Spoštovani! Vsak dan našim šolarjem oziroma dijakom posredujete znanje in jim pomagate pri učenju in izpopolnjevanju znanja. Zato dobro veste, da je pravi učni pripomoček tista smiselna naložba, ki omogoča bolj poglobljeno in lažje učenje in pomnjenje ter tako pomaga učencem do še boljšega učnega uspeha in trajnejšega znanja. Letos jeseni bo izšel Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole, najsodobnejši tovrstni atlas v samostojni Sloveniji, ki: • je najbolj aktualen in celovit šolski atlas Slovenije, usklajen z učnim načrtom za osnovne in srednje šole ter maturitetnim izpitnim katalogom, • je nastal v sodelovanju s Filozofsko fakulteto, Oddelkom za geografijo – s priznanimi strokovnjaki dr. Karlom Natkom, dr. Irmo Potočnik Slavič, dr. Darkom Ogrinom in sodelavci, ter Geodetskim inštitutom Republike Slovenije, • je konceptualno nastal ob evalvaciji številnih učiteljev-praktikov iz osnovnih in srednjih šol, • predstavlja Slovenijo prek izbranih splošnih značilnosti in po pokrajinah – vsaka pokrajina je izčrpno predstavljena na 10 straneh in več, • vsebuje 146 fizičnih in družbenogeografskih zemljevidov z najnovejšimi dosegljivimi podatki o aktualnih geografskih pojmih, procesih in pojavih, • celovito didaktično-pedagoško poslanstvo dopolnjuje z nazornimi vrhunskimi ilustracijami in shematskimi prikazi ter fotografijami, • obsega ok. 128 barvnih strani velikega formata (24,5 x 30,5 cm). »Odlično. Komaj čakam na ta izdelek. Sploh mi ni jasno, kako smo do sedaj lahko poučevali Slovenijo brez ustreznega atlasa. Mislim, da ga je slovenska šolska geografija krvavo potrebovala. Pa ne samo šolska geografija, pravzaprav kar širša slovenska javnost.« M. P., profesorica, evalvatorka
Atlas bo dobrodošel in priročen učni pripomoček za vse šolarje in pedagoge. Za vse informacije se obrnite na Heleno Seljak (01 241 33 16), za naročanje pa na Darjo Vidmar (01 241 33 20) ali na šolske zastopnike. Lepo vas pozdravljam.
Monika Jagodič Gobec, vodja Prodaje in promocije izobraževalnih vsebin
P.S.: Prvi tovrstni Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole: z najnovejšimi podatki in usklajen z učnim načrtom.
Predgovor Slovenija
ATLAS SLOVENIJE
Da bi šole to poslanstvo opravljale še bolje, smo se skupina geografov, kartografov in drugih strokovnjakov ob podpori založbe Mladinska knjiga ter Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani odločili, da pripravimo povsem nov atlas Slovenije, namenjen prvenstveno učencem, dijakom in učiteljem v osnovnih ter srednjih šolah. Vsi zemljevidi v Atlasu so narejeni na novo, s prikazi, ki jih doslej še ni bilo, izbor vsebin pa je zasnovan tako, da omogoča primerjave med pokrajinami in različnimi časovnimi obdobji, saj je to ključnega pomena za razumevanje nenehnega spreminjanja prostora, v katerem živimo. V Atlasu smo prikazali temeljne značilnosti Slovenije, ki vodijo k poglobljenemu in celovitemu poznavanju naše domovine.
Alpske pokrajine Predalpske pokrajine Dinarskokraške pokrajine
Za dosego teh ciljev smo uporabili različne kartograf ske tehnike, fotografije, letalske posnetke, risbe in druge povsem nove prikaze, da bi pokrajine resnično zaživele pred našimi očmi. Različnost pokrajin smo poudarili tudi s tem, da so pri vsaki prikazane prevladujoče in značilne vsebine: v Alpskih pokrajinah sta v ospredju površje in voda, v Obsredozemskih morje in obala, v Dinarskokraških površinske in podzemne kraške oblike. V tem delu Atlasa so tudi zemljevidi mest, ki lepo kažejo, da so si naša mesta do neke mere podobna, a njihovi tlorisi ter funkcijska členitev pričajo o zelo različni preteklosti, razvoju in načinih delovanja.
Obsredozemske pokrajine
Kar nekaj let imamo že lastno državo, ki je del velike evropske skupnosti, in pravzaprav imamo srečo, da živimo v Srednji Evropi, na stičišču štirih velikih evropskih pokrajin. Od tod izvira izjemna pestrost naših pokrajin, posutih z nešteto naravnimi in kulturnimi biseri. Geografija, po domače zemljepis, in seveda tudi druge znanosti z različnih zornih kotov preučujejo zanimivo sedanjost in preteklost, v katerih se prepletajo najrazličnejši naravni in družbeni procesi. Na prvi pogled je to velika, zapletena uganka, toda v šoli postopoma pridobivamo nova znanja in veščine, s katerimi zmoremo bolje razumeti in obvladovati prostorsko stvarnost sodobnega sveta.
