Issuu on Google+


Prirocnik_9.indd 139

1/16/06 11:59:54 AM


VI. GLASBENI SLOGI NA PRELOMU 20. STOLETJA

6.1 IMPRESIONIZEM GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 6 U»BENIK, stran 6 CD 1, zvoËni primeri πt. 1‡4 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITEV ◆ ◆ ◆

Impresionizem je umetnostna smer v slikarstvu in glasbi na prelomu 19. in 20. stoletja. nastanek termina flimpresionizem«: beseda je nastala po naslovu Monetove slike Impresija, vzhajajoËe sonce (Impression. Soleil levant), 1872 slikarji ‡ impresionisti: Edouard Manet, Camille Pissaro, Claude Monet, Alfred Sisley, Auguste Renoir, Paul Cézanne, Edgar Degas; Rihard JakopiË, Ivan Grohar, Matej Sternen, Matija Jama knjiæevniki ‡ simbolisti: Arthur Rimbaud, Stephane Mallarmé, Maurice Maeterlinck, Paul Verlaine skladatelji ‡ impresionisti (izbor): Claude Debussy, Maurice Ravel, Florent Schmitt, Paul Dukas, Albert Russel, Ottorino Respighi, Manuel de Falla, Isaac Albeniz, Aleksander Skrjabin, Karl Szymanowski, Viteszlav Novak ...

2. ZNA»ILNOSTI GLASBENEGA IMPRESIONIZMA ◆ ◆

◆ ◆

melodija ‡ kratke fraze imajo okraske, so kot mozaik z neænimi, nejasnimi obrisi, s pogosto rabo kromatiËne in celotonske lestvice. ritem ‡ je bogato Ëlenjen, dokaj zapleten, pogoste so ritmiËne posebnosti (veËdelne Ëlenitve dob ‡ duole, triole, kvartole ..., sinkope), poliritmiËno fraziranje, pogoste so prekinitve s pavzami (analiziraj notne primere odlomkov Debussyjevega Morja ali zaËetek Favnovega popoldneva ‡ glej Prilogo) oblika ‡ osnovna zakonitost je analogija, podobnost, nizanje razliËnih formalnih delov, oblike so zelo svobodne zvoËna barva ‡ je ena najpomembnejπih zakonitosti impresionizma. ZvoËne barvne nianse so posledica prefinjene inπtrumentacije (Ravel!), subtilnega meπanja zvoËnih barv inπtrumentov. Pogosti izrazi (tudi zaradi vpliva slikarstva): flzatemnjena lestvica«,

139 Prirocnik_9.indd 139

1/16/06 11:59:54 AM


flkromatiËno barvanje«, flmodre in srebrne harmonije«, fltoplo obarvani«, fllebdeËi« zvoki oznaËujejo glasbena razpoloæenja. ZvoËni uËinki nastajajo z uvedbo novejπih inπtrumentov (Debussy uvede saksofon, melanholiËna razpoloæenja izrazi angleπki rog kot asociacija na zvok panove piπËali) Posebne naËine igranja ustvarjajo sordinirana, veËkrat deljena godala, duπilci pri trobilih ... dinamika ‡ je zelo diferencirana, mojstrsko flrazpihana« v prikazovanju naravnih pojavov (opazujte dinamiËne oznake v notnih primerih Debussyjevega Morja ‡ Priloga)

3. VZPOREDNICE MED GLASBENIM IN SLIKARSKIM IMPRESIONIZMOM slikarstvo: flImpresionisti so se zanimali za vpliv svetlobe na snov in so raziskovali koloristiËne in optiËne pojave, veliko del je nastalo na prostem, v naravi, neposredno pred objektom. Impresionistov ni zanimal objekt v svoji brezËasni obliki, v svojem veËnem bistvu, paË pa kot objekt v kratkem trenutku svoje prisotnosti, v svetlobi doloËenega trenutka, objekt, ki je odet v meglo, deæ, sneg, v æarke vzhajajoËega sonca.« (Golob, N., 2005) Primera: Rihard JakopiË: Kriæanke Anton Lajovic: Lan Slikar nanaπa barvne ploskve drugo ob drugo, barv ne meπa, ni izrazitih barvnih prehodov, obrisi stavb in drevesa so zabrisani, ni jasne konture. Skladatelj postavlja akorde drugega ob drugem brez prehodov (modulacij), ki so v starejπih skladbah pravilo. 1. primer: takt 2: E-dur, takt 3: septakord na C (pretolmaËen ‡ ais namesto b) → eptakord na Fis; 4. takt: H-dur → sekundakord na H 2. primer (Rosu bude sunce vzelo): 1. in 2. takt: na vsaki dobi drugaËen akord! Kromatika v basu in altu! Dinamika: slika: barvno in kompozicijsko razgibana; skladba: bogata dinamika

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENI SLOGI NA PRELOMU 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: IMPRESIONIZEM VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob primerjavi glasbenih in impresionistiËnih del spoznajo glavne znaËilnosti umetnostne smeri v Evropi in pri nas. Ob ogledu likovnih in posluπanju glasbenih del si oblikujejo estetska merila za vrednotenje impresionistiËne umetnosti. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomek Haydnove simfonije in Debussyjevega Nokturna in ugotavljali glasbene posebnosti del ◆ ogledali dve romantiËni in dve impresionistiËni sliki ter poiskali razlike in skupne poteze ◆ posluπali odlomke iz Debussyjeve skladbe Morje in ugotavljali znaËilnosti ◆ ob ogledu notnega primera in posluπanju pesmi Lan Antona Lajovca ugotavljali njene znaËilnosti

140 Prirocnik_9.indd 140

1/16/06 11:59:55 AM


◆ ◆ ◆

primerjali glasbena in slikarska izrazna sredstva impresionizma zapeli del zbora Lan (kromatika v basu) opazovali dinamiko v skladbi in slikarski kompoziciji

DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj ob veËkratnem posluπanju istega notnega primera ugotavljajo izvajalske, predvsem pa glasbene (stilne) znaËilnosti skladb. Ob posluπanju odlomkov Debussyjevega Morja naj poiπËejo Ëim veË asociacij (asociacijsko posluπanje), ki naj jih ubesedijo. Odlomka iz LajovËeve skladbe Lan naj bosta zaigrana na klavir in ob tem opravljene analize akordnega zaporedja (za primerjavo s slikarskim nanaπanjem barvnih ploskev)

Petje

Basovsko melodijo (kromatika) LajovËeve skladbe Lan naj uËenci zapojejo samostojno in ob posluπanju primera (spoznavanje kromatike)

VIRI IN LITERATURA Golob, Nataπa (2005): Umetnostna zgodovina. Ljubljana: DZS. Jung-Kaiser, Ute (1993): Durch Sehen zum Horen. Regensburg: Gustav Bosse Verlag. Stele, France (1980): Slovenski impresionizem. Ljubljana: DZS. Kalitina, Nina (2004): Claude Monet. London: Sirrocco.

UËiteljeve pripombe

141 Prirocnik_9.indd 141

1/16/06 11:59:55 AM


6.2 IMPRESIONIZEM V DELIH CLAUDA DEBUSSYJA IN MAURICA RAVELA GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK stran 9 U»BENIK, stran 7 CD 1, zvoËni primeri πt. 5‡8 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. CLAUDE DEBUSSY (St. Germain‡en‡Laye 1862‡1918 Pariz) ◆

biografija (Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela)

2. DELA: ◆

◆ ◆ ◆

vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi (na besedila Verlaina: Galantni prazniki, Villona: Tri balade, Mallarmeja: Leseni konj, Sentimentalni pogovor, Favn, Lutke, Prekinjena podoknica; Razsipni sin, kantata, Pomlad ‡ simfoniËna pesnitev za zbor in orkester, La Demioselle eule ‡ æenski zbor in orkester, Oda Franciji ‡ zbor in orkester klavir: Suite bergamasque, Images (Odsevi, Na Ëast Rameauju, Zvonovi skozi listje, Zlate ribe), Otroπki kotiËek (Jimbova uspavanka, Podoknica punËki, Sneg pleπe, PastirËek, SpaËkov ples), Preludiji (dva zvezka po 12 preludijev ‡ Jadra, PotujoËi pevci, HribËki Anacaprija, Koraki v snegu, Deklica z lanenimi lasmi, Potopljena katedrala, Vinska trta, Ognjemet ...) gledaliπka dela: opera Peleas in Melisanda, balet Igre, komorna glasba: Godalni kvartet, g-mol, Rapsodija za klarinet in klavir, sonate, Syrinx za flavto solo orkestrska glasba: Iberija (Po ulicah in poteh, NoËne vonjave, PrazniËno jutro), Morje (Od zore do poldneva na morju, Igre valov, Pogovor med vetrom in morjem), Nokturno (Oblaki, Slavnosti, Sirene), Predigra k Favnovemu popoldnevu

