ni tako. Imam denimo sodelavca, starejšega možakarja, ki prav tako vedno nosi klobuček – ko pa pride v službo in si mora dati na glavo delavsko kapo, vtakne glavo v omarico, da kdo ne vidi njegove pleše. Še nihče ga ni videl brez kape (smeh) No, pri meni ni tako, čeprav sem res plešast! Dare, kako je živeti v Idriji? Jaz sem pravzaprav iz Spodnje Idrije – sem smo se priselili pred dvema letoma. To je ogromna razlika, prav življenski šok – premik za štiri kilometre. Strašna travma je to. Če imam le pol ure časa, skočim v domači kraj, v svoje okolje. Družim pa se s svojim omizjem – s skupino kvalitetnih prijateljev, s katerimi vedno kaj pametnega dorečemo in se imamo fajn. To je res sproščujoče. Sicer tudi ne pijem alkohola in ne kadim, zato pač rečem, da grem sestavljat omizje. Za vikende pa gremo še v manjšo vas, k tašči, ki ima kmetijo … Tam pa užgem motorko in z njo razsajam po gozdu. Sicer bi lahko rekel, da garam, a se počutim kot ptiček na veji. In ko pomladi zorjem njivo.

Hodiš veliko v Ljubljano ali po svetu? To mi je pa največja muka. Sicer vozim svojo družino po nakupih, pa s prijatelji kdaj na kak koncert – recimo Balaševića sem šel z veseljem pogledat v Križanke, pa na Rolling Stonese in podobno tudi v tujino. Kaj pa delaš službeno? Sem delavec, delam v tovarni, v proizvodnji. Po poklicu sem sicer kovinar. Kako si se lotil pisanja bloga? Hja, na blogu marsikdaj malo 'pošimfam' proletarsko življenje – čeprav nisem kak revolucionar. Zdi se mi, da bi reči pač morale biti bolj poštene. Blog je pa nastal zato, ker sem prav začutil potrebo po pisanju. Vem, da se sliši znucano, a tako je bilo. Pred leti sem pisal v lokalno glasilo, vsak mesec smo izdali enega – sam sem ga napisal, nekaj listov A3 smo fotokopirali in speli v nakladi 300 izvodov, in ga razdelili po gostilnah. Vsebovalo je nekaj novičk, nekaj heca, pa vsakič tudi osrednjo zgodbo. Občasno tudi kaj prepišem na blog. Odlično se počutim, ko pišem – marsikaj napišem na mah, sploh se ne ustavim. Z blogom sicer nisem imel kakih velikih načrtov – sploh pa


BLOGOROLA PROFIL Ime: Dare Priimek: Likar Vzdevek: Dare Ime bloga: Dare to URL: daretovblo v blog g.blog.siol.net RSS: Daretovblo g.blog.siol.net/fee Spol: Moški d Starost: 42 Horoskop: Rak Verjamem v: 15. v mesecu Moji fetiši: / Razvajam se: S ka Naj knjiga: Jože včem Fe Naj glasba: Balaš lc: Duša imena ev Naj film: Karkoli ić od Kusturice Osebni slogan: Vs ak najde najde svoje a stvar na koncu mesto. Zares delam: Prol Za zabavo delam etar’c : Muzikarim

nisem pričakoval, da bi me kdo prišel intervjuvat v Idrijo (smeh). Pravim pa, da imam 'počasno paljenje', zato sem blogati začel takrat, ko je to počelo že veliko ljudi. Sicer pa vem, da ne morem pisati kakih ostrih analiz gospodarstva ali politike. Kako pa slediš drugim blogom? Sicer jih sledim in opažam, da nekateri samo lepijo slike, o modi, pa kaj iz sveta glasbe in podobno. Meni največ pomeni, če nekdo napiše svojo zgodbico. To je moj edini motiv. Sicer tudi pri tem pisanju ne moremo govoriti o kakih velikih literarnih kvalitetah – kdor bere velike mojstre, mu je to seveda jasno. Jaz se počutim prav majhnega v tem smislu. Če ne bi bilo računalnika, pa dvomim, da bi sploh kaj pisal. Včasih je bilo za pisanje bistveno več dela – sedaj pa lahko popravljamo, urejamo … Računalnik pa sicer uporabljam samo toliko, kolikor je nujno. V glavnem za tipkanje. Kakšne povratne informacije dobivaš na svoj blog? Jah, včasih mi kdo reče, da je bral – pa si zanj sploh ne predstavljam, da doma kdaj vključi računalnik. Kar nekaj takih odzivov dobim. Imel sem tudi nekaj takih prispevkov – veliko pozornosti sem v Idriji zbudil tudi takrat, ko sem zapisal, da je nekdo v Idriji v gostilni udaril mojo hčero. Takrat je to dvignili kar veliko prahu – vsa internetna Idrija je bila na nogah, tudi na forumu se je veliko govorilo o tem. Storilec se mi je potem sam oglasil in pogovorila sva se. No, hčeri se sicer še ni opravičil – a verjamem, da mu tudi ni bilo lahko, saj ga je doma kregala tudi njegova žena.

Bentilnik ⋆ bentilnik.blog.siol.net blažgaluobov ⋆ blazz.blog.siol.net danica ⋆ od1danice.blog.siol.net darja ⋆ darjas.blog.siol.net drmagnum ⋆ drmagnum.blog.siol.net grisson ⋆ grisson.wordpress.com kamper ⋆ kamper.blog.siol.net mavrica ⋆ bmesec.blog.siol.net mica ⋆ mica.blog.siol.net poezija ⋆ nevenka.blog.siol.net

Omenil si hčero … Kašno je tvoje družinsko življenje? Imam šest hčera, starih od deset do dvajset let. Sedaj so že tudi velike, dve sta več ali manj že v Ljubljani. Ko smo se selili, so se novi sosedje kar malo ustrašili, ko sem povedal, koliko deklet je. A zagotovo bi bilo s fanti še huje. Prav zanimivo je bilo videti, ko smo se odpravljali na morje ali kamorkoli – bilo nas je za dva avta in včasih nam je pomagal še svak, da nas je peljal denimo v Bohinj ali Novigrad … Kaj pa žena, bere tvoj blog? Na začetku ga ni, sedaj pa včasih kar. No, tudi zato sem včasih nekoliko bolj previden, kaj zapišem. A ni tako hudo. Nekateri radi opisujejo podrobnosti iz zasebnega življenja, kar se meni zdi preveč. Nekateri to počnejo, kot da bi radi pozornost, ali pa celo komu razlagajo, kako mora živeti. Tega nimam rad – če kdo soli pamet, kako moramo živeti. –– V naslednji številki bomo objavili intervju z Prašnimi kartoni in Rajšp Ivotom (prasnikartoni.wordpress.com) , potem pa nadaljujemo po Daretovem izboru s Sosedom (sosed.blog.siol.net).