V prvem delu Atlasa je Slovenija predstavljena kot celota, najprej s splošnimi in nato tematskimi zemljevidi. Pri tem izhajamo iz skupnih značilnosti, vendar so že v tem delu očitne velike razlike med posameznimi pokrajinami. Njim je namenjeno celotno nadaljevanje Atlasa: Slovenijo smo razdelili na pet velikih poglavij o pokrajinah in vsako poskušali predstaviti na čim bolj zanimiv in nazoren način. Izbirali smo med geografskimi in drugimi značilnostmi, na podlagi katerih se oblikujejo ustrezne predstave o pokrajinah. Vodila nas je želja, da pokrajin ne bi dojeli kot nekakšno visoko znanost ali nekaj izmišljenega, temveč kot prizorišče, sestavni del vsakdanjega življenja vsakega posameznika in celotne skupnosti.
Potrudili smo se čim bolj enakomerno predstaviti bistvene poteze celotne Slovenije in njenih pokrajin, a že avtorji ugotavljamo, da je v Sloveniji in njenih pokrajinah še ogromno nepoznanega, nepreučenega, zanimivega. In to čaka na vas, da odkrijete in spoznate! Torej, Atlas v roke in pojdimo skupaj v najlepšo geografsko učilnico – našo domačo pokrajino – od blizu pogledat, kaj je na drugem bregu reke, na drugem koncu mesta ali za prvimi hribi ...
Obpanonske pokrajine
Naše davne prednike je vedno mikalo spoznati, kaj se skriva onstran visokih gora ali do obzorja segajočega morja, vendar je bilo za njihovo preživetje pomembnejše poznavanje bližnje in daljne okolice doma. Še pred dobrim stoletjem je bil širni svet za večino ljudi neskončno daleč; tega si mlad človek v dobi globalizacije, interneta, mobilne telefonije ne more več predstavljati. Zdaj je dovolj klik na miško ali rahel dotik zaslona in že nas ponese v daljne kraje; z letalom pridemo prej kot v enem dnevu do vseh celin. Toda, nekaj je ostalo iz starih časov: naš dom, kamor se vedno vračamo, in domovina – tisti prijetni občutek, ko prihajamo iz tujine v domače, dobro poznane kraje. Ali res dobro poznane?
Geografske značilnosti
ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
Karel Natek 3
4
Kazalo
Slovenija
Stran
Naslov strani/zemljevida
UVOD
Geografske značilnosti
4−6 7 8−9 10−11 12−13 12 13
Stvarno kazalo Osnovni podatki o Sloveniji Od fotografije do zemljevida Tematski zemljevid Evropa Evropa Evropa − države
Slovenija Upravna razdelitev Slovenije Slovenija − severozahodni del Slovenija − severovzhodni del Slovenija − jugozahodni del Slovenija − jugovzhodni del Slovenija − osrednji del
SLOVENIJA
Alpske pokrajine
14−15 16−17 18−19 20−21 22−23 24−25 26−27
Predalpske pokrajine
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Dinarskokraške pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine
4
28−29 28 28 29 29 30 30 30 31−32 31 31 32 32 33 33 34 34 34 35 35 35 36−38 36 36 37 37 38 38 39 39 39 40 40 40 41 41 41
Geološka zgradba in površje Geološka zgradba Kamnine Tipi površja Kras Prsti in raba tal Prsti Raba tal Podnebje Tipi podnebja Značilni klimogrami Povprečne januarske temperature zraka Povprečne julijske temperature zraka Povprečna letna količina Sončevega sevanja Povprečna letna količina padavin Vode Reke, jezera in podtalnica Značilni hidrogrami Kmetijske in gozdne površine Ekološke kmetije Gozdovi Prebivalstvo Gostota poselitve (2010) Spreminjanje števila prebivalcev (1961−2010) Naravni prirastek (1961) Naravni prirastek (2010) Spreminjanje deleža aktivnega prebivalstva Energetika Promet Prometno omrežje (2012) Obremenjenost prometnega omrežja (2012) Turizem Turistična infrastruktura Turistični kraji in prenočitve Slovenci v zamejstvu in po svetu Slovenci v zamejstvu in manjšine v Sloveniji Slovenci po svetu
42−43
Slovenske pokrajine
ALPSKE POKRAJINE 44−45 46−47 46 46 46 47 47 47 48 48 48 48 49 49 49 50 50 50 51 51 52 52 52 53 53 53 54−55 54 54−55 55
Alpske pokrajine Alpe Triglavski ledenik Ledenik pod Skuto Julijske Alpe Krnsko jezero Barje Šijec Kamniško-Savinjske Alpe Geološka zgradba in poselitev Geološka zgradba vzhodnih Karavank Ekološka samotna kmetija Jezersko Poselitev Samotne kmetije Gručasto naselje Logarska dolina in Okrešelj Logarska dolina Okrešelj Zgornje Posočje Zgornje Posočje Planine v Julijskih Alpah Razporeditev planin v Julijskih Alpah Primer planine Turizem Planinske postojanke v Julijskih Alpah Kranjska Gora Prometna prehodnost in Triglavski narodni park Prometni prehodi v Alpskih pokrajinah Spreminjanje števila prebivalcev v TNP Triglavski narodni park