Naslovnica prve izdaje Debussyjeve skladbe Morje

142 Prirocnik_9.indd 142

1/16/06 11:59:55 AM


3. DEBUSSY O SVOJEM DELU IN DRUGI O DEBUSSYJU ◆

◆ ◆

O skladbi Morje: flSpet sem tukaj pri svojem starem, vedno lepem prijatelju morju. To je res edina stvar v naravi, ki te postavi na pravo mesto; le da ti morja ne spoπtujeπ dovolj. Ne bi smelo biti dovoljeno, da namakajo vanj telesa, spaËena od vsakdanjega æivljenja; res, te roke in noge, ki se premikajo v smeπnem ritmu ‡ saj bi se ribe zjokale. V morju bi smele biti samo sirene ...« Ko je bila skladba izvedena prviË, so bile kritike zelo razliËne: od hvale do odklonitev. Kritik Pierre Lalo piπe: flMorja ne sliπim, ne vidim in ne Ëutim.« flDebussy je dosegel popolno revolucijo v glasbeni umetnosti. DokonËal je reformo harmonije, ki so jo zaËeli Chabrier, Lalo, Gabriel Fauré; iznaπel je nove naËine povezovanja akordov, ki so dotlej veljali za disakorde, ki jih je uporabljal za tvorbo odliËnih in prijetnih harmonij, loËil je posamezne barvne odtenke v orkestru in dosegel, da je eden poudarjal vrednost drugega, namesto da bi jih bil povezoval v zmedene gmote. V tem pogledu je njegova metoda podobna postopku impresionistiËnega slikarja, ki nanaπa osnovne barve na platno drugo k drugi, namesto da bi jih meπal na paleti. Debussy je prekrπil vse veljavne obrazce in jih nadomestil z novimi, ki niso niË manj lepi, paË pa veliko primernejπi za izraæanje minljivih obËutij in rahlih Ëustev, ki jih je najraje upodabljal. Bil je nenadkriljiv slikar skrivnosti, tiπine in neskonËnosti, plavajoËega oblaka, lesketa valov v soncu ‡ pretanjenih podob, ki jih nihËe pred njim ni mogel nakazati. Njegova izrazna moË ni niË manj prepriËljiva, Ëeprav jo je vedno brzdal in ni prenesel pretiravanja ali premoËnih poudarkov, kajti njena silovitost je pod povrπjem.« (Henri Prunières) anekdote: ‡ Debussy je poprosil svojega uËitelja Camilla Saint-Saënsa, da bi mu pregledal partituro nove skladbe Predigra k Favnovemu popoldnevu in naj nariπe kriæce na mestih, ki mu niso vπeË. Ko je Ëez nekaj dni priπel po note, jih je naπel brez enega samega kriæca. Ves je zaæarel od sreËe. Toda Saint ‡ Saëns mu je hitro razbil iluzije z besedami: fl»e bi postavi kriæec na vsa mesta, kjer sem zaπkripal z zobmi, bi naπli celo pokopaliπËe.«

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENI SLOGI NA PRELOMU 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: IMPRESIONIZEM V DELIH CLAUDA DEBUSSYJA IN MAURICA RAVELA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo dela zaËetnika impresionizma, skladatelja Clauda Debussyja in novosti, ki jih je vnesel v glasbeno govorico. Tako si oblikujejo poglede na drugaËnost v glasbi in merila za vrednotenje novejπe glasbe. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali klavirsko izvedbo preludija Potopljena katedrala ◆ ugotavljali izvajalne in glasbene znaËilnosti skladbe ◆ zapeli temo ◆ primerjali zgodbo o potopljeni katedrali s slikami katedrale v Rouenu Clauda Moneta

143 Prirocnik_9.indd 143

1/16/06 11:59:56 AM


ob primerjanju fotografije katedrale v Rouenu in slikami iste katedrale ugotavljali znaËilnosti impresionizma v slikarstvu spremljali zvoËni zapis Potopljene katedrale na grafiËnem prikazu analize skladbe (priloga) posluπali Debussyjevo skladbo Morje ‡ 4. del: Pogovor med vetrom in morjem ogledali notne zapise in ob posluπanju ugotavljali glasbene znaËilnosti besedno opisovali svoja doæivetja morja

◆ ◆ ◆

DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj obe skladbi posluπajo ob spremljanju notnih zapisov oziroma ob grafiËni analizi. »im veË znaËilnosti naj ugotovijo in spoznajo sami in jih tudi ubesedijo ‡ iz kognitivnega (znanja) in afektivnega Fotografija portala katedrale v Rouenu, Francija (doæivljajskega) vidika. Zato jim omogoËimo veËkratno posluπanje.

Petje

Temo Potopljene katedrale naj uËenci tudi zapojejo; prvi in tretji motiv iz Pogovora med vetrom in morjem pa naj ritmizirajo (tretji motiv lahko tudi zapojejo)

A STROKOVNE INFORMACIJE MAURICE RAVEL (Cibour 1875‡1937 Pariz) 1. DELA: ◆ ◆

◆ ◆

vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi (Tri Mallarméjeve pesmi, Tri pesmi Don Kihota, opera ©panska ura) klavirska glasba: Pavana za umrlo infantinjo, Igra vode, Ogledala (NoËni metulji, Æalostne ptice, Barka na oceanu, Burkeæeva podoknica, Dolina zvonov), NoËne prikazni, Noja mati gos, Couperinov nagrobnik (tudi orkestrirano), Plemeniti in Ëustveni valËki, Koncert za klavir in orkester v G-duru, Koncert za klavir in orkester za levo roko komorna glasba: Godalni kvartet v F-duru, Klavirski trio v a-molu, Sonata za violino in violonËelo, Tzigane, rapsodija za violino in klavir orkestrska dela: ©eherezada ‡ uvertura, ©panska rapsodija, La Valse, Bolero

2. O RAVELU IN NJEGOVI GLASBI ◆

flBil je klasiËen v æelji po redu v vseh reËeh, v postavljanju period, melodiËni zasnovi, harmoniji, inπtrumentaciji. Kadar je ustvarjal kaj novega ‡ in v harmoniji je to gotovo

144 Prirocnik_9.indd 144

1/16/06 11:59:56 AM


◆ ◆

delal pogosto ‡ je iz starih naËel izluπËil nepriËakovane, vendar logiËne posledice.« (Tristan Klingsor) flLeta 1928 sem na proπnjo gospe Rubinstein komponiral Bolero za orkester. To je v zmerni Ëasovni meri potekajoË, enakomeren ples in to glede na melodijo, harmonijo in ritem. Ta je stalno udarjan na boben. Edini element spremembe obstaja v crescendu orkestra.« (Maurice Ravel: Autobiographische Skizze, 1928) flNaredil sem le eno mojstrsko delo, to je Bolero; æal ni v njem nobene glasbe« (M. Ravel Arthurji Honeggerju) Reakcija neke stare dame ob praizvedbi Bolera: flNa pomoË, norec, norec!« Edóuardo Ravel, skladateljev brat, je to pripombo prenesel Mauriceu. Skladatelj je menil: flSamo ta je razumela zadevo!«

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENI SLOGI NA PRELOMU 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: IMPRESIONIZEM V DELIH CLAUDA DEBUSSYJA IN MAURICEA RAVELA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: Ob posluπanju Ravelove glasbe uËenci utrdijo spoznanja o impresionizmu in spoznajo v njih pomemben element ‡ naslon na ljudsko glasbo. Oblikujejo si odnos do glasbe impresionizma in merila za estetsko vrednotenje te glasbe. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali Ravelov Bolero ◆ ugotavljali glasbene znaËilnosti skladbe (ritem, dinamiko, inπtrumentacijo ...) ◆ igrali ritem skladbe na Orffove inπtrumente ◆ oblikovali svojo ritmiËno spremljavo k melodiji Bolera ◆ peli melodijo Bolera in ugotavljali njene glasbene znaËilnosti ◆ izvajali skladbo ob posluπanju, petju in igranju ritmiËne spremljave ◆ posluπali Burkeæevo jutranjo podoknico M. Ravela DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj zelo aktivno posluπajo izvedbo Bolera, da si zapomnijo ritem in melodijo. Sposobnost glasbenega pomnjenja je pomemben dejavnik ukvarjanja z glasbo. Tako ritem kot tudi melodija sta dovolj zahtevna in sta brez predhodne dobre zapomnitve teæko izvedljiva.

Petje

S petjem melodije in ritma Bolera uËenci globlje spoznajo dva znaËilna elementa πpanske ljudske glasbe. Hkrati pa posvetimo pri petju dovolj pozornosti vokalno-tehniËni izvedbi (natanËna izgovorjava ritmiËnih zlogov, s stopnjevanjem tempa in raznoliko dinamiko lahko ustvarimo dobro vokalno izvedbo skladbe).