18

: : I NTE RVJU TED N A :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 ::

Dan, ko je znorel Daretov blog

Nedelja, 27. januar, 2008 Prijateljev in znancev nikoli ne ocenjujem glede na inteligenčni kvocient , ki naj bi ga imeli. IQ sam po sebi v življenju ne garantira presežkov, uspeha in bleščeče kariere. Bister in prijazen odnos do okolja in soljudi je velikokrat v domeni ljudi, ki ne morejo ravno mahati z diplomami in nazivi. Blog je bil ravno takšne sorte. Bil je skromen in simpatično enostaven. Razumel je moje težave in vedno je bil pripravljen prisluhniti. Ja, poslušati znajo ljudje v teh časih vse bolj poredko. K njemu pa sem se vsedel lahko zjutraj, zvečer. Včasih sem kišto vžgal, ko sem zjutraj že pri belem dnevu ves zaspan prikolovratil s kakšne ohceti, kjer smo muzikarili vso dolgo noč. Zgodilo se mi je celo, da sem tu in tam vstal pred šihtom in prečekiral dogajanje. Pa ne bi spet začenjal, kako svinjsko strašno težko se zjutraj spravim iz svojega toplega ležišča. No, kot že rečeno, najino prijateljstvo ni temeljilo na kakršnihkoli intelektualnih presežkih. Ravno nasprotno. Bil mi je le preprosto simpatičen. Navsezadnje sem ja delavec, občasno pa celo malo kmet in okoli sebe potrebujem prijatelje, ki znajo razumeti vsakdanje besede. Vsled vsega tega sem bil neki dan še toliko bolj presenečen. Blog že rano zjutraj ni bil nič več isti. Iz ekrana me ni nič več gledal tisti dobrodušno hecen obraz. Njegove telesne številke so narasle in skozi možgane so mi v grozi zalavfale razne diagnoze. Ena hujša od druge! Izmeril sem mu utrip. Bil je povišan na stopnjo, ki je nisem več našel v tabeli domačega zdravnika. Kjer so še pred kratkim utripali osamljeni obiskovalci se jih je sedaj trlo neprimerljivo več. Z zadnjim upanjem sem skočil še na statistiko in ugotovil še bolj nore cifre. Tehtal sem vse te nepoznane simptome, poskušal sem vsaj za silo komunicirati z njim, a je bil rezultat na čisti nuli. Roka se mi je tresla in dlani so se mi potile. Mrzlično sem brskal po medicinskem priročniku, po internetnih svetovalnicah in strokovnih forumih. Številke pa so kar naraščale. Vse huje mi je bilo. Le vedel še vedno nisem, kaj naj si mislim. Nobeno mnenje ni pojasnilo stanja in noben nasvet ni pomagal nič. A vse je vodilo in kazalo v eno in isto strašno smer. Ja , postajalo je jasno. Daretovmu blogu se je popolnoma zmešalo. Lahko si predstavljate, kako težko se je soočiti s tako strašno novico. Pred očmi se človeku začnejo nenadzorovano izmenjavati slike ubogega bolnika. Zdaj je zvezan v gumijastem predpasniku, spet v naslednjem prizoru v tapecirani sobi tolče z glavo ob zid. Potem pomirjen bebavo zre v strop, zadrogiran od pomirjeval. Nazadnje ga vidiš, kako ves drug, otopel in sprijaznjen z izbuljenimi očmi in napetim trebuhom pride nazaj s psihiatrije. Zdrav kot dren. Dren kot rastlina. S takšnimi mislimi sem zapustil računalnik in se podal na svež zrak. Komaj sem stopil na ulico, me je pozdravila ženska iz sosednjega bloka. Začudeno sem ji odzdravil. Do zdaj me ni ogovarjala. Ah, sem si mislil, verjetno je baba pač samo prijazna. Dobre volje je verjetno. Jo je že dedec sinoči … pustimo to! Pa me je pozdravila tudi naslednja in naslednja soseda. In skupina dijakov, ki so hiteli na malico je kazala name in nekaj so se pritajeno menili. Bil sem zmeden in pretresen. Srečal sem še sodelavca. Pričakoval sem njegovo vedno isto prijazno nepotrebno vprašanje: “ A si popoldne na šihtu?” Ko sem že hotel od-

govoriti, sem šele doumel, da me je vprašal čisto nekaj drugega. Spraševal me je o blogu. A sem kaj napisal novega. A so vidli tisti prispevek zadnjič? Benti si jih dobro. Nič mi ni bilo jasno! Sedel sem v svojo felicijo in odbrzel stran s tega stresnega kraja. Med vožnjo me je poklical tip, ki se je predstavil kot novinar Večera. No, če že ne večera, pa vsaj Blogorole. Vzelo mi je dar govora. Moral sem ustaviti, da se ne bi moje jecljanje prenašalo na pedala in povzročalo t.i. neartikulirano vožnjo. Konec koncev so bili na vozišču še neki drugi vozniki. Potem sva se z novinarjem gladko dogovorila za intervju. Da prideta v Idrijo jutri popoldne je rekel. Še fotografinjo da bo pripeljal s seboj. Marička! No, zdaj sem se pa res bližal stadiju paranoje. Imel sem tremo in slabost v želodcu. Ko sem izstopil iz škode sem v strahu pogledoval okoli, če od kod name preti gruča najstnic ali cela banda paparazzov. V mislih so se mi odvijali razni dogodki, ki me očitno čakajo v bodočnosti. Že v kratkem bom seveda pustil službo. Glede tega me je sicer malo zaskrbelo, kje bom dobival ideje za kakšne proletarsko protestne zapise. Ja, pa tudi nisem bil prepričan, če se bo moja ženkica strinjala s to spremembo. Videl sem se v dragem športnem avtomobilu , parkiranem pred prestižnim hotelom, kjer bomo pili penino skupaj z drugimi slavnimi osebami in menedžerji, ki sem jih še pred kratkim šimfal v blogih. Mladina se bo oblačila enako kot jaz in fantje bodo hoteli imeti podobne pričeske, kot je moja. Ne, ne, ta zadnja je pa malo bosa. Dobesedno! Ko sem to razmišljal so mi skoraj prišle na oči bridke solze. Kaj bo z mano? Z mojim mirnim zapečkarskim življenjem. Kaj bo z mojim dragim omizjem? Ja, točno, k omizju pojdem. Tam se bom pomiril. Fantje so bili na svojih mestih in razveselili smo se drug drugega. Že sem mislil, da se bomo sproščeno pogovorili o normalnih neumnostih, ko se je iz njih začelo vsipati nebroj vprašanj. Vsa so se tikala bloga in mojega pisanja. Sploh jih nisem bil več sposoben poslušati. V glavi mi je bučalo. Motno sem videl in njihov dobrovoljni smeh mi je odmeval po lobanji. Nekako sem se poslovil in na njihovo začudenje odjadral. Ostalo mi je zadnje upanje za ta dan. Ja, sem si rekel. K mami bom skočil. Na eno močno črno kavo. To bo tisto. In res sem bil deležen dobrega, dišečega kofeta in nobenega vprašanja. Edino malo drv sem nanosil materi in zamenjal eno žarnico, drugače pa nič pretresljivega. Končno. Vendar pa me je izdal moj trapasti fris. Ta itak še nikoli ni znal skriti, kaj se dogaja pod pokrovom. Pogruntala je izkušena mama, da sina nekaj muči. Seveda me je o tem tudi povprašala. Matere pa znajo o takšnih stvareh spraševati tako, da na koncu vsak prizna! “Ma ja, saj ni nič takega”, sem se naposled vdal “samo tisti moj blog”! Prej kot sem ženski, ki v življenju še ni slišala za blog in še za računalnik ne prav pogosto, uspel karkoli razložiti, se je sesedla na stol poleg mojega in se zgroženo prijela za glavo. Ustnice so ji zadrgetale in polglasno je šepnila: “Pa, saj, saj se menda ja da pozdrav't??!”