PREDALPSKE POKRAJINE 56−57 58−59 58 59 59 59 60−61 60 60 61 61 62−63 62−63 64 64 64 65 65 65 66−67 66 66 67 68 68 68 69 69 69 69 70−71
Predalpske pokrajine Ljubljanska kotlina Ljubljanska kotlina Rečne terase v Ljubljanski kotlini Poselitev Kmetijstvo Rečna dolina Selška dolina Poljanska dolina Savinjska dolina Savska dolina Mesta v Predalpskih pokrajinah Mesta v Predalpskih pokrajinah Prostorsko spreminjanje naselja Železniki Šenčur Razvoj mest v kotlini Šaleška dolina Celjska kotlina Ljubljana Ljubljana (storitveno-trgovska središča) Ljubljana (oskrba z vodo in kanalizacija) Ljubljana in okolica Funkcijska členitev mesta Celje Kranj Okoljski problemi mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik Mežica Idrija Turizem
Kazalo
82−83 82 83 84 84 84 85 85 85
Dinarskokraške pokrajine Kraško površje na nizkem in visokem krasu Ribniško polje Hrušica Kraško polje Cerkniško polje Cerkniško jezero Kraško površje in podzemlje Kraško površje in podzemlje med Spodnjo Pivko in Planinskim poljem Kraško porečje Ljubljanice Kraško porečje Ljubljanice Voda na krasu Malni Globočec Hubelj Prometna prehodnost Notranjsko podolje Postojnska vrata Dolenjsko podolje Poselitev in spreminjanje števila prebivalcev po naseljih Spreminjanje števila prebivalstva po naseljih Lesnopredelovalna industrija in kočevarsko naselje Gozdovi in lesnopredelovalna industrija Rdeči Kamen (1867−1869) Rdeči Kamen (2009) Kulturna pokrajina na nizkem krasu Bela krajina Suha krajina Zavarovano območje Krajinski park Radensko polje Krajinski park Lahinja
OBSREDOZEMSKE POKRAJINE 86−87 88 88 89 89 89 90 90 90 91 91 91 92 92 92 93 93 94 94 95 95 95
Obsredozemske pokrajine Obala in morje Shematski prikaz obale in morja Obala in zaledje Litoralizacija slovenske obale nekoč Litoralizacija slovenske obale danes Prometne povezave Prometne povezave v Obsredozemskih pokrajinah Pristanišče Koper Funkcijska členitev mesta Piran Portorož Stik kraškega in flišnega sveta Podgrajsko podolje Kraški rob Kras Kras Škocjanske jame Škocjanske jame Voda Oskrba z vodo Vogršček
Slovenija Geografske značilnosti
Kulturna pokrajina na Krasu Štanjel nekoč Štanjel danes Kulturna pokrajina na flišu Brda − terasirana pokrajina Brda − vinogradništvo in sadjarstvo Vipavska dolina Ajdovsko polje − raba tal (1975) Ajdovsko polje − raba tal (2012) Funkcijska členitev mesta Nova Gorica
OBPANONSKE POKRAJINE 100−101 102 102 102 103 103 103 104 104 104 105 105 105 106 106 107 107 108 108 108 108 108 109 109 109
110 110 110 111 111 112 112 113 113 113 114−115 114 114 115 115
Obpanonske pokrajine Ravnina Ravnina ob Muri Krško-Brežiško polje Gričevje Slovenske gorice Bizeljsko Prehod iz ravnine v hribovje Vznožje Pohorja Vznožje Gorjancev Oskrba z vodo Podtalnica na Dravskem polju Oskrba z vodo Mesto Mesta v Obpanonski Sloveniji Funkcijska členitev mesta Maribor Podeželsko središče Beltinci Žetale Šentjernej Kozje Spreminjanje števila prebivalcev Haloze − število prebivalcev (1910) Haloze − spreminjanje števila prebivalcev (1910−2010) Kulturna pokrajina na ravnini in gričevju Kostanjevica na Krki Jeruzalem Vinorodna območja Vinorodna območja Zdraviliški turizem Zdravilišča Zavarovana območja Krajinski park Goričko Kozjanski regijski park Slovenija skozi zgodovino Jugovzhod Svetega rimskega cesarstva (okrog 1500) Habsburška monarhija (1848−1918) Kraljevina Jugoslavija (1929−1941) Socialistična federativna republika Jugoslavija (1973)
116 117 117 118 119 120 121 122−123
Najvišje gore Najdaljše reke Največja in najgloblja jezera Najvišji slapovi Najgloblje in najdaljše jame Največja naselja Zavarovana območja Slovenije Slovenske občine
Alpske pokrajine
72−73 74 74 74 75 75 75 76 76 77 77 78 78 78 78 79 79 79 79 80−81 80−81 82−83
Predalpske pokrajine
DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE
96 96 96 97 97 97 98 98 98 99 99
Dinarskokraške pokrajine
Bled Laško Cerkno Zreče
Obsredozemske pokrajine
Obpanonske pokrajine
70 70 71 71
5
124−128 Seznam imen Založba si pridržuje pravico do spremembe kazala in vsebin.