145 Prirocnik_9.indd 145

1/16/06 11:59:58 AM


Ustvarjanje

Osnovna elementa ‡ ritem in znaËilno melodijo poustvarimo z igranjem na inπtrumente in petjem. RitmiËne zloge si izmislimo sami, ustvarimo tudi besedilo k melodiji.

VIRI IN LITERATURA: Debussy, Claude: La Mer, partitura. Budapest: Editio Musica. Debussy, Claude: Preludes pour Piano. Paris: Durand & C. Éditeurs. Ravel, Maurice: Bolero, partitura. Budapest: Editio Musica. Prunières, H. (1943): The New History of Music. The Macmillan Co. Jung-Kaiser, U. (1993): Durch Sehen zum Hören. Regensburg: Gustav Bosse Verlag. Beckert, A.: Aussichten der Natur. Smetana und Debussy im Vergleich. MuB 1991/5, 23. Bozzetti, E. (1990): Claude Debussy: La Mer ‡ Drei symphonische Skizzen (1905) v: Musikwerke im Unterricht, Band 4, Neue Musik. Regensburg: Gustav Bosse Verlag.

UËiteljeve pripombe

146 Prirocnik_9.indd 146

1/16/06 11:59:58 AM


6.3 DRUGI SKLADATELJI IMPRESIONIZMA GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 13 U»BENIK, stran 9 CD 1, zvoËni primeri πt. 9‡10 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. PAUL DUKAS DELA: ◆ klavir: Variacije na Rameaujevo temo, Villanelle za rog in klavir ◆ orkestrska dela: Simfonija v C-duru, »arovnikov vajenec 2. MANUEL DE FALLA DELA: ◆ vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori (Balada de Mallorca za meπani zbor), samospevi (7 popularnih πpanskih canciones, Psyche; scenska kantata Atlantida ◆ klavir: kapriËi, serenade, nokturni, koncert (za Ëembalo, flavto, oboo, klarinet, violino in violonËelo) ◆ baleti: »arobna ljubezen, Trirogeljnik ◆ orkestrska glasba: NoËi v πpanskih vrtovih, ©panski ples πtevilka 1 ◆ Manuel de Falla o svojem delu: fl»e so te ‘simfoniËne impresije’ (skladba NoËi v πpanskih vrtovih ima tri dele: Na generalifskih vrtovih, Ples v daljavi, Na vrtovih kordobskega pogorja) dosegle zaæeleni cilj, mora posluπalcu æe zadostovati, da izve njihove naslove. »eprav se je skladatelj dræal doloËenega razporeda glede tonskega, ritmiËnega in tematskega materiala, pa je pisal samo z æeljo, da bi zbudil predstavo o krajih, obËutke in Ëustva. Uporabljene teme temeljijo na ritmih, naËinih, kadencah in okrasnih figurah, znaËilnih za ljudsko glasbo v Andaluziji, Ëeprav so le redko uporabljeni v izvirni obliki ...« 3. DRUGI SKLADATELJI IMPRESIONIZMA ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

Francija: Erik Satie, Florent Schmitt, Louis Vierne ©panija: Isaac Albeniz Italija: Umberto Giordano, Ermano Wolf-Ferrari, Otorino Respighi, Gian F. Malipiero, Alfredo Casella NemËija/Avstrija: Hans Pfitzner, Franz Schreker, Joseph M. Hauer, Rudi Stephan Anglija: Charles V. Stanford, Edward Elgar, Frederick Delius, Ralph. V. Williams, Gustav Holst, Cyril Schott Rusija: Sergej I. Tanejev, Aleksander GreËaninov, Aleksander Glazunov, Aleksander Skrjabin, Sergej Rahmaninov Poljska: Karol Szymanowski Skandinavija: Jan Sibelius, Carl Nielsen

147 Prirocnik_9.indd 147

1/16/06 11:59:58 AM


B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENI SLOGI NA PRELOMU 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: DDRUGI SKLADATELJI IMPRESIONIZMA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo πe nekatere skladatelje impresionizma. Dukasova skladba »arovnikov vajenec se moËno navezuje na Goethejevo besedilo pesmi z istim naslovom, zato uËenci temeljiteje spoznajo moæne povezava besede in glasbe. S tem poglabljajo vedenje o povezanosti literarne in glasbene umetnosti in si oblikujejo odnos do poezije. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomek iz Dukajeve skladbe »arovnikov uËenec ◆ prebrali slovenski prevod* Goethejeve pesnitve in spoznavali velikega nemπkega pesnika ◆ ugotavljali izvajalne in glasbene znaËilnosti skladbe ◆ z lastnimi in Orffovimi inπtrumenti izvajali osnovne ritmiËne vzorce, ki se pojavljajo v skladbi ◆ ogledali odliËno Disneyevo risanko z istim naslovom na Dukajevo glasbo ◆ posluπali odlomek skladbe NoËi v πpanskih vrtovih Manuela de Falle * v πolah, kjer se uËijo nemπËino lahko tudi v nemπkem jeziku (medpredmetna povezava) DEJAVNOSTI Posluπanje

Ob posluπanju naj bodo uËenci pozorni predvsem na to, kako je skladatelj povezoval situacije v pesnitvi z glasbo: kakπna glasbena sredstva je uporabljal za dosego posameznih uËinkov, kako je glasbeno oznaËil osebo iz pesnitve (Ëarovnik, vajenËev strah in nemoË ob povodnji v stanovanju ...).

Petje

UËenci naj vse ritmiËne enote veËkrat ponovijo s petjem na istem tonu z ustreznimi zlogi, preden jih izvedejo z inπtrumenti.

VIRI IN LITERATURA: Mojstri klasiËne glasbe in njihova dela (Zbirka 1994, 1995, 1996). Ljubljana: MKZ. Goethe J. W. (1961): Pesmi. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba.

148 Prirocnik_9.indd 148

1/16/06 11:59:59 AM


UĂ‹iteljeve pripombe

149 Prirocnik_9.indd 149

1/16/06 11:59:59 AM


6.4 EKSPRESIONIZEM IN PREDSTAVNIKI GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 15 U»BENIK, stran 11 CD 1, zvoËni primeri πt. 11‡16 PRILOGA 1, 2

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITEV ◆

Slog v umetnosti v zaËetku 20. stoletja, kjer gre v umetniπkem delu ‡ v nasprotju z impresionizmom ‡ za ponotranjeno vsebino in izraz. V glasbi so ekspresionizem utemeljili skladatelji nove dunajske πole Arnold Schönberg, Alban Berg in Anton Webern. flBeseda ‘L’expressionisme’ se je prviË pojavila v francoskem katalogu Salondes independents, Pariz 1901; slikar Julien Auguste Ferve je tako poimenoval ‘po naravi posnete πtudije’ (bile so akademsko realistiËne, po sodobnih pojmih nikakor ne ekspresionistiËne). Pojem ‘ekspresionisti’ se je prviË pojavil aprila 1911 v predgovoru k 22. razstavi berlinske secesije kot skupno ime za ‘mlade Francoze’ (Braque, Derain, Picasso, Dufy idr.). V knjiæevnosti se pojavi 1912, soËasno tudi v pisanju o glasbi.«, (Wörner, 1992, 416)

ZNA»ILNOSTI EKSPRESIONIZMA ◆ Ëas: a) zgodnji ekspresionizem ‡ zaËetek 20. stoletja (Schönberg: Pelleas in Melisanda (1903), Skrjabin: 4. sonata, Charles Ives) b) visoki ekspresionizem ‡ 1907 ‡ 1908 (Schönberg, Berg, Webern, Skrjabin, Ives, Busoni, Bartok) c) pozni ekspresionizem ‡ (Skrjabin okrog 1914, Schönberg: Suita za klavir, op.23, /1925/, Bartok okrog 1924) ◆ razkroj tonalnosti ‡ kromatiËna in celotonska lestvica, kvartna gradnja akordov in uveljavitev nefunkcionalne harmonije ‡ posledica: atonalnost ◆ redukcija sredstev ‡ od velikih inπtrumentalnih zasedb (Brucknerjeve in Mahlerjeve simfonije ‡ Mahler v 8. simfoniji po 22 pihal in 17 trobil, Schönberg: Gurrelieder ‡ po 25 pihal in trobil itd.) ‡ pa do izrazito majhnih zasedb, npr. Schönberg: 2. komorna simfonija op.38 a ‡ 15 solistiËnih inπtrumentov ◆ dosledna asimetrija vseh elementov (ritem, harmonija, melodija, zvoËne barve) ‡ kompozicijsko-tehniËne zahteve, da se enkrat reËeno veË ne ponovi (v seriji se npr. sme ista viπina tona pojaviti samo enkrat). Primer: Schönberg: ©est skladb za klavir, op.19 (1911)- asimetrija se kaæe tako, da a) je ukinjen princip ponavljanja b) so teme nenavadno kratke ‡ od πtirih do osem tonov, nikdar daljπe od dveh taktov c) se struktura skladbe menjava neprekinjeno d) ni tonalnih teæiπË ◆ skrajnosti v dinamiki ‡ primer: Schönberg: Erwartung (PriËakovanje), op.17 (1909), v taktih se pojavlja naslednja dinamika:

150 Prirocnik_9.indd 150

1/16/06 11:59:59 AM


TAKT 144 145 146 147 148 149 150 151 152 pp ppp mf f sfz ppp pp pp pp mf p sf f p sf poco cresc. mf cresc mf 153 ff pp ff cresc

154 fff

155 cresc

156 fff

157 fff sf

pojav clustra v estetskem smislu je utemeljil svobodni glasbeni stil Ferrucio Busoni v svoji knjigi NaËrt nove estetike glasbene umetnosti, 1906 rg önbe h 2. ARNOLD SCHÖNBERG c S nold • Ar DELA: ◆ vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi, kantate in melodrame (Pesmi z gradu Gurre, PriËakovanje, SreËna roka, MeseËnik Pierrot, Oda Napoleonu, Preæiveli iz Varπave, De profundis, Moderni psalm ...) ◆ klavirska dela: op.11, 19, 23, klavirski koncert ◆ komorna glasba: Ozarjena noË (godalni sekstet), godalni kvarteti, Komorna simfonija ◆ odrska dela: Mojzes in Aron, opera ◆ orkestrska dela: Pelleas in Melisanda (simfoniËna pesnitev), Variacije, Koncert za violino, Suita v starem slogu, Komorna simfonija ◆ Preæiveli iz Varπave za pripovedovalca, moπki zbor in orkester (1947), op.46 Povod za nastanek: naroËilo Fundacije Koussevitzky Music, delo pa je posveËeno Nataliji Koussevitzky ◆ ◆

O nastanku: zaradi okvare oËi je pisal Schönberg skladbo po delih (v particellu). ZaËel je 11.8.1947 in ga konËal 23.8.1947 ‡ lastnoroËni zapis v avtografu particella. Popolno partituro je izdelal Rene Leibowitz. Praizvedba: 4. novembra 1948 v New Mexicu (ZDA); orkester Albuquerque Orchestra, dirigent Kurt Frederik. Stuckenschmidt piπe o izvedbi: flZaigrana je bila dvakrat. Po prvi je bilo 1500 posluπalcev molËe pretresenih. Po ponovitvi se je po pisanju nekega ameriπkega novinarja razleglo po dvorani gromko ploskanje.« Zasedba orkestra: 2 piccoli, 2 flavti, 2 klarineta, 2 fagota, 4 rogovi, 3 trobente, 3 pozavne, tuba, pavke, veliki boben, vojaπki boben, Ëinele, tam-tam, kastanjete, ksilofon, zvonËki, kraguljËki, godala, harfa Besedilo (glej v prilogi ‡ priprava): razdeljeno je na pripoved preæivelega iz Varπave in molitev Schma Jisrael, ki jo poje moπki zbor. Pripoved pripovedovalec recitira ‡ govorni glas je napisan na eni Ërti z jasnim razlikovanjem lege, ki sugerira fino diferenciacijo viπin govorne melodije in ima zelo relativen pomen. Na to posebej opozarja skladatelj v pismu R. Leibowitzu: flToda potrebno je, da vas posvarim pred enim: ta (govorni glas) nikakor ne sme biti izveden tako muzikaliËno kot moje druge stroge kompozicije. Nikakor ne sme biti zapet, nikakor ne sme biti prepoznana resniËna tonska viπina. To se pravi, da je miπljen le naËin akcentuiranja. Kot reËeno ‡ nikakor peti. To je zelo pomembno, kajti s petjem

151 Prirocnik_9.indd 151

1/16/06 11:59:59 AM


nastajajo motivi in motivi morajo biti izvedeni. Motivi prikazujejo obveznosti, ki jih jaz ne izpolnjujem ‡ ne vem, kaj bo neki pevec (iz svojega) doprinesel k moji kompoziciji.« Vrsta (serija)

Celotna serija se pojavi v prvem taktu kantate. UËenci naj jo poiπËejo!

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENI SLOGI NA PRELOMU 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: EKSPRESIONIZEM IN PREDSTAVNIKI VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci ob posluπanju in analizi Schönbergove kantate Preæiveli iz Varπave spoznajo nekatere znaËilnosti ekspresionizma in glasbeno pripoved preæivelega iz varπavskega geta v Ëasu druge svetovne vojne. Ob zgodovinsko-politiËnih, etiËnih in estetskih vidikih skladateljevega ustvarjanja si oblikujejo odnos do bliænje preteklosti in zablod Ëloveπtva, ki se aktualizirajo tudi v danaπnjem Ëasu. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke iz Schönbergove kantate Preæiveli iz Varπave ◆ ugotavljali znaËilnosti skladateljeve glasbene govorice (vrsta ‡ serija, orkestracija, govorna melodija ...) ◆ prebrali besedilo kantate in o njem razpravljali ◆ spoznali del zgodovine æidovstva v Ëasu druge svetovne vojne ◆ poiskali pisne materiale, ki govorijo o tematiki æidovstva v preteklosti in danes

VIRI IN LITERATURA: Schönberg Arnold: A Survivor from Warsaw, partitura, Philharmonia, Budapest: Editio Musica. Zimmermann D. (Hrsg.) (1974): Perspektiven neuer Musik. Mainz: Schott. Kirst, H. H. (1988): NoËi dolgih noæev. Koper: Lipa.

152 Prirocnik_9.indd 152

1/16/06 12:00:00 PM


A STROKOVNE INFORMACIJE 3. ALBAN BERG

g

n Ber

Alba

DELA: ◆ vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, samospevi ◆ klavirska glasba: variacije, menueta v c-molu in F-duru, sonata ◆ komorna glasba: LiriËna suita za godalni kvartet, 4 komadi za klarinet in klavir, godalni kvartet ◆ koncerti: komorni koncert za klavir in violino, violinski koncert ◆ orkestrska glasba: Komadi op. 6, suita Lulu ◆ opere: Lulu, Wozzeck ◆ O Violinskem koncertu: Alban Berg je v letu 1935 komponiral opero Lulu. Med tem pa je bila v Metropolitanski operi v New Yorku uprizorjena njegova opera Wozzeck. Izvedbi je prisostvoval tudi ameriπki violinist Louis Krasner in ob navduπenju za Bergovo glasbo poprosil avtorja opere, naj mu napiπe koncert za violino. Berg prvotno ni bil navduπen, Ëeπ, da se je violini s svojim godalnim kvartetom in Komornim koncertom za klavir, violino in 13 inπtrumentov dovolj oddolæil. Poleg tega pa violina po njegovem ni bila flnjegovo najmoËnejπe oroæje«. 1500 dolarjev obljubljenega plaËila za koncert in obisk violinista Krasnerja pa so ga prepriËali o smiselnosti podpisa pogodbe. Dokumenti govorijo, da je bil obisk za Berga zelo pouËen. Na skladateljevo æeljo je Krasner zaigral mnogo skladb, improvizacij, prikazal mu je flaæolete in mnogo drugih izvajalskih fines. Kasneje je Krasner ugotavljal, da je naπel v koncertu mnogo tega, kar je pred skladateljem improviziral. Neposredni povod za intenzivnejπe komponiranje pa je bila smrt devetnajstletne Manon Gropius, hËerke Alme Mahler-Werfel in arhitekta Walterja Gropiusa. Hiπni prijatelj Gropiusovih Alban Berg je takoj sklenil napisati rekviem za umrlo dekle. Prekinil je komponiranje opere Lulu in se lotil koncerta. O tem piπe Alma Mahler naslednje: flAlban Berg je priπel v letu 1935 po smrti moje ljubljene hËerke Manon na Dunaj in mi povedal, da je moral opero Lulu prekiniti in da bi æelel napisati za Manon rekviem ... , Ëe bi mi bilo prav. ‘V spomin na angela’ bi se imenoval violinski koncert.« (Alma Mahler-Werfel, Mein Leben, Fischer Taschenbuch Nr.545, 148). Violinski koncert je bil skomponiran 23.7.1935 v particellu in 11. 8. 1935 je bila dokonËana partitura. Zasedba inπtrumentov: 2 flavti (tudi piccolo), 2 oboi (tudi 2 angleπka roga), 1 altsaksofon (tudi 3. klarinet v B), 2 klarineta (B in A), bas-klarinet v B, 2 fagota, 1 kontrafagot, 4 rogovi v F, 2 trobenti v C, 2 pozavni (tenor, bas), kontrabas tuba, godalni kvintet, 4 pavke, veliki boben Ëinele, mali boben, tam-tam, gong, triangel, harfa. Praizvedba: 19. 4. 1936 v Barceloni, dirigent Hermann Scherchen, solist: Louis Krasner. Izvedbe skladatelj ni sliπal, saj je æe jeseni 1935 umrl in je torej pisal rekviem tudi zase. ◆

Oblikovanost Violinskega koncerta: shemo oblikovanosti koncerta glej v prilogi.