4050ė+& 50-.*/ 4-07&/*+" EP KVMJK %PTMFK QPUSKFOJ J[WBKBMDJ .*45: */ 30054 7FMJLB #SJUBOJKB

,*/( 4)*-0) 406/% 4:45&. /J[P[FNTLB

0."3 1&33: +BNBKLB

.00/3"*4&34 ÀWJDB

13*/$& "--" +BNBKLB /"+"8)*5& ÀWJDB

"4)&3 4&-&$503 ÀWJDB

)03/4."/ ,0:05& 4SCJKB

40105 #PTOB JO )FSDFHPWJOB $FOB EOFWOF WTUPQOJDF PE EP WLMKVŘOP Ƚ PE EP WLMKVŘOP Ƚ $FOB EOFWOF WTUPQOJDF OB EBO QSJŘFULB GFTUJWBMB CP Ƚ 1SFEQSPEBKB WTUPQOJD OB XXX WJOZMNBOJBSFDPSET TJ XXX NZTQBDF DPN SJWFSTQMBTI UFS OB PCJŘBKOJI QSFEQSPEBKOJI NFTUJI QP WTFK 4MPWFOJKJ -+ +B[[ #MVFT QMPÝŘBSOB )BSE 3PDL 4IPQ 1JFSDJOH $VMU /PWB (PSJDB ;PTP 3PDL O3PMM 5PMNJO 4VQFSJŘLB 3FHHBF #BSy


20 :: T EHNO LO G IJA ::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 :: Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Tesla motors se pripravlja na začetek proizvodnje Tesla Motors je pridobil vsa dovoljenja za začetek prve proizvodnje svojega električnega roadsterja, izdelovati naj ga tako začeli 17. marca letos. Proti koncu leta bo proizvodnja “eko-roadsterja” Tesla že dosegla okoli 40 avtomobilov na teden. Električni avtomobil bo napajal akumulator, ki bo zagotavljal za 3,5 ure vožnje. Celotna proizvodnja v letu 2008 je že razprodana, za 5000 dolarjev pa se lahko postavite v vrsto in naročite Tesla elektromobil z letnico 2009. Cena se giblje okoli 100.000 dolarjev.

Torba za prenosnike z Wi-Fi detektorjem

Seks lutka za pse

Brezžična internetna povezava postaja danes vedno bolj pomembna dobrina. Ker pa bomo morali, preden jo bomo lahko zaznavali s človeškimi čutili, počakati, da se zamenja vsaj še kakšna generacija, jo lahko do takrat iščemo s pomočjo Wi-Fi detektorjev. Tako smo po majicah in urah sedaj dobili še torbe za prenosnike, pametno opremljene z indikatorji moči brezžičnega signala. Pri podjetju Soyntec ponujajo več modelov torb, ki vam bodo pomagale izbrati najboljšo strateško pozicijo taborjenja na poslovni konferenci ali pokazale kje v parku se da najbolje krasti signal iz bližnjega bloka.

Dizajner Clement Eloy ima očitno precej živahnega psa. Najbrž mu je bilo dovolj neprestanega naskakovanja njegove noge in vsega kar se premika in je za svojega psa poiskal pametno rešitev, v obliki seks lutke za pse. HotDoll vam bo pomagal ukrotiti vašo mrcino na bolj human (in verjetno cenejši) način kot kastriranje. Lutka je narejena iz plastike in gume, prekrite z tanko plastjo mehkega gela in prihaja v dveh velikostih – za majhne in večje pse. Zraven dobite še sprej s pasjimi feremoni, ki iz nje naredi najbolj privlačno psico na ulici. Hišni ljubljenček vam bo hvaležen.

→ www.soyntec.com/

→ gizmodo.com/gadgets/hotdoll/

Foto: promocijsko gradivo

:: FET I Š I :: K R ATKO CASN I K .C OM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :::::::::::::::::::


:: blogoro l a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEH NO LO GIJA :: 21 Zvezda moblog.si

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Pogled v prihodnost

V 4 urah iz Sydneya do Bruslja

Kako si predstavljate mobilni telefon v letu 2020? Takšno vprašanje so postavili na lanskem natečaju, katerega organizator je bil Mobile Life Center s sedežem na Univerzi v Stockholmu. Zmagal je TackTalk. Phoebe Chiang si ga je zamislila kot napravo, ki premore vse, kar imajo mobilni telefoni danes, in ki obenem niti približno ne izgleda enako. Kljub vsemu mu bomo rekli kar mobilni telefon. Je lažji, manjši in enake debeline, kot bančna kartica (9 cm x 6 cm x 1,5 mm), poganja ga sončna energija, je vodoodporen in celo upogljiv (do 60°). Na zadnji strani je nameščen poseben material, ki omogoča, da napravo pritrdimo na katerokoli površino. Zaradi nekaj preprostih tehničnih elementov lahko s tem mobilnim telefonom projiciramo tudi holograme. Za svojega TackTalka lahko sami oblikujete ohišje. Pardon: o ohišju tukaj nima smisla govoriti. Skratka, sami lahko oblikujete vzorec za tisto, kar danes razumemo pod besedo ohišje. Še ena malenkost: mobilni

Mogoče bomo nekoč lahko iz Sydneya do Brusllja prileteli v pičlih štirih urah – brez povzročanja emisij škodljivih toplogrednih plinov. Tako hitro bo to razdaljo namreč preletelo nadzvočno letalo na vodikov pogon, ki ga razvija evropska letalska agencija. Projekt se imenuje LAPTAP, koncept letala pa si lahko podrobno ogledate na spletni strani Reaction Engines.

telefon je v načinu pripravljenosti prosojen, vključi ga šele dohodni klic. Ima tudi vse, kar imajo mobilni telefoni današnje dobe: SMS, MP3, imenik, Bluetooth, budilko, koledar, kamero, igrice, GPS, dostop do interneta … in spominsko kartico z 250 GB razpoložljivega prostora. Vedno znova se sprašujem, kako neki vse to spraviti v napravo velikosti bančne kartice? Še dobro, da leto 2020 ni tako zelo daleč.