5
Slovenija
Geografske znaÄ?ilnosti
Alpske pokrajine
Predalpske pokrajine
DinarskokraĹĄke pokrajine
Obsredozemske pokrajine
Obpanonske pokrajine
6
Slovenija
14
15 Slovenija
Slovenija Merilo 1 : 700 000 0
7
14
21
28 NP
3URPHW
Geografske znaÄ?ilnosti
DYWRFHVWD V SULNOMXĂ?NRP
hitra cesta glavna cesta regionalna cesta lokalna cesta JODYQD ĝHOH]QLĞND SURJD UHJLRQDOQD ĝHOH]QLĞND SURJD SUHGRU FHVWQL ĝHOH]QLĞNL PHGQDURGQR OHWDOLĞ�H SULVWDQLĞ�H ]D PHGQDURGQL SURPHW
1DVHOMH SUHELYDOFHY
LJUBLJANA (nad 200
Alpske pokrajine
Maribor (50 000–200
Ptuj (10 000–50
Bled (5000–10
7ROPLQ Ĺ?
ĂŽUQL 9UK Ĺ?
5D]GUWR GR
PHVWQR REPRĂ?MH
'UXJL ]QDNL
Predalpske pokrajine
NUDÄžND MDPD SUHOD] PHGQDURGQL PHMQL SUHKRG GUÄťDYQD PHMD GUÄťDYQD PHMD QD PRUMX
Vodovje
DinarskokraĹĄke pokrajine
reka ponikalnica MH]HUR PRNUL�H soline
1DGPRUVND YLÄžLQD Y PHWULK
2864
Obsredozemske pokrajine
nad 2200 1700–2200 1300–1700 1000–1300 800–1000 600–800 500–600 400–500 300–400 200–300 100–200 0–100 YLĞLQD YUKD
*ORELQD PRUMD Y PHWULK
0–10 10–20 20–30 pod 30 JORELQD PRUMD
Obpanonske pokrajine
31
k *HRGHWVNL LQÄžWLWXW 6ORYHQLMH
7
36
Prebivalstvo °
°
°
°
°
°
°
Slovenija Geografske značilnosti
°
1 Gostota poselitve (2010) Merilo 1 : 1 200 000
Alpske pokrajine
°
Predalpske pokrajine
Jadransko morje
Med neposeljena območja smo uvrstili površje nad 1300 m n. v., površje z naklonom več kot 25 stopinj ter površje pod vodnimi površinami.