153 Prirocnik_9.indd 153

1/16/06 12:00:00 PM


TematiËni material: a) vrsta (serija) z znaËilnimi kvintakordi: g-mol ‡ D-dur ‡ a-mol ‡ E-dur ‡ celotonskimi intervali h ‡ cis ‡ dis ‡ eis

b) koroπka ljudska pesem (Anton Anderluch: Kärntner Volksliederschatz, 7. Bd., 1. Teil Klagenfurt 1960, S.262), v koncertu transponirana v Ges-dur

Obdelava (transpozicija) koroπke ljudske pesmi v koncertu:

154 Prirocnik_9.indd 154

1/16/06 12:00:01 PM


UËenci naj melodijo pesmi pojejo, uËitelj spremlja petje z akordi, ki so zapisani. Tako bodo najbolj elementarno doæiveli novo zvoËnost. c) Protestantski koral ‡ sklepni koral iz Bachove kantate O Ewigkeit, o Donnerwort BWV 60 (O veËnost, o gromovita beseda) z znaËilnimi besedami Es ist genug, so nimm, Herr, mein Geist (Dopolnjeno je, vzemi, Gospod, moj duh) in nenavadno melodiko s tritonusom (notni zapis πtiriglasne obdelave korala v prilogi):

Zakaj vrsta (serija), koroπka ljudska pesem, protestantski koral? Alban Berg je bil skupaj s Schönbergom in Webernom eden stebrov nove dunajske πole, zaËetnik atonalnosti in dodekafonije v glasbi. Z uporabo vrste je torej le nadaljeval svojo kompozicijsko dejavnost. Vrsta je v osnovni obliki zelo lahko razumljiva in zato primerna za πolsko obravnavo. Berg jo je v nadaljnji obravnavi transponiral na razliËne zaËetne tone, jo uporabil samo delno. Berg je poletja preæivljal v svoji gozdni hiπi (Waldhaus) ob Vrbskem jezeru na Koroπkem. Preprostost ljudske pesmi (stilizirani jodler) je v kontekstu koncerta primerljiva z mladostno lepoto in preprostostjo umrlega dekleta. Besedilo protestantskega korala Bachove kantate (obstaja tudi besedilo z istim naslovom iz leta 1642) je delo neznanega pesnika, kantata pa je bila prviË izvedena 7. novembra 1723 v Leipzigu. Vsebinska poanta je objokovanje Jezusove smrti kot simbola lastnega vstajenja.

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENI SLOGI NA PRELOMU 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: EKSPRESIONIZEM IN PREDSTAVNIKI

155 Prirocnik_9.indd 155

1/16/06 12:00:01 PM


VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci posluπajo odlomke iz Violinskega koncerta Albana Berga. Ob tem spoznajo tipiËne znaËilnosti enega najpomembnejπih predstavnikov nove dunajske πole, predvsem pa njegovo glasbeno govorico, tudi ko gre za obdelavo takih elementov, kot je ljudska pesem. S tem si oblikujejo odnos do drugaËnosti v glasbi in kriterije za vrednotenje le-te. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke iz Violinskega koncerta ◆ ugotavljali glasbene znaËilnosti skladbe ◆ opazovali sluπne primere ob notnih zapisih ◆ zapeli melodijo koroπke ljudske pesmi ◆ posluπali Bergovo obdelavo koroπke ljudske pesmi (posnetka 12 in 14) ◆ opazovali notni primer, v katerem je melodija pesmi transponirana v Ges-dur in jo zapeli ◆ zapeli koralni napev ◆ posluπali Bergovo obdelavo korala (posnetek 13) ◆ posluπali Bachovo obdelavo korala in oba posnetka primerjali ◆ spoznali zgodovino nastanka Violinskega koncerta ◆ ogledali znaËilnosti vrste (serije) in in jo primerjali z zaËetkom koncerta (notni primer) DEJAVNOSTI Posluπanje

Za dobro seznanitev uËencev z Bergovim koncertom je potrebna temeljita priprava na posluπanje. Posnetke naj posluπajo veËkrat ob predhodnem petju koroπke ljudske melodije in Bachovega korala. Le tako bodo melodiji lahko prepoznali tudi v Bergovih obdelavah.

Petje

UËenci naj veËkrat zapojejo melodijo koroπke ljudske pesmi (tudi z besedilom iz Pesmarice) in protestantskega korala, da jih bodo lahko prepoznali v Bergovem Violinskem koncertu. Novo zvoËnost pa bodo najbolj pristno doæiveli ob petju pesmi in Bergovih akordih spremljave.

VIRI IN LITERATURA: Berg, Alban: Violinkonzert, partitura, Philharmonia. Budapest: Editio Musica. Zimmermann, D.(Hrsg.) (1974): Perspektiven neuer Musik. Mainz: Schott. www.uemusic.at www.karadar.com

156 Prirocnik_9.indd 156

1/16/06 12:00:01 PM


UĂ‹iteljeve pripombe

157 Prirocnik_9.indd 157

1/16/06 12:00:01 PM


6.5 NEOKLASICIZEM GLASBA 9 DELOVNI ZEVEZK, stran 19 U»BENIK, stran 13 CD 1, zvoËni primeri, πt. 17‡28 PRILOGA 3

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITEV ◆ ◆

Slog v glasbi 20. stoletja, ki prevzema kompozicijske znaËilnosti starejπih obdobij, predvsem baroka in klasicizma. Po prvi svetovni vojni se je oblikovala skupina skladateljev, ki so na viπku novosti in poskusov v glasbi (nova dunajska πola!) kot reakcijo na doæivljanje povojnega Ëasa, kot strah pred flrevolucionarnimi« dogajanji v glasbi, ki bi sledila, vedno bolj æeleli ustvarjati novo glasbo na starih osnovah (lepa zvoËnost, jasnost oblik). V njihovi glasbi se je vedno bolj uveljavljal flmladi« oziroma flnovi klasicizem«. Nastala so dela po baroËnih in klasiËnih pravilih in oblikah, oplemenitena z glasbeno govorico 20. stoletja. flPod ‘mlado klasiciteto’ razumem mojstrstvo, pretres in izkoriπËanje vseh ustvarjalnih doseækov predhodnih eksperimentov: njihovo vnaπanje v utrjene in lepe oblike« Ferruccio Busoni, 1920)

2. SERGEJ PROKOFJEV

ofjev

Prok rgej

DELA: • Se ◆ vokalno-inπtrumentalna: samospevi ◆ klavirska: sonate (9), etude, Toccata d-mol, Sarkazmi, Beæne vizije, Pravljice stare mame, Komadi za otroke, op.65, druge skladbe ◆ komorna glasba: Kvintet v g-molu, violinski sonati, Sonata za violonËelo, godalna kvarteta, Sonata za flavto, Uvertura na hebrejske teme, HumoristiËni scherzo ◆ filmska glasba: PoroËnik Kije, Pikova dama, Hamlet, Kotovski, Aleksander Nevski ... ◆ opere: Igralec, Zaljubljen v tri oranæe, Ognjeni angel, Semjon Kotko, Zaroka v samostanu, Vojna in mir ◆ baleti: Zgubljeni sin, Na Dnjepru, Romeo in Julija, Pepelka, Kamniti cvet ◆ koncerti: klavirski koncerti (5), violinska koncerta, koncert za violonËelo ◆ orkestrska glasba: simfonije (7), Jesen ‡ simfoniËne skice, SimfoniËna pesem, Ruska uvertura, Leto ‡ simfoniËna suita, Peter in volk ‡ glasbena pravljica, valËek Mefisto ... 3. SERGEJ PROKOFJEV: KLASI»NA SIMFONIJA, D-dur, op.25 (1917) 4. IGOR STRAVINSKI DELA: ◆ vokalna, vokalno-inπtrumentalna: zbori (Ave Maria, Pater noster ...), maπa, Kantata za æenski zbor in inπtrumente, Requiem Canticles, samospevi, Simfonija psalmov

158 Prirocnik_9.indd 158

1/16/06 12:00:01 PM


komorna: Vojakova zgodba, Concertino za godalni kvartet, Oktet za pihala, Septet, Epitaf za flavto, klarinet in harfo ◆ klavir: sonate, etude, Piano-Rag Music, Serenada v A, Concertino v a-molu, ◆ opere: Mavra, RazuzdanËeva zgodba ◆ baleti: Ognjeni ptiË, Petruπka, Pomladno obredje, Pulcinella, Apollon musagete, Orfej, Agon ◆ scenska dela: SlavËek, Gostija, Oedipus Rex, Persephone, ◆ orkestrska dela: suite, simfonije (v Es, C ...) koncerti, variacije, Divertimento, Cirkus-polka, Danses Concertantes ski ravin t S r 5. IGOR STRAVINSKI: PETRU©KA • Igo ◆