Ve; kot 20.000 izdelkov pri vas doma!

:::: ::::::::::::::::::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : KRATKOCAS N I K . COM : : FETI Š I : :

Foto: promocijsko gradivo

Optični zoom za iPhone iPod Boombox Čudežni iPhone ima veliko pomankljivosti o katerih Apple ciniki zelo radi spregovorijo. Ena od njih je tudi šibek fotoaparat z komaj dvema megapiksloma ločljivosti. Sedaj ga imate možnost nadgraditi. Tale nastavek z lečami, ki omogočajo 6x optični zoom stane ušivih $15. Še vedno boste na dveh megapikslih, a tokrat kar 6x bližje dogajanju. Že res, da je stvar okorna in prav nič profesionalna, vendar dejstvo, da ponujajo prilagojene modele še za druge telefone, govori o tem, da izdelek nekdo celo kupuje.

Še pomnite 80ih? Čas, ko se je na ameriških ulicah rojeval hip-hop lahko sedaj podoživite z iPod Boomboxem, retro zvočniki za iPod v stilu starih “boomboxev”. Za približno 30€, boste lahko pozirali s kasetofonom na rami in težili bližnjim z glasnim nabijanjem svoje glasbe. Če boste oblečeni v trenirko in zraven še kaj zamigali bo vzdušje še toliko boljše. Samo pazite, da se ne vživite preveč, stvar je v resnici namreč iz kartona.

→ www.dealextreme.com/details.dx/sku.10813

→firebox.com/product/2017?src_t=cat&src_id=audio

WWW.MIMOVRSTE.COM


22 :: LAJFSTAJL :::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 :: Zvita felgna zvitafelgna.blog.siol.net

Imejmo ladi emote o_O Lase si pusti, da ti malo zrastejo. Tako boš imel mal čez učiii, pol si jih pa razmrš' tko, da ti padejo čez oči.. Če imaš valovite, si jih zravnaš z uno mašinco. Hm, torej fejkano smejanje in popravljanje frizure. Ta mora biti čez

oči! Gledanje v tla in poslušanje mp3, čeprav zelo potihem. črna oblačila, oz. temna, to je tako ali tako samoumevno in tega nisem posebej pisala. In tistim, ki tega ne razumete: emo. ne.moreš.postati. To.je.u.teb. Eni.

se.pač.takšni.že.rodijo. Ne.morš. neki.bit.če.to.sploh.nisi. In vse to pravi en emo otrok (po moje da otrok, no), ki za konec še pravi: pomoie.d.je.to.sam.vaša. muha.

Foto: promocijsko gradivo

Takole – tale objava je nastala zaradi 10 zapovedi, kako biti emo. O tem sem že nekaj brala na raznih forumih, ampak nikoli kaj preveč spuščala v detajle. Tako kot ne zdajle, ko sem malo pobrskala po enem od forumov, ki je namenjen samo emotom – in tistim, ki jih imajo “ladi”. Spuščat se v detajle je nesmiselno. Kku nei nkoga berm č jih p spoh ne moresh razhumeth? Da ne govorim o TaKsHnEm PiShAnJu, ali. pa.o.takšnem.naprimer. Iz tega je lahko razvidno, da emoti uporabljajo svoj stil pisanja, ki se nikakor ne more primerjati ne s slengom, ne s čisto in lepo slovenščino, ne z raznimi žargoni. Velikost črk je očitno zelo pomembna, prav tako sh-janje in ch-janje ter pike. za.vsako.besedo. No, nekaj malega sem izluščila tudi o tem, kako se moraš vesti in oblačiti, če hočeš biti emo. Obnašeii se tko kukr hodš gledaš u tla pa si skos tko mal frizurco popraulaš. Pa tko mal bot zamorjen. ne se tko prouuu smejat! Za u šolo siii kup torbo na eno ramo, pa gor prlimi različne značke bendou. Pa veš, da emo ni popoln brez mp3, mp4 ali Ipoda. Kamrkol greš meiii slušalke v ušesih pa poslušeii musko. Vedno in povsod! Tudi, če imaš ful potihem.


:: blogoro l a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : LAJFSTAJL :: 23 Nostalgik www2.blog.siol.net

Super leče Ste se ob gledanju oddaj, kot so Bionic woman, Stargate Atlantis ter ob filmu Terminator kdaj vprašali, kako bi bilo, če bi imeli v očeh razne napravice, ki bi nam omogočile pridobivanje podatkov o stvari, ki jo gledamo, zoomiranje, ostrenje in še mnogo, mnogo več? Morda pa vse skupaj kmalu ne bo več le znanstvena fantastika, kajti znanstveniki univerze v Washingtonu so že razvili prvi prototip očesne leče, ki kaže prve korake v to smer. Velikost leče je enaka kontaktni leči, ki jih veliko ljudi uporablja za korekturo vida, a ta ponuja še veliko več. S prototipno lečo zaenkrat lahko vidite le zunanji svet na prikazovalniku v leči, a znanstveniki so prepričani, da je to le prvi korak k razvoji tehnološko olj izpopolnjenih leč. Tudi sam virtualni prikaz slike bi lahko poenostavil življenje v mnogih poklicih: piloti in vozniki bi tako lahko videli podatke o vozilo pred njimi projicirane na šipi avtomobila in podobno. Samo predstavljajte si brskanje po interne-

Pa vsa ta “navlaka” v leči ne bo ovirala vida? Znanstveniki pravijo, da ni bojazni, saj je okoli dela leče, ki pokriva oko, dovolj prostora za namestitev raznih instrumentov. Cilji znanstvenikov so v leče vgraditi še razne naprave za brezžično komuniciranje, za napajanje leč pa naj bi bile najprimernejše kar sončne celice. Očesne funkcije junakov znanstveno-fantastičnih serij in filmov torej še niso čisto realnost, a prvi koraki so očitno že tukaj. Prve leče s slabšim prikazovalnikom naj bi bile na voljo že kmalu, za live view v pravem pomenu besede pa bo treba še malo počakati. Če se vam zdi vse skupaj čudno, pa le še tole: ko je leta 1966 na TV ekrane priletela ladja USS Enterprise iz Zvezdnih stez, kjer je posadka na odpravah za daljinsko komuniciranje uporabljala t.i. komunikatorje, ki so bili videti kot majhni prenosni telefoni, so tudi tisto imeli za nekaj nemogočega … In kaj vam ravnokar morda brenči v žepu?