°
Vir: SURS, 2012
°
°
°
°
°
°
°
Dinarskokraške pokrajine
°
Obsredozemske pokrajine
2 Spreminjanje števila
prebivalcev (1961–2010)
°
Obpanonske pokrajine
Jadransko morje
°
Relativne spremembe v številu prebivalcev potrjujejo odločilno vlogo nekaterih geografskih procesov v zadnjih dveh stoletjih. Med njimi imajo odločilno vlogo deagrarizacija, industrializacija, urbanizacija, motorizacija, suburbanizacija in terciarizacija. Vir: Zvezni zavod za statistiko, 1965; SURS, 2012
8
Promet °
°
°
°
°
39 °
Geografske značilnosti
Slovenija
°
°
Alpske pokrajine
1
avtocesta
°
hitra cesta glavna cesta regionalna cesta I. reda regionalna cesta II. reda
Predalpske pokrajine
glavna železniška proga regionalna železniška proga cestni predor železniški predor pristanišče za mednarodni promet
Jadransko morje
mednarodno letališče
°
mednarodni mejni prehod Vir: GURS, 2012
°
°
°
°
Dinarskokraške pokrajine
°
°
2 Obremenjenost cestnega
omrežja (2012) Merilo 1 : 1 200 000 °
Število motornih vozil na dan (vozil/dan) nad 60 000 30 000–60 000 20 000–30 000 10 000–20 000 5000–10 000 1000–5000 pod 1000 mednarodni mejni prehod
Jadransko morje
°
V obstoječem cestnem omrežju je očitna velika obremenitev tranzitnih panevropskih koridorjev, na katere je neposredno vezan slovenski prometni križ. Na veliko netrajnostno mobilnost slovenskega prebivalstva in razpršeno poselitev opozarja tudi velika obremenitev cest nižjega reda zaradi dnevne migracije. Vir: DRSC, 2011
9
Obsredozemske pokrajine
°
Obpanonske pokrajine
°
44
Alpske pokrajine
Slovenija
A V S T R I J A
Geografske značilnosti Alpske pokrajine Predalpske pokrajine
I T A L I J A
Dinarskokraške pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine
Zgornje Posočje z Bovcem je zaradi neugodnih naravnih in družbenih dejavnikov območje, s katerega se prebivalstvo odseljuje.
10
Zgornje Jezersko, pogled proti Ravenski Kočni
Alpske pokrajine
Geografske značilnosti
Slovenija
45
Predalpske pokrajine
Alpske pokrajine obsegajo visokogorje z alpskimi planotami ter vmes nimi dolinami in kotlinami na severozahodu in severu države. Za Alp ske pokrajine je značilno ledeniško preoblikovano površje z velikimi strminami in velikim deležem zelo strmega sveta. Pokrajine imajo ostro in vlažno gorsko podnebje z izrazito višinsko podnebno in vege tacijsko pasovitostjo.
Dolina Kamniške Bistrice
Obpanonske pokrajine
Obsredozemske pokrajine
Dinarskokraške pokrajine
Poselitev je redka in omejena na doline ter na položnejša pobočja. Stal na poselitev sega do 1100 metrov n. v. v Julijskih Alpah in do 1300 met rov n. v. v Karavankah. Prebivalci Alpskih pokrajin so se v preteklosti ukvarjali predvsem s kmetijstvom in gozdarstvom, pa tudi z domačimi obrtmi in oglarstvom. V 20. stoletju so se ponekod razvili industrijski obrati, na primer železarstvo in čevljarstvo. V sedanjosti podeželska in bolj odmaknjena območja Alpskih pokrajin doživljajo odseljevanje pre bivalcev in njihovo koncentracijo v večjih krajih in ob glavnih promet nih povezavah.
Dolina Tople z značilnimi visokoležečimi samotnimi kmetijami.
11
70
Turizem
Slovenija Geografske značilnosti Alpske pokrajine Predalpske pokrajine
1 Bled – turistične
namestitve Merilo 1 : 13 000 0
130
260
390 m
pohodniška pot Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Število ležišč (2011)
Dinarskokraške pokrajine
nad 100 20–49 do 10
50–100
13 667
83 931
10–19
Vrsta objekta hotel mladinski hotel apartma in penzion kamp
Število nočitev (2011)
Bled (5256 prebivalcev; 2012) je eno najstarejših in najprepoznavnejših klimatskih in zdraviliških turističnih naselij, ki beleži skoraj pol milijona nočitev letno (2011, SURS). Velika večina turističnih namestitev (hoteli, apartmaji, prenočišča, penzioni, kamp) je zgoščena na zelo ozkem, privlačnem, a ekološko občutljivem objezerskem pasu. Ta predel je močno turistično obremenjen s primarno in sekundarno turistično infrastrukturo, pa tudi z vsemi središčnimi dejavnostmi.
396 002
Opomba: vključeni hoteli: Toplice, Jadran, Park, Trst, Golf, Vila Bled, Kompas, Lovec, Jelovica, Astoria, Krim, Ribno, Savica Pri podatkih o nočitvah v apartmajih in penzionih je upoštevan le vzorec (Bledec, Mlino, Vila Prešeren).
Podatki o nočitvah med leti sicer nekoliko nihajo (večinoma zaradi obnovitvenih in drugih del ter izjemnih dogodkov), očitno pa prevladujejo hotelski gostje. Mladinski hoteli (3) so na zemljevidu označeni kot samostojna vrsta objekta, pri številu nočitev so priključeni hotelskim gostom.