Premiera: 13. 6. 1911, Pariz, Chatelet-Theater, dirigent Pierre Monteaux, koreograf Michael Fokin, scenograf in kostumograf Benois, plesalci Vaclav Niæinski, Tamara Krasavina Zgodba: I. slika ‡ Trænica flProstor dogajanja je trg admiralitete v Peterburgu. Doæivljamo pustni Ëas mesta leta 1830. Veliko in malo je sonËnega zimskega dne pred pustnim torkom obiskalo fldebeli trg.« Gugalnice, stojnice, vrtiljak so tam. Razstavljalci predstavljajo svoje blago (t. 1‡106)*, lajnarji in imetniki pojoËih ur predstavljajo s cestnimi plesalkami svojo umetnost (t.105‡154). Mnogo ljudi s preriva Ëez oder, plesoË in zganjajoË svoje norËije; pijanci, kmetje, meπËani, prodajalci, gospodinje in otroci (t. 155‡258). V srediπËu tega veselja na trænici stoji rokohitrËev (Ëarodejev) lutkovni oder. Z zahrbtnimi, zaklinjajoËimi pritiski zbere mnoæico pred gledaliπËem (t. 259‡300) in ji predstavi lutke (t. 301‡304): Petruπko (Harlekin), baletko in Ërnca. Vsaka lutka stoji togo v svoji majhni kletki, da bi presenetile z mnoæico obujenih Ëarovnih umetnij starega πarlatana in obudile obËuteno igro na flavti lutk. Na njegov ukaz zaËno lutke v kletkah plesati (flruski ples«). Oæivljen z glasbo in prevzet od svojega sproπËenega plesa skoËi kot prvi iz kletke Petruπka Ëez lutkovni oder, mimo preseneËene mnoæice (t. 375). V snegu pleπe naprej, sledita mu baletka in Ërnec. Tako zabaven ples lutke tudi obudi, z njihovim æivljenjem pa se zaËne tudi trpljenje. Petruπka je zaradi moreËe gospodovalnosti πarlatana nesreËen. Zaradi svoje podobe lutke in grdote je prizadet. Ljubi baletko, ta pa je zaljubljena v Ërnca. V plesu poskuπa Petruπka svojega rivala izzvati (t. 400). ©arlatan zato prisili svoje lutke ponovno v kletko. II. slika ‡ Petruπka Z marionetami izstopimo iz vrveæa mnoæice na trænici in sledimo πarlatanu v temno Petruπkovo kletko. Reveæ je padel prizadet na tla (t. 1‡8). Magija voditelja lutk je sicer vse tri lutke napolnila s Ëloveπkimi obËutki, toda Petruπkova zadeva je bila mnogo bolj poduhovljena kot njegovih dveh sotrpinov. Trpel je bolj kot baletka in Ërnec, πarlatanova zloba ga je bolj prizadela. Jezen poskuπa pobegniti iz neusmiljenega zapora. S komolci tolËe ob zid in grozi πarlatanovi sliki, ki visi v kletki (t. 23‡43). NepriËakovano vstopi baletka (t. 69). Za kratek Ëas je Petruπka z mislimi drugje. EmpatiËno poskuπa baletki dokazati ljubezen. Plesalka prisluhne nenavadni ljubezenski ponudbi grde majhne lutke (t. 71‡82) in ga zapusti (t. 83). Ko ostane sam, ga popade jeza. Preklinja svoje leseno bistvo in moË πarlatana, ki ga ne razume (t. 89‡115). III. slika ‡ »rnec Medtem ko je Petruπka v svoji kletki utihnil, posveti slika v ËrnËev prostor. Tiho leæi na postelji in se igra s kokosovim orehom (t. 1‡68). Odprejo se vrata, vstopi baletka

159 Prirocnik_9.indd 159

1/16/06 12:00:02 PM


(t. 69‡97). S koketnim plesom mu hoËe ugajati, vzbuditi njegovo zanimanje (t. 104‡131). »rnec se pusti zapeljati, vstane in zapleπe (t. 132‡185). NepriËakovano vdre v prostor Petruπka. Zelo je ljubosumen (t. 186). »rnec potegne turπko sabljo in nesreËnega junaka preæene (t. 199‡228). IV. slika ‡ Trænica in Petruπkova smrt Pred lutkovnim gledaliπËem doseæe vrveæ na trænici viπek (t. 1‡38). ZveËerilo se je in vedno nove skupine obiskovalcev se pojavljajo pred zabaviπËi in stojnicami: koËijaæi, konjski hlapci, deklice ‡ plesalke, cigani in πirokoustni goljufivi trgovec, kmet, ki vodi plesoËega medveda in nenavadne maske (hudiË, koza, svinja). Mnoæica pleπe objestno (t. 363‡389). Lutkovno gledaliπËe je v temi. NihËe ne opazi πarlatana. Med divjim plesom ljudstva se zasliπi krik Petruπke (t. 390‡397), ki pade iz lutkovnega gledaliπËa, ker ga zasleduje Ërnec. Baletka noËe zadræati Ërnca. Ta udari Petruπko s krivo sabljo (t. 417‡418). Petruπka pade v sneg in umre. ZaËne sneæiti. Policisti vleËejo πarlatana pred sodiπËe (t. 431‡436), kjer dokazuje, da leæi v snegu le bedno, z æagovino napolnjeno leseno telo (t. 437‡439). ZnoËi se. Ljudstvo se razdvojeno odmika od igre, ki se je dogodila pred njihovimi oËmi (t. 442‡445). Le πarlatan ostane. Æeli zavleËi πtrleËe leseno telo nazaj v lutkovno gledaliπËe (t. 445‡465). Tedaj pa vznikne duh Petruπke, svareËe, posmehljivo pokaæe dolgi nos (456‡465). Gledalce navda z grozo (t. 464‡469) (Ettl, H.) * πtevilke taktov v partituri

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENI SLOGI NA PRELOMU STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: NEOKLASICIZEM VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo dva pomembna predstavnika neoklasicizma, ruska skladatelja Sergeja Prokofjeva in Igorja Stravinskega ter njuno delo. Ob tem si oblikujejo odnos do glasbe prve polovice 20. stoletja in merila za njeno vrednotenje. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ uverturo iz baleta Pulcinella Igorja Stravinskega ◆ ugotavljali izvajalske in glasbene znaËilnosti glasbe ◆ primerjali uverturo Pulcinelle in uverturo Armide J.-B. Lullyja (7. razred, CD 3/23) ◆ ugotavljali znaËilnosti obeh skladb ◆ posluπali odlomke KlasiËne simfonije Sergeja Prokofjeva ◆ ogledali shemo oblikovanosti KlasiËne simfonije in jo primerjali z zgradbo Haydnove Sonate v C-duru (DZ 7, str.10) ◆ prebrali zgodbo o Petruπki ◆ posluπali Ruski ples, Ples baletke in Ërnca, Pesem otrok in Ples koËijaæev iz baleta Petruπka skladatelja Stravinskega ◆ ugotavljali znaËilnosti plesov ◆ posluπali odlomek iz Romunskih ljudskih plesov Béle Bartóka

160 Prirocnik_9.indd 160

1/16/06 12:00:02 PM


DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci z aktivnim posluπanjem ugotavljajo najprej znaËilnosti glasbe 20. stoletja in jih primerjajo z baroËnimi in klasicistiËnimi, zato si naj pomagajo z notnimi zapisi in zvoËnimi posnetki iz 7. in 8. razreda.

Petje

Melodije iz baleta Petruπka Igorja Stravinskega so tudi pevne, saj so veËinoma povzete po ljudskih motivih. UËenci naj jih zapojejo, da jih bodo laæe prepoznali v glasbi iz baleta. Pojejo naj katero znanih ruskih ljudskih pesmi.

Ustvarjanje

Baletna glasba ponuja veliko moænosti za oblikovanje lastnih koregorafij. UËenci lahko uprizorijo katero od slik baleta po svojih zamislih. Karikatura Stravinski in Picasso

VIRI IN LITERATURA: Strawinsky, Igor: Petrouchka, partitura. London: Boosey & Hawkes. Ettl, H. (1968): Petruschka. Stuttgart: Klett Verlag. Kirchmeyer, Helmut (1974): Strawinskys russische Ballette. Stuttgart: Reclam. Stravinski Igor (1966): Moje shvatanje muzike. Beograd: Zodijak. Stravinski, Igor (1997): Glasbena poetika. Ljubljana: Nova revija.