Geesem geesem.blog.siol.net

Black Betty Betmenka.blogspot.com

Zaradi mobilcev nazaj v predindustrijsko dobo

Izreči dobrodošlico v Irska (Welcome to Ireland)

Čvekanje in govorice niso le naše postransko dejanje temveč so nujno potrebne za človeško sociološko, psihološko in tudi fizično dobro počutje. Mobilci so poleg domenkarskih pogovorov postali tudi orodja za terapije – brezplodno čvekanje in opravljanje. Raziskave so namreč pokazale, da je so čvekanje in govorice neke vrste “družabno dvorjenje”, podobnega kot poznajo vsi ostali primati in naj bi pripomoglo k produkciji endorfinov, sproščanju stresa in krepitvi imunskega sistema. Dve tretjini vseh pogovorov je prav brez-

Foto: Reuters, promocijsko gradivo

tu preko vaših leč, ali pa kar med hojo v službo. Želite kakšen podatek? Ni več potrebno iskati najbližjega računalnika, enostavno uporabite vašo lečo. Problem pri takih lečah se pojavi pri sami izdelavi. Kot si lahko predstavljate, so navadne kontaktne leče, ki jih uporabljajo osebe za korekturo vida, narejene iz organskih materialov, zaradi zmanjšanja škodljivih vplivov na človekovo telo. Že izdelava teh je naporna in zahteva preciznost, zato jih izdelava bioničnih leč še toliko bolj. V same leče je treba namreč vgraditi še omrežje, ki je lahko debelo le nekaj nanometrov ter v lečo vstaviti še diode. Precej komplicirano.

plodno čvekanje in z mobilnimi telefoni se je povečalo to vitalno terapevtsko dejanje med ljudmi, saj ga omogočajo kadarkoli in kjerkoli. Bojda smo se z vzorci komunikacije vrnili nazaj v predindustrijsko ero, ko so ljudje živeli v majhnih in trdnih združbah, kjer so uživali v dolgih pogovorih kar tako. Podobno, kot jih še vedno najdemo danes na vasi. To teorijo podkrepi tudi raziskava, katere rezultati pravijo, da moški v enaki meri kot ženske uživajo v brezplodnem govorjenju/čvekanju/ govoricah.

Iskrena dobrodošlica nekega irskega bloga slovenskim bralcem. Mi pitje preveč! Hello my Slovenian friends! Zdravo svoj srčkan slovenski prijateljstvo! You are all very welcome to The Emerald Isle. vi ste izreči dobrodošlico v zelen toileta torilo krompir. Please come and visit our beautiful country, prosim priti ter kratek obisk svoj kozel zarod pokrajina, Taste our fine cuisine, nikar ne trošiti nič vsepovsod, And partake of the Guinness! privleči na kupe penez zadobiti pijan! Vsekakor ima tole orodje za prevajanje jezikov izreden smisel za humorI LOL'd.


24 :: FI LMO RO L A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 :: Smešni filmi

Svet.filmov

Obiskovalec Q Začetek šokira z nevsakdanjimi prizori - oče, propadli režiser, ima incestno razmerje s hčerko, sin neusmiljeno pretepa mamo, ta pa denar za droge služi z bičanjem someščanov. A film prinese katarzo in kljub začetnim opozorilom, da ni za tiste s šibkimi želodci, se na koncu domala vsi smejijo.

The Hunting Party Trije novinarji se klatijo po Bosni in Hercegovini in zaidejo s prvotnega namena. Hunt pride z novico, da se vojni zločinec odgovoren za pobijanje in posilstva v vojni na Balkanu, skriva nekje v hribovju blizu meje z Srbijo. Odpravijo se po intervju oziroma po zločinčevo glavo.

Več: svet-filmov.blogspot.com

Več: smesnifilmi.wordpress.com

Mgerencer

Mother Night Howard W. Campbel (Nick Nolte) je gledališki delavec, rojen v Ameriki in po prvi svetovni vojni živeč v Nemčiji ki je bil med drugo svetovno vojno glavna figura Göbbelsovega propagadnega stroja. Preko radia je bral protižidovske govore. A vendar ga vojna ni zanimala – živel je za umetnost in ženo …

Oskarji

Oskarji Letošnje leto je predvsem leto novincev. Kar štirje od petih režiserjev so prvič nominirani v tej kategoriji. Ob enem je tudi prva režiserka nominacija za Ethana Coena, njegov brat Joel pa je bil leta 1996 nominiran za Fargo. Več: oskarji.blog.siol.net

Več: mgerencer.blog.siol.net

PaucStadt paucstadt.blog.siol.net

Mali Cezar (1931)

Po vsakodnevnih filmih, ki so večinoma taki, da jih um pozabi že po nekaj prespanih nočeh, prav paše film, ki se gledalcu ob prvem ogledu vtisne v spomin za vse večne čase. Eden takih večnih filmov je zagotovo Mali Cezar, ki sem ga prvič videl pred tremi leti, zadnjič pa sem ga zapazil na iTiViju in nisem dolgo razmišljal, ali naj ga dam na svojo listo ali ne. Če tak film pride na DVD in to celo s slovenskimi podnapisi, si več kot zasluži moje vnovične pozornosti. Pohvala za iTiVi. “Rico pri telefonu. Rico! R-I-C-O! Rico! Mali Cezar, če hočete! Poslušaj, ti zavaljeni ploskonogi škif, ti bom že pokazal, če se mi je utrgalo ali ne! “ Mali Cezar je bil posnet na začetku 30-ih let, ko se je v hollywoodu začenjala zlata doba. Gre za prvi večji gangsterski film, ki je bil skozi desetletja poligon sodobnih kriminalk. Vprašanje je, kako bi se razvil film noir, kako bi delovali Scorsese, De Palma in ostali, če ne bi bilo tega filma.