Vir: Turizem Bled, Zavod za pospeševanje turizma, 2013
BLED Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine
Pokrajina Blejskega kota je pripomogla k razvoju turizma na Bledu, ki se uvršča med največje turistične kraje v Sloveniji. Turistična sezona traja vse leto, zato je turistična ponudba pestra (zimski, kopališki, izletniški turizem ...) in privablja slovenske in tuje turiste. 12
77
Kraško porečje Ljubljanice Notranje Gorice
Bis
Že Hot enj k a
Krim 1107
Logatec
nj
Išk
Bo
a
Srednja gora
Ravnik
Logarček
1275
Za
la
Laze
460
H r u š i c a
1059
ca
Najdena jama
Mokrc
Rakitna
jšči
Pokojišče
Gradišnica
mel
lje
i šč i c a
do
šč i c a
vn
po
L o ga
Želi
o
Borovnica ro
sk
Ig
Ponikve
Alpske pokrajine
te
Podpeč Podpeško jezero
ca
la
ija Ljub
Slovenija
290
Ljubljansko barje
Logaško p o l j e 486
Hotedršica
Ho
lj a n ic a
tra
k ovš
jsk
L ju b
Vrhnika
Zaplana Be
ip
ot
ca
ok
či c a
ri
Per
v Idrijco (Divje jezero)
e lš
R ovta
čic a
Geografske značilnosti
Rovte
Pik
Iži
Rovtarsko hribovje
P l a n i nsko polje Uni
ca
ošč
Rako v Škocjan Tkalca jama Postojna
Karlovica
ni š
č ic
Velika Slivnica
a 550
Že
šč
ica
1268
šč
l
i
o
k
L ip
en j š č ic
a
e
Križna jama
Str
S a je v
B
ni š č i ca
n
ca
že
ši
Prestranek
Lož
J a
v Timavo
rov
lo
Nova vas na Blokah
Cerkniško polje
R a ušči ca k Su
Velike Bloke
1114
Veliki Javornik
P iv k a
Razdrto
r
ca
Pi v k a
Cerknica
Zelške jame
B
ica
Predalpske pokrajine
Postojnska jama
k
520
Rakek
Ra
Nan
Begunje pri Cerknici
Unec
Dinarskokraške pokrajine
Planinska jama
č i ca
k
s
Lo k
no v Vipavo
Bukovje
Ce
Na
Jama pod Predjamskim gradom
va
v Vipavo
Planina B e lš
v
Stari trg pri Ložu
o
V. Ob 580
n i
Vremščica
k
Pivka
i
Palško jezero
Loško polje
Racna gora 1140
M. O
1027
rh
Golobina
r
Petelinjsko jezero
rh
b
Dolnja Košana Juršče
ica
560
Babno polje
Dedna gora 1293
750
Zagorje
Mašun
e
ca
Leskova dolina
vi
Knežak
765
Prezid
o bu h
a
Babno Polje
Tr
Rek
Obsredozemske pokrajine
Suš
S n e ž n i k 1796
Veliki Snežnik Pregarje
Obpanonske pokrajine
1 Kraško porečje Ljubljanice Merilo 1 : 200 000 0
2 550
površje na nadmorski višini med 600 in 700 m
stalni površinski tok
dokazana vodna podzemeljska zveza
kraško polje z nadmorsko višino
površje na nadmorski višini do 600 m
občasni površinski tok
površinska razvodnica
poplavno območje kraškega polja
udornica
ponor
domnevna kraška razvodnica
površje na nadmorski višini nad 700 m
večja vodna jama
kraški izvir
državna meja
4
6 km
Prirejeno in dopolnjeno po: Gams, 2004, str. 359
13
82
Kočevarsko naselje 1 Rdeči Kamen
Slovenija
(1867–1869) Merilo 1 : 5000 0
50
100
150 m
Vir: (SI) AS 181, Reambulančni kataster za Kranjsko, k. o. Smuka (N134), list C11
Geografske značilnosti Alpske pokrajine Predalpske pokrajine Dinarskokraške pokrajine
2 Rdeči Kamen (2009) Merilo 1 : 5000 0
50
100
150 m
Rdeči Kamen je primer dinamičnega odnosa med naravo in družbo. Zgoraj je izsek iz reambulančnega katastra (1867–1869), ko je v vasi živelo še 80 kočevskih Nemcev, ki so se preživljali tudi s kmetijstvom. Na tem posnetku je območje Rdečega Kamna danes – vas ter polja in travnike je po drugi svetovni vojni že skoraj v celoti zarasel gozd. Vir: DOF5, Geodetska uprava Republike Slovenije
Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine
14
88
K ozemlju Republike Slovenije spada približ no tretjina Tržaškega zaliva. Morje v zalivu je plitvo, saj povprečna globina ne presega 20 metrov. Zaradi lege in šibkih tokov ima ve like temperaturne razlike med zimo in polet