UËiteljeve pripombe

161 Prirocnik_9.indd 161

1/16/06 12:00:02 PM


VII. Raznolike glasbene smeri 20. stoletja 7.1 SLOVENSKA GLASBA MED VOJNAMA IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 24 U»BENIK, stran 16 CD 1, zvoËni primeri πt. 29‡43 CD 2, zvoËni primeri πt. 44‡54 PRILOGA 4

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. OPREDELITEV ◆

◆ ◆

Ljudska pesem je flvsaka pesem, ki jo je ljudstvo na vsem jezikovnem ozemlju ali le delu tega ozemlja po ustnem izroËilu, s petjem iz spomina sprejelo za svojo, jo daljπo dobo pelo, po svoje spreminjalo in tako prilagajalo svojemu okusu in slogu (ter jo morda poje in spreminja πe sedaj)« (Ivan Grafenauer), (Boris Merhar: Ljudska pesem, v: Legiπa, L. (uredil), (1956), Zgodovina slovenskega slovstva I, Slovenska matica Ljubljana) fldaljπa doba« pomeni vsaj dve generaciji Spreminjanje pesmi ‡ je ena najbolj tipiËnih znaËilnosti ljudske pesmi (za razliko od umetne, ki je ne smemo spreminjati). Posledica spreminjanja je nastanek variant iste pesmi, ki priËajo o njeni razπirjenosti med ljudstvom. Recepcijsko pojmovanje ljudske pesmi ‡ v bistvu je tudi ljudska pesem flumetna«, ker jo je ustvaril individualni ali kolektivni ustvarjalec. Ljudska pa postane zato, ker jo je ljudstvo flsprejelo za svojo«, ker æivi v preprostejπem in (praviloma) bolj konservativnem okolju in ker je podvræena neprestanemu spreminjanju. Ljudska pesem se pojavlja kot enovitost besedila in napeva. Mnogi znajo besedilo samo, Ëe jo zapojejo, samo besedila pa ne znajo recitirati ‡ razen v ritmiziranih, recitiranih ljudskih pesmih brez napevov, ki se pojavljajo ob posebnih priloænostih, obredih, obiËajih ZnaËilno za slovensko ljudsko pesem je sovpadanje produkcije in reprodukcije: avtor je hkrati ustvarjalec besedila, napeva in izvajalec. Po nastanku pesmi se avtor ne pojavlja veË ‡ ljudstvo pa odloËa o tem, ali se bo pesem obdræala ali ne Ustvarjanje ljudske pesmi je lahko individualno ali kolektivno: ustvarjalec je lahko (obiËajno inteligentnejπi) Ëlan nekega okolja in se po nastanku pesmi umakne, ali pa nastaja pesem v sodelovanju veËje ali manjπe skupine, ki jo ustvari ob posebnih priloænostih.

2. IZ ZGODOVINE SLOVENSKE LJUDSKE PESMI ◆

Iz 14. stoletja obstaja zapis o petju zahvalne pesmi ob ustoliËevanju koroπkih vojvod.

162 Prirocnik_9.indd 162

1/16/06 12:00:02 PM


◆ ◆

V stiπkem rokopisu (okrog leta 1440) je fragmentarni zapis velikonoËne pesmi Naπ gospod je od smrti vstal. 16. stoletje: furlanski zgodovinar Nicoletti piπe o Tolmincih, da flradi pojo razne pesmi o Kristusu in svetnikih kakor tudi o ogrskem kralju Matiji in o drugih znamenitih osebah svojega naroda.« (B.Merhar, 35) Nekaj zapisov o ljudski pesmi in samih pesmi je iz obdobja reformacije: v Slovenskem koledarju iz leta 1557 je nekaj verzov, ki kaæejo na ljudsko rabo; v Katekizmu (1575) sta natisnjeni dve ljudski naboæni pesmi; Jurij Dalmatin omenja v svoji pesmarici (1584) obstoj ljudske ljubezenske poezije, ko opraviËuje obstoj protestantske cerkvene pesmi, ki nadomeπËa flnepotrebne in pohujπljive ljubezenske pesmi.« Pesem o Pegamu in Lambergarju: pesem je zelo stara in prvotno pripoveduje o boju domaËega junaka s poπastnim tujim velikanom. Kasneje naj bi se prenesla na kranjskega plemiËa Lambergarja. O tem sta pisala Schönleben (pred letom 1681, da so jo peli kmetje na Kranjskem) in Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), da jo pojo fldan na dan ... ter sporoËajo to pesem svojim potomcem.« Predromantika spremeni gledanje na ljudsko pesem ‡ poziv na zbiranje flstarih pesmi« je imel za posledico nastanek prve rokopisne zbirke pripovednih ljudskih pesmi (Zakotnikova zbirka, 1775). V njej so pesmi o Pegamu in Lambergarju, o kralju Matjaæu, nesreËnem lovcu, o Juriju Kobili in lipi na Starem trgu (balada o povodnem moæu). Zbiranje slovenskih ljudskih pesmi: zbirka Valentina Vodnika je vsebovala pesmi Pegam in Lambergar, Kralj Matjaæ in AlenËica, Ravbar ter okrog 140 poskoËnic); ob tem pa so æe znane pesmi Lepa Vida, Roπlin in Verjanko, Smrt kralja Matjaæa. Stanko Vraz je zbral nekaj sto ljudskih pesmi, veliko tudi z napevi in jih izdal leta 1839 v Zagrebu z naslovom Narodne pesni ilirske. Hkrati je v Ljubljani izπla zbirka pesmi, ki jih je zbral Emil Korytko z naslovom Pesmi krajnskiga naroda. ‡ ©trekljeva zbirka (dr. Karel ©trekelj, profesor na univerzi v Gradcu) vsebuje 8686 besedil, deloma tudi z napevi (Vrazovimi). Med vojnama je prevzel skrb za slovensko ljudsko pesem Folklorni inπtitut, danes pa delo nadaljuje Glasbenonarodopisni inπtitut Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani

3. GLASBENE ZNA»ILNOSTI SLOVENSKE LJUDSKE PESMI ◆

delitev po vsebini: a) pripovedne: o godcu pred peklom, o fantu, ki umori svojo ljubico, o πtirih fantih, ki kvartajo za mlado kelnarco, o lepi Vidi, ki reπi v kaËo zakletega kraljeviËa, o Mariji, ki gre peπ Ëez morje itd. b) ljubezenske c) vojaπke: o pobiËu, ki je star πele osemnajst let, o soldaπkem bobnu, o teæavah vojakov d) kolednice: trikraljevske, kolednice ob sveËnici e) svatovske: o nevesti, zakonskem stanu, svatbi, samskem in zakonskem stanu f) pivske pesmi in zdravice: pesmi o vinu, dobri vinski letini g) mrliπke: pesmi, ki jih pojo ob mrliËu in o mrliËu h) delovne: o delu, rokodelcih, obrtih i) πaljive: o petih pijanih kumah (botrah), zaljubljenem maËku, prepiru med bolho in uπjo j) otroπke

4. SLOVENSKA PARTIZANSKA PESEM ◆

Slovenska partizanska glasba je nastala v Ëasu druge svetovne vojne v partizanskih enotah na Slovenskem. Iz skromnih zaËetkov, ki so se zgledovali po vzorih v stari

163 Prirocnik_9.indd 163

1/16/06 12:00:03 PM


puntarski, delavski in revolucionarni, ljudski in umetni pesmi, se je razvilo za tedanje hude Ëase πiroko razvejano glasbeno udejstvovanje. Viπek je doseglo z ustanovitvijo Invalidskega pevskega zbora (1944) in z ustanovitvijo Slovenskega narodnega gledaliπËa (januarja 1944 v Beli krajini), ki je uprizarjalo tudi dela z glasbo. Vzori, po katerih se je zgledovala slovenska partizanska pesem:

SLOVENSKA PARTIZANSKA PESEM

Ëitalniπke budnice in koraËnice (Davorin Jenko: Naprej, zastava slave!) delavske in revolucionarne pesmi iz 19. stoletja (Bratje, le k soncu, svobodi) pesmi tujih revolucij in vojn: Rusija 1905 in oktobrska revolucija, πpanska dræavljanska vojna (KovaËi smo, Asturiana)

pesmi jugoslovanskih narodov (Bolen mi leæi ‡ Makedonija)

pesmi upora proti reæimom (BileËanka)

stare slovenske ljudske pesmi (Stoji tam v gori partizan, Regiment po cesti gre)

Od leta 1943 (po italijanski kapitulaciji pa do konca vojne je nastalo okrog 230 glasbenih del (zbori, samospevi, glasbeno-scenska in inπtrumentalna dela), ustvarjalo je devetnajst skladateljev (Karol Pahor, Pavel ©ivic, Franci ©turm, Rado Simoniti, Ciril Cvetko, Drago Koroπec, Radovan Gobec, Marjan Kozina, Janez Kuhar idr.)