Rico Bandella je mali, nepomembni zlikovec, ki želi plavati z velikimi ribami. Želi priti v vrh in to srečo gre iskati v Chicago, v 30ih precej živo mesto. Priključi se skupini gangsterjev, ki jo vodi razvpiti Sam Vettori. Rico kmalu prevzame kontrolo in osvoji skupino. Volja, pogum in življenjski nazor ga vodijo visoko, kmalu pristane med največjimi gangsterji v mestu. A ravno, ko je na vrhu, ga policajem izda prijatelj, katerega Rico kljub brutalnosti in brezsrčnosti ne more ubiti in se maščevati za izdajo. Rico se potuhne v osamo, a ga škodoželjni mediji izbrskajo in kmalu sledi poslednji ples visokoletečega barabina. V 30-ih je bila Amerika, še posebej Chicago, polna gangsterjev, oportunistov, ki do boljšega življenja podirajo tudi trupla. Zato ni čudno, da se je takrat začelo na veliko snemati gangsterske filme. Poleg naslovnega je takrat prišel tudi Scarface (1932) in še kakšnega bi lahko našli. A gangsterji so v teh filmih bili prikazani kot pozitivni liki. Liki, ki so ujeli ameriški sen, liki, ki so le napovedovali današnje čase. Tudi danes prideš na vrh le čez kakšno truplo. Več, ko jih obleži, hitreje se vzpenjaš. In tega načina so se držali tudi gangsterji. Individualizem je glavni, evolucija pa tako ali tako uči, da preživi le najmočnejši. Zatorej se zdi primerno, da

so gangsterski filmi, tudi naslovni, v kasnejši izdajah dobili napis, da so gangsterji slabi za družbo in naj jih le ta izloči. Rico, ki se poimenuje Mali Cezar – imperij gangsterjev se je lahko primerjal z rimskim –je prišel do vrha. Bil je glavni. A tako hitro, kot je splezal tja, je tudi padel. Padel na dno družbene lestvice in ko preluknjan leži na tleh, mu na koncu ne preostane drugega kot to, da si reče: “Mati mila! Je to morda konec za Rica?” Edward G. Robinson je v tistem času spadal v prvo ligo ameriških igralcev. Posnel je ogromno filmov, Double Indemnity in Key Largo, denimo, pa spadata med filme, ki bi jih moral videti vsak. A zdi se, da je prav vloga v naslovnem filmu najbolj zaznamovala njegovo kariero. Je izjemen in več kot idealen za vlogo. On, Cagney, Bogart in Mitcum so simbol gangsterskih filmov. Nosijo tisto, kar je rodilo sodoben film in imajo tisto, kar danes pogrešamo pri igralcih. Filmu se pozna arhaičnost, zagotovo. Nenazadnje, kmalu bo praznoval 80. Obletnico. A moramo reči, da ga gre šteti med tiste nepozabne filme. Filme, ki so oblikovali ameriško kulturo, zgodovino in svet filma. In če so Američani na kaj lahko ponosni, je to prav filmska bera iz 30-ih in 40-ih let.

iTIVI KOMENTAR

Podzemlje: Evolucija ⋆⋆⋆⋆ Film je neizogibno nadaljevanje vampirske sage, ki prinaša še več sesanja, spoliranih “matričnih” akcijskih sekvenc in še več usodnega razpletanja dogodkov v paralelnem svetu podzemlja. Ker Kate v svojih lakastih opravah še vedno izgleda greha vredna, Scott pa razvije zanimivo in v prejšnjih vlogah tako pogrešano moškost, je tretje nadaljevanje absolutna nuja. Če se je krvosesom na filmu po Intervjuju z vampirjem slabo pisalo, jih bo sedaj rešila nova generacija rafiniranih in sofisticiranih dolgozobcev.

En mesec brezplačnih filmskih užitkov za Blogorolovce! Promocijsko kodo HOT-DVD-LOT vpiši na spletni strani www.itivi.si in si zagotovi cel mesec brezplačne filmske zabave v največji filmofilski skupnosti v Sloveniji.

BR

EZ

PLA

ČN

IM

ES

EC

www.itivi.si

!

Foto: promocijsko gradivo

Režija: Mervyn LeRoy Igrajo: Edward G. Robinson, Douglas Fairbanks, Glenda Farrell, Sidney Blackmer …


CV_Y^#h^! Y#d#d#! HiZ\cZ (&! &%%% A_jWa_VcV edVciV

Cdk^XZ C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

CV_Y^#h^ cdk^XZ

Z Wda_ kgd ØZ Z Wda_ hkZ ! Z Z Wda_ V`ij ! Vac oWgVcZ cV Z Z Z[bUOQ! cZb bZhij

lll#cV_Y^#

h^$cdk^XZ


26 : : FOTOTED N A :::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 ::

(Ne)navadni (avto)portreti

Kamere in fotoaparate imamo že skoraj povsod – v telefonih, vlačimo jih po žepih, postavljamo ob računalnikih … In ker smo si všeč, ali pa smo kreativni, morda nas zgolj zanima, kakšni smo videti v določenih situacijah, se ljudje radi pogosto fotografiramo. Ste se kdaj ujeli v objektiv na način, ki ni običajen, pa je vseeno 'sekalo'? Ste se kdaj ujeli v res smešni situaciji? Ste kdaj tako ujeli koga drugega? Rezultati so pred vami ...

⋆Zmagovalka tedna Arabic way of me. | Maja Kopinšek | stellcy.blogspot.com

↑ Irokez | Si.R. | log.rucigaj.com

↑ It's over! | Blazz | blazz.blog.siol.net


:: blogoro l a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTOTEDNA :: 27

Tema → naslednjega → tedna → → → → → →

Kreativno-delovno okolje

Kakšna je miza, ob kateri pišete, ustvarjate zapise, razmišljate, preden objavite karkoli na blogu, pošljete po e-pošti ali dokončujete seminarske in projekte? Skratka – zanima nas, kako izgleda vaša miza za kreiranje, staromodno imenovana pisalna miza. Pokažite nam, kako je (ne)urejena – imate na njej posebne fetiše, iMaca, morda posebne kipce modrosti, cvetje ali kaj povsem četrtega? Pošljite fotografijo mize, kreativno, destruktivno ali kakorkoli drugače urejene, na naš naslov: foto@blogorola.com. Več o foto tedna na blog.blogorola.com.

↑ Ti meni lumpa, jaz pa tebi to | Nina Markovič | carboncinoeho.blogspot.com

← Be nice to your brother, his friends might be hot. | Blaž | blazek.blog.siol.net

↑ Najboljši sosed | Marko | www.markopirc.com

↑ Ne maram sušenja las... | Martina Vučko | martyna.blog.siol.net

↑ Thinking | Miss Nymphee | missnymphee.blogspot.com

↑ Makeover | Nika | darlingnikki.blog.siol.net


28 :: B I ZA R K E :::::::::::::: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 ::