jem. Vodotoki, ki se stekajo v zaliv, prinašajo ve liko hranil, zato v njem domujejo številne morske rastline in živali. Hkrati je ekološko zelo občut ljiv, kar se kaže v občasnih pojavih cvetenja in sluzenja morja. Čeprav ima Slovenija malo mor
Obpanonske pokrajine
Obsredozemske pokrajine
Dinarskokraške pokrajine
Predalpske pokrajine
Alpske pokrajine
Geografske značilnosti
Slovenija
Obala in morje
ja in je to po svojih značilnostih bolj celinsko, je zelo pomembno. Uvršča nas med pomorske države in omogoča razvoj obmorskih dejavno sti, kot so pomorstvo, obmorski turizem, luški promet, ribištvo in solinarstvo. 15
98
Vipavska dolina Ajdovščina
Slovenija Geografske značilnosti
Hub
elj
Alpske pokrajine
1 Ajdovsko polje –
raba tal (1975) Merilo 1 : 5000 0
50
100
150 m
njiva travnik gozd
Predalpske pokrajine
živa meja osuševalni jarek reka cesta poseljeno Dolenje
Vira: DOF5 – Geodetska uprava Republike Slovenije, Avtorica vsebine: Marjeta Natek
Hit Ra ra ce s zd rto ta H –V rto 4 jba
Dinarskokraške pokrajine
Ajdovščina
Centralna čistilna naprava Ajdovščina
Hu be lj
Obsredozemske pokrajine
2 Ajdovsko polje –
raba tal (2012) Merilo 1 : 5000 0
50
100
150 m
njiva Razdelilna transformatorska postaja (RTP) Ajdovščina
travnik vinograd, matičnjak reka
Obpanonske pokrajine
pozidano in drugo zemljišče
Dolenje
Zemljevida prikazujeta veliko razliko v rabi tal med letoma 1975 in 2012. Na prvem je prikazan del Ajdovskega polja pred obsežnimi melioracijami in komasacijami, na drugem je povsem drugačna podoba: nova parcelacija, obsežne njive namesto travnikov, izginile so žive meje, ki so nekdaj učinkovito varovale zemljo pred burjo – značilen primer velikih sprememb v našem kmetijstvu. Vira: DOF5 – Geodetska uprava Republike Slovenije, GERK
16
102
Alpske pokrajine
Geografske značilnosti
Slovenija
Ravnina
Predalpske pokrajine
1 Ravnina ob Muri Merilo 1 : 50 000 0
500
1000
1500 m
poplavno območje protipoplavni nasip
Obpanonske pokrajine
Obsredozemske pokrajine
Dinarskokraške pokrajine
Viri: DTK50V in DMV125 – Geodetska uprava Republike Slovenije, ARSO (opozorilna karta poplav)
2 Krško-Brežiško polje Merilo 1 : 50 000 0
500
1000
1500 m
poplavno območje ježa terase (z višino v m) neizrazita ježa terase Viri: DTK50V in DMV125 – Geodetska uprava Republike Slovenije, ARSO (opozorilna karta poplav)
17
109
Spreminjanje števila prebivalcev
Slovenija Geografske značilnosti Alpske pokrajine Predalpske pokrajine
1 Haloze – število
prebivalcev (1910) Merilo 1 : 175 000 0
1,75
3,5
5,25 km
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Dinarskokraške pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine
2 Haloze – spreminjanje števila prebivalcev (1910–2010) Merilo 1 : 175 000 0
1,75
3,5
pod 100
18
Indeks naraščanja in upadanja 150 in več
70–89,99
130–149,99
50–69,99
500–999
110–129,99
50 in manj
100–199
90–109,99
ni podatka
Število prebivalcev (2010) 200–499
Spreminjanje števila prebivalcev (1910–2010) 5,25 km
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
116
Naj ... NAJDALJŠE REKE
Vrh
SAVA
Nadmorska višina (m)
Gorovje
DRAVA
Reka
Dolžina reke v Sloveniji (km)
Dolžina celotnega toka (km)
Dolžina reke na meji (km)
Površina porečja v Sloveniji (km2)
Površina celotnega porečja (km2)
1.
Triglav
2864
Julijske Alpe
1.
Sava
221
947
4
10 872
95 719
2.
Škrlatica
2740
Julijske Alpe
2.
Drava
142
707
25
3489
40 360
3.
Mangart
2679
Julijske Alpe
3.
Kolpa
118
294
118
1553
9800
4.
Visoki Rokav
2646
Julijske Alpe
4.
Savinja
102
102
0
1848
1848
5.
Jalovec
2645
Julijske Alpe
5.
Mura
95
438
67
1375
14 304
Vir: ARSO, 2007
NAJVIŠJI SLAPOVI
NAJVEČJA JEZERA
CERKNIŠKO JEZERO
Slap
Višina (m)
Vodotok
1.