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: RAZNOLIKE GLASBENE SMERI 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: SLOVENSKA GLASBA MED VOJNAMA IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo bogastvo slovenske ljudske ustvarjalnosti, znaËilnosti slovenske ljudske pesmi. Seznanijo se s pomenom in znaËilnostmi slovenske partizanske pesmi. S tem si poglobijo odnos do ljudske in partizanske pesmi, oblikujejo merila za njuno vrednotenje in spoznajo njun pomen v slovenski glasbeni kulturi. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali dva posnetka slovenskih ljudskih pesmi in ugotavljali poreklo pesmi ◆ ugotavljali znaËilnosti izvedbe in nareËne posebnosti

164 Prirocnik_9.indd 164

1/16/06 12:00:03 PM


◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

ob posluπanju pesmi zapeli posluπali posnetke pesmi Vuπtnejπa ja ni in Sliπala sem ptiËko pet obe pesmi zapeli ugotavljali oblikovanost obeh pesmi posluπali koncertno priredbo pesmi Polka je ukazana ugotovili, kaj je bistvo koncertne priredbe posluπali in zapeli pesem Puntarska ter ugotavljali njen izvor in znaËilnosti posluπali in zapeli partizansko pesem Hej, brigade ter ugotavljali njene znaËilnosti pogovarjali o partizanstvu in glasbeni ustvarjalnosti v tem Ëasu posluπali Aljaæevo pesem Triglav, ugotavljali znaËilnosti veËglasja in domoljubno vsebino pesmi

DEJAVNOSTI: Posluπanje

UËenci naj Ëim aktivneje posluπajo posnetke slovenskih ljudskih pesmi, jih zapojejo in ugotavljajo njihove znaËilnosti. S posluπanjem naj ugotavljajo znaËilnosti nareËja, izvedbene znaËilnosti (od enoglasja do veËglasja, moænosti razliËnih obdelav, bogate glasbene znaËilnosti). Ob posluπanju partizanskih pesmi naj poskuπajo ugotoviti poreklo in znaËaj

Petje

Vse pesmi uËenci veËkrat zapojejo, naj se jih nauËijo na pamet. Tudi sami naj poskuπajo pesmi zapeti veËglasno, tudi kot improvizacijo oziroma imitacijo avtentiËnega ljudskega petja (Koroπka, Rezija) NauËijo naj se katero partizansko pesem na pamet.

Ustvarjanje

UËenci naj oblikujejo k pesmim preprosto inπtrumentalno improvizirano spremljavo z ljudskimi inπtrumenti.

VIRI IN LITERATURA: Kumer, Zmaga (1975): Pesem slovenske deæele, Maribor: Zaloæba Obzorja. Slovenske ljudske pesmi (1970, 1981...). Ljubljana: Slovenska matica Cvetko, Ciril (1970): Marjan Kozina in njegova Simfonija. Ljubljana: Partizanska knjiga Cvetko, Ciril (1975): Pesem v slovenski partizanski glasbi. Ljubljana: Partizanska knjiga.

UËiteljeve pripombe

165 Prirocnik_9.indd 165

1/16/06 12:00:03 PM


A STROKOVNE INFORMACIJE MARIJ KOGOJ (Gorica 1895‡1956 Ljubljana) ◆

ogoj

rij K • Ma

ZNA»ILNOSTI KOGOJEVE GLASBE: O meπanem zboru Trenotek (izπel v Naπih akordih, 1914) piπe urednik revije Gojmir Krek: flNadebudni talent se predstavlja v meπanem zboru Marija Kogoja. »e skladateljski naraπËaj zaËne s takimi proizvodi, smemo gledati v bodoËnost polni lepih nad. Naπi pevovodji so majali z glavo, a vpraπujemo jih: Ni li to nadvse razveseljivo opazovati, kako resno pojmujejo naπi najmlajπi umetnost?« (Rijavec, A. (1979),109) flSimboliËna odrska pesnitev o dvojnosti Ëlovekove duπe na zadnji meji zavestnega in nezavdenega, ko se Ëlovek pogreza v svet, ki ga zunanjost ne more veË doseËi. Sredi blodne resniËnosti nerazloæljivih prividov se odloËi njegov boj med svetlobo (razumom) in temo (brezumnostjo, Ërnimi maskami), med dobrim (Francesca, glasba) in zlim (maskirani gostje), med resnico (Lorenzo, nemaskirani) in laæjo (dvojnik, ki ga ubije, povabljene maske na slavju), med Gospodom (reπitvijo v plemenitost) in Satanom (pogubljenjem v niËu, duπevni praznini). Ta nikoli doigrana igra o resnici Ëlovekovega najglobljega bistva je ujeta v fantazmagoriËni preblisk zadnjega trenutka volje in nemoËi.« (Rijavec, Andrej: Slovenska glasbena dela)

SLAVKO OSTERC (Veræej 1895‡1941 Ljubljana)

sterc

vko O • Sla

O OSTER»EVI GLASBI

Pavel ©ivic: flSlavko Osterc je napisal svojo Suito leta 1929. Predstavlja prvo orkestralno delo ‡ simfoniËno skladbo, ki jo je avtor ustvaril po dovrπenih πtudijih v Pragi in namestitvi na dræavnem konservatoriju v Ljubljani. S Suito se priËenja novo obdobje v OsterËevi skladateljski dejavnosti na polju orkestralne glasbe. Je hkrati mejnik in novo poglavje v slovenski simfoniËni tvornosti. Je OsterËeva najpogosteje izvajana skladba doma in v tujini. Glavne znaËilnosti OsterËeve Suite so: strnjenost v oblikovnem izraæanju, linearnost v razporeditvi glasov in motoriËnost v poteku glasbene misli. Spada med umetniπke doseæke tistih slogovnih hotenj, ki so se navduπevala v dvajsetih in tridesetih letih naπega stoletja za neoklasicistiËne vzorce.« (Pavel ©ivic: Uvod k partituri Suite za orkester, Ljubljana 1963)

znaËilnosti Suite za orkester*: 1. stavek: Marcia ◆ kvartne in kvintne harmonije ◆ godalni orkester, nato pihala in trobila ◆ flmelodika sili iz tonalnosti, ne da bi bila preraËunano dodekafona« ◆ imitacijski stavek godal in flkrhka, homofona igra pihal« ◆ enodelna oblikovanost 2. stavek: Tranquillo, Piu mosso ◆ menjavanje taktovskih naËinov: 3/4, 2/4 (= 5/4) ◆ ekspresivnejπa melodika, kvartni postopi, homofonija brez romantiËne barvitosti, povezanost z ritmiËnimi ostinati in sekvencami ◆ oblika: tridelna ‡ A B A (B-del ‡ Piu mosso ‡ primer zdruæevanja pihal in godal brez medsebojnega podvajanja)

166 Prirocnik_9.indd 166

1/16/06 12:00:03 PM


3. stavek: Vivace ◆ menjavanje 5/4 s 3/4 taktom, sinkopiran ritem, gibanje v osminskih triolah ◆ enodelna oblika 4. stavek: Religioso ◆ imitacijska zasnova prvega in tretjega dela ◆ Srednji del je redek primer poudarjene homofonosti pri S. Ostercu. Na orgelsko zveneËi harmoniji se vzpenja v velikem loku violinski solo, ki preteæno disonira z akordiko spremljave« (©ivic) ◆ oblika: tridelna ‡ A B A ◆ ◆ ◆

5. stavek: Presto, Moderato, Furioso taktovski naËini: 9/8, 6/8 melodika ‡ poljudna, s folklornim pridihom, preprosta diatonika, plesni znaËaj oblikovna gradnja: tridelna oblika ‡ A B A; fugato ‡ tema s klasiËnim tonalnim principom; zgoπËevanje orkestralnega stavka do Moderata

* NatanËen shematiËni prikaz Suite za orkester v PRILOGI

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: RAZNOLIKE GLASBENE SMERI 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: SLOVENSKA GLASBA MED VOJNAMA IN PO DRUGI STVETOVNI VOJNI VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo glasbena dela dveh pomembnih slovenskih skladateljev medvojnega obdobja, Marija Kogoja in Slavka Osterca. Ob primerjanju del svetovne glasbene literature z doseæki domaËih ustvarjalcev si oblikujejo pozitiven odnos do svetovne in slovenske glasbene kulture OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali in zapeli Kogojevo otroπko pesem Kaj ne bila bi vesela ◆ ugotavljali znaËilnosti pesmi ◆ posluπali zborovsko pesem Trenutek in ugotavljali impresionistiËne elemente v njej ◆ posluπali odlomek iz Kogojeve opere »rne maske, prebrali vsebino in ugotavljali posebnosti Kogojeve glasbene govorice ◆ ogledali odlomek opere »rne maske ◆ posluπali odlomek 4. stavka Suite za orkester Slavka Osterca ◆ ugotavljali kompozicijske znaËilnosti stavka (polifonija, homofonija) in zapeli temo ◆ posluπali odlomke vseh petih stavkov Suite in ugotavljali njihove znaËilnosti ◆ posluπali kratek odlomek iz OsterËeve KomiËne opere DEJAVNOSTI Posluπanje

Ob intenzivnem veËkratnem posluπanju odlomkov glasbenih del uËenci ugotavljajo znaËilnosti glasbene