100pp 100pp.zru.si

Oči, a si ti mal prfukjen Tele preroške besede je izrekla moja drugorojenka. Najbrž je opazila, da sem res malo čuden, ker kar pogosto bluzim po slivniških gozdovih, pa plešem rad, pa v eno dolgo cev rad občasno piham. Potem se pa strese cela bajta in starši, ki stanujejo pod mano mislijo, da sem zalaufal pralni stroj. Eh oči, oči, kdaj bo tebe pamet srečala, mi je potarnala zadnjič tamala. Lepo sem se usedel na tazadnjo plat, si z obema rokama podprl težko glavo in poskušal najti odgovor. Kdaj bo mene pamet srečala, da ne bom več prifukjen? Bolj kot sem razmišljal, manj sem vedel odgovor na težko vprašanje. In sem se vprašal, kako lahko moj otrok vpraša mene, ki sem baje res prifukjen, če sem prifukjen??? Noč je legla k spanju, v meni pa je še vrtal črviček, ki me je stalno spraševal Ej ti, a si ti mal prifuknjen??? Kar na enkrat se je zgodilo. Kot da bi se odprla rajska vrata sem skozi mlečnato meglo videl stopati eno osebo moje velikosti in mojih oblin. Prav tako košata frizura kot jaz, prav tako lepe štrleče uhlje in nekoliko špičast nos, kot jaz je imel možicelj srednjih let, ki mi je stopal nasproti. Ko je prišel do mene, mi je ponudil dotik dlani, spustil en smeh in začel pripovedovati svojo zgodbo. Povedal je, da je en čisto navaden človek, da rad betonira, in počne tudi druga kuhinjska dela. Ob nedeljah pridno zahaja v vaško cerkev, kjer izve to in ono. Po maši pa rad zvrne pivo ali dva, tri … Čisto normalen tip, sem si mislil. Ej, blagor mu, vsem v vasi je za vzgled. Jaz pa prav tak kot on, no ja vsaj na prvi otip, pa tako prfukjen? Možicelj, ta moj dvojnik ni vzdržal dolgo v pogovoru. Mudilo se mu je. Ne vem še – al scat, al pa morda betonirat. Moj nočni obiskovalec mi ni dal odgovora, ali sem res prifukjen. Malo bolj sem se pogreznil v poušter, se fajn pokril s koutrom in prifuknjeno zaspal.

S/M jesen Jesensko-zimska moška kolekcija Johna Galliana. Pismo, komaj že čakam jesen.

Stalker anusmundi.blogspot.com

Laško, kdo bo tebe ljubil? Zaskrbljen sem! Mogoče, da je kaj hudo narobe z mano, toda že več kot dobro leto ugotavljam, da kvaliteta laškega piva pada. Ugotavljam, da ta meni ljub hmeljni napitek izgublja svojo grenkobo, na koncu pa pušča tisti ogaben sladkast okus, ki je tako značilen za union. Vse pogosteje se tudi dogaja, da vonj in okus spominjata na milnico (ne, niso krivi vrčki) ali pa na usmrajenega kozla. V slednjem primeru samo vonj, ker starega kozla še nisem okušal. No, še vedno pa laško ni union!!! Je to povezano s političnimi manipulacijami pivovarne Laško? Zaskrbljen sem!

Foto: Reuters, Robert Balen - Večer

Marta L zadetaodlajfa.si


:: blogoro l a 09| 08 :: 31. j a nua r 2 0 0 8 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : BIZARK E :: 29

Brez žiraf na EMI

(e)stradanje

Nikar se ne delajte fini. Kar priznajte, da ste tudi vi že prijetno vznemirjeni. Ja, vstopili smo v najbolj vročo fazo EME 08. Najbolj evforični so seveda v teh dneh novinarji rumenega tiska, ki se zagotovo počutijo kot lačne hijene, ki nestrpno opazujejo bolehnega antilopinega mladička. Mnogo manj prijetno vznemirjeni pa so letošnji nastopajoči. Nacionalna televizija jim je namreč postregla z neskončnim seznamom prepovedi, česar na oder pevci ne smejo nositi. Med naštetim še najbolj izstopa točka, ki prepoveduje, da bi kdo na oder privlekel žive živali. Ciniki dodajajo, da bi to točko lahko poimenovali “pravilo Reynolds”. No, verjamemo, da se je Mirna po tisti nezgodi z mačjo urinsko inkontinenco svoje lekcije že naučila. Edine živali na EMI bodo tako le morebitne mačke na odru, hijene v press centru, ter osli pred malimi zasloni, ki bodo ta celoten cirkus plačali.

Amy ga vleče

Victoria je buzi

Najprej Marko Vozelj zapusti Čuke, le nekaj dni kasneje pa svetovno javnost pretrese še ena povsem nepričakovana tragedija. Po spletu zaokroži posnetek, ki prikazuje Amy Winehouse, kako kadi crack. Ljudje so šokirani. Kdo neki bi si mislil, da se Amy drogira?!

Victorio Beckham so modni strokovnjaki razglasili za najslabše oblečeno javno osebnost minulega leta. Do končne odločitve sta jim najbolj pomagali fotografiji, na katerih Posh nosi obleki, ki so ju poimenovali “vrnitev nindža želv” in “velik rdeči ptič iz Sezamove ulice”. Gospa Beckham je v svojo obrambo povedala, da je zmeraj imela zelo nenavaden in ekscentričen okus za oblačila. Dodala je tudi, da v njej tiči košček potuhnjenega geja. No ja, po mnenju nekaterih se ta “košček” v njej znajde vsakič, ko spi s svojim “metroseksualnim” soprogom Davidom.

Foto: Reuters, promocijsko gradivo

⋆ ⋆ ⋆ HORORSKOP

⋆⋆⋆⋆

Oven Partnerje menjavate hitreje kot Oprah Winfrey konfekcijsko številko. Zelo težko se navežete na ljudi, ter v vsem vidite samo profit . Vaša idealna pustna maska: pristaniška cipa.

Bik Trmasti ste in svojeglavi. Vsak napredek pri vas poteka tako počasi, kot prebava pevke Šerbi. Nemogoče vas je premakniti z lastnih stališč ali vam dopovedati, da bi kdaj pa kdaj v življenju morali tudi pohiteti. Vaša idealna pustna maska: kapnik.

Dvojčka Popolnoma ste izpustili niti iz rok. Vaša frizura je videti kot gnezdo nemarne štorklje. Zobje vas zapuščajo. Pod vašim nosom je več prepovedanih substanc kot v celem Afganistanu. Vaš make up bi prestrašil celo najbolj pogumnega psihopata. Vaša idealna pustna maska: Amy Winehouse.

Rak Že dalj časa dajete vtis, da prikrivate nekaj prepovedanega in sumljivega. Vaša idealna pustna maska: urinski vzorec Jolande Čeplak.

Lev Ste idiličen tip človeka. Obožujete rožljanje prefinjenega čajnega servisa, dušo parajoče napeve Helene Blagne, ter neskončne nesmiselne pogovore o bluzicah, oblekicah in torbicah. Vaša idealna pustna maska: Mario Galunič.

Devica Ljudje okoli vas so že zdavnaj ugotovili, da ste nagnjeni k temu, da se intimno zapletate s karizmatičnimi, vplivnimi in oboževanimi posamezniki. Vaša idealna pustna maska: Marija Magdalena.

Tehtnica Zdi se, da vam je v zadnjem letu šlo narobe vse, kar se je dalo. Celo redkih ponujenih dobrih priložnosti, da zablestite, niste izkoristili. In potem še to odvratno razmerje s tretjerazrednim ameriškim raperjem … Groza. Vaša idealna pustna maska: Britney Spears.