Boka
106
Boka
2.
Brinta
104
Malenšček
2.
Ptujsko jezero
umetno jezero
346
3.
Zgornji Martuljkov slap
101
Martuljek
3.
Bohinjsko jezero
naravno jezero
328
4.
Rinka
90
Savinja
4.
Vuhred
umetno jezero
241
5.
Gregorčičev slap
88
Volarje
5.
Mariborski otok
umetno jezero
239
1.
Cerkniško jezero
Tip jezera
Površina jezera (ha)
Nadmorska višina (m)
Globina (m)
Prostornina (mil. m3)
naravno jezero
2600
532
3
76
220
12
19,8
526
44,5
120
317
5
11,2
267
6
13,8
Vir: Ramovš Anton, Slapovi v Sloveniji, 1983
Vir: Slovenski veliki leksikon, 2004
NAJDALJŠE JAME
NAJVEČJA ZAVAROVANA OBMOČJA
POSTOJNSKA JAMA
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Jama
Dolžina (m)
Globina (m)
1.
Postojnska jama (sistem)
20 570
115
1.
2.
Kačna jama
15 151
280
2.
3.
Jama pod Predjamskim gradom
13 092
143
4.
Pološka jama
10 800
704
5.
Križna jama
8273
32
VIR: Kataster jam JZS, 2012
Obsredozemske pokrajine
Jezero
BOHINJSKO JEZERO
Park
LJUBLJANSKO BARJE
Kategorija
Površina (km2)
Leto ustanovitve
Triglavski narodni park
Narodni park
838,07
1924
Krajinski park Goričko
Krajinski park
462,28
2003
3.
Kozjanski regijski park
Regijski park
206,00
1981
4.
Notranjski regijski park
Regijski park
222,82
2002
5.
Ljubljansko barje
Krajinski park
135,05
2008
Obpanonske pokrajine
SLAP BOKA
Dinarskokraške pokrajine
Predalpske pokrajine
Vir: Atlas Slovenije, 2005
Alpske pokrajine
TRIGLAV
Geografske značilnosti
Slovenija
NAJVIŠJI VRHOVI
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012
19
Atlas nazorno prikazuje temeljne značilnosti in posebnosti Slovenije z doslej še neobjavljenimi kartografskimi prikazi, shematskimi skicami ter statističnimi podatki. Slovenijo predstavlja na zanimiv in pregleden način ter tako spodbuja zanimanje za naravno, družbeno in kulturno bogastvo Slovenije. Prednosti in odlike šolskega Atlasa Slovenije: - usklajen je z učnimi načrti za osnovno in srednjo šolo ter maturitetnim izpitnim katalogom; - vsebuje in prikazuje najnovejša dognanja geografske vede in drugih sorodnih ved; - nastal je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Oddelkom za geografijo ter Geodetskim inštitutom Republike Slovenije in drugimi strokovnjaki; - konceptualno predstavlja Slovenijo na podlagi skupnih geografskih značilnosti in družbenih procesov v posameznih pokrajinah, - vsebuje bogate in izvirne kartografske prikaze, vrhunske ilustracije, izbrane fotografije in nazorne shematske predstavitve; - večina kartografskih prikazov je objavljena prvič: • 146 kartografskih prikazov Slovenije in njenih pokrajin, • 11 splošnih topografskih zemljevidov, • 46 tematskih fizično-geografskih zemljevidov, • 90 tematskih družbeno-geografskih zemljevidov, • 17 zemljevidov prsti, rastlinstva in rabe tal, • 10 zemljevidov z vodno tematiko, • 8 zemljevidov z ekološko tematiko, • 18 klimogramov in hidrogramov • 13 ilustracij akademskega slikarja Aleša Sedmaka, • 5-stransko imensko kazalo z 10 000 toponimi. Šolski atlas Slovenije se pridružuje Atlasu sveta za osnovne in srednje šole, ki smo ga do danes natisnili kar 27-krat in ga je doslej uporabljalo več kot 500 000 učencev in dijakov.
ATLAS SLOVENIJE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Strokovni uredniki: Ilustracije: Urednika: Jezikovni pregled: Kartografija:
dr. Karel Natek dr. Irma Potočnik Slavič dr. Darko Ogrin Aleš Sedmak Milivoj Stankovič, Jure Tičar Alenka Kepic Mohar Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana Izimap, Ljubljana Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo,
Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2013 Predsednik uprave: Peter Tomšič Glavni urednik: Bojan Švigelj Vodja Izobraževalnega založništva: Senja Požar Horvat Oprema in priprava za tisk: Tehnični urednik:
Peter Svetek Peter Svetek
© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2013