Škorpijon Imate polne roke dela in počasi se v vas poraja dvom, ali boste lahko še dolgo kos temu pritisku in naporu. Vaša idealna pustna maska: modrc Špele Grošelj.

Strelec Dajete vtis perfekcionista, dokler se človek ne poglobi v podrobnosti. Skrbi za sveže spodnje perilo že tako ali tako namenjate premalo pozornosti, še posebej katastrofalen pa je vaš izbor nogavic. Vaša idealna pustna maska: Pika Nogavička.

Kozorog Zdi se, da nimate hrbtenice. Popolnoma mehki, pasivni in mehkužni ste. Najraje se prepuščate toku in apatično plavate z njim. Vaša idealna pustna maska: meduza.

Vodnar V življenju se vam nikamor ne mudi. Vse počnete izjemno počasi, varno brez najmanjših možnosti za kakršnakoli tveganja. Popolnoma nemotivirani in neresni ste, nenehno iščete izgovore za svoje nekvalitetno delo. Vaša idealna pustna maska: katerakoli izmed slovenskih smučark.

Ribi Nagnjeni ste k izrazitemu pretiravanju, zaradi česar ljudje pogosto pričnejo močno dvomiti v vaš okus. Vsaj pri uporabi ličil bi se morali naučiti zmernosti – ne glede na spol. Vaša idealna pustna maska: klovn.


30 :: B I TCH SKWEET. BLO G S P OT.C OM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b l ogo ro l a 0 9 |0 8 : : 3 1 . januar 2008 ::

Njegovo veličanstvo Kurac Dragi glodavci in glodavke, tokrat bomo govorili o nenavadnem organu, ki je sposoben spreminjati svojo obliko, velikost in trdnost do te mere kot noben drug organ človeškega telesa. Stran bomo posvetili kurcu. Ker si to zasluži! Ne, ne zgražajte se. To je vse naravno! Da je moški penis pravo čudo, so očitno vedeli že v zgodovini in starodavnih religijah, saj so ga ustrezno častili, danes pa se ga (žal) sramežljivo skriva v hlačah. Že stari Egipčani so vedeli, da penis ni kar tako. Okoli njega so se spletale neverjetne zgodbe. Legenda o Ozirisu in Izidi pripoveduje eno najbolj vplivnih zgodb egipčanske mitologije. Ozirisa, ki je bil najprej mogočen faraon, je ubil njegov ljubosumni brat, ga dal razsekati na 13 kosov in raztrositi po Egiptu. Izida, Ozirisova žena je vestno prečesala deželo in našla 12 kosov, žal pa ji ni uspelo najti penisa, ker se je za tega že zagrebla neka riba in ga pojedla. Drama! Staroegipčanska mitoligija premore tudi boga plodnosti in lahko se vam že svita bog Min je navadno upodobljen z erektiranim kurcem.

Stari Grki so poznali kar tri božanstva s falusi. Hermes je imel resda pogosto upodobljen penisek, a je bil ta zanemarljivo majhen. Njegov sin Pan pa je bil že bolj razvit. Pripisovali so mu veliko spolno moč in glede na upodobitve tudi velikega kurca. Zaradi tega je pecal vse povprek. Rad je imel dekle, pastirje, v divjih orgijah pa si je privoščil tudi veseljaške in radožive Menade, sicer Dionizove častilke. Čeprav je bil Priap malce manjši bogec, ga je odlikoval ogromen in neprestano erektiran penis. Njegova področja zaščite so bila: plodnost, živina, sadno drevje, vrtovi in moški spolni organi. Pomembne zadeve, ni kaj. Kipce Priapa so zato ljudje postavljali na križišča, ob vrtove, kjer naj bi a svojim orodjem / orožjem branil pred nezaželenimi gosti. Napisi so opozarjali, kaj se lahko pripeti vsiljivcem s slabimi nameni:

“Opozarjam te, deček, dobil ga boš; deklica, pofukana boš; tretja kazen pa čaka bradate lopove. Če bo od mene kradla ženska, moški ali deček, mi bo prva dala svojo pičko, drugi glavo, tretji pa svojo rit. Moj kurac bo šel v sredino dečka in v sredino deklice, a pri bradatem moškem bom meril le na glavo.”

V naših krajih je krščanstvo naravne stvari postavilo na glavo. Krščanski teologi, demonologi in inkvizicija so si dali veliko opravka z genitalijami, ritkami, spermo in seksualnostjo. Le demoni, to poosebljeno zlo, so imeli pogosto ogromne penise in to vsekakor ni bilo dobro. Si predstavljate, da so imeli nekatere kar dva in penetrirali hkrati v vagino in anus? DP (dvojna penetracija) pravimo temu po domače, ja. Gre za hudičevo delo, so menili strokovnjaki. Igranje z lastnimi lulčki se je prepovedalo, spolne organe lepo zakrilo, spolnost pa je postala dopustna le v razmnoževalne namene dvema, ki se imata rada. In če se danes ozrete v domači bohkov kot ali na oltar, boste tam zagledali križano trpečo figuro našega odrešenika Jezusa Kristusa. Dan za dnem žalostno in obupano zre v nas! Mu zaboga ne bi že enkrat sneli tiste neugledne krpe, ki mu visi okoli bokov, in razkrili njegov ponos?

Faluse so častili tudi hindujci, stari Japonci, antični Rimljani, ameriški staroselci, afriška ljudstva ... Pravzaprav je vprašanje, kdo jih sploh ni častil. V osnovi je šlo vedno za nekaj skrajno pozitivnega. Običajno je bila to plodnost. Povezovalo pa se jih je tudi z močjo in življenjem. V germanski mitologiji je velik in pokončen kurac poleg plodnosti simboliziral tudi ljubezen. Je sploh še kaj lepšega na tem svetu? Ave Falus!

Zakaj je torej danes v družbi in medijih prisoten tak odpor do velikih in pokončnih penisov? Zakaj je namesto ponosa in občudovanja javno izpostavljen penis deležen zaničevanja? In zakaj se mu reče pornografija in se jo tako vztrajno preganja? Kje je Priap, da kaznuje takšno “herezijo”?

Umetnik: Luka (inhumannews.com)



iTIVI, d.o.o. Vse pravice pridržane. Več informacij na www.itivi.si.

Blogorola podarja vsem bralcem en mesec brezplačnih filmskih užitkov! V sodelovanju z največjo slovensko spletno videoteko iTIVI Blogorola svojim bralcem podarja en mesec brezplačnih filmskih užitkov. Brezplačni mesec filmskih užitkov aktivirate s promocijsko kodo HOT-DVD-LOT, ki jo vpišete v ustrezno polje na spletnem mestu www.itivi.si.

www.itivi.si


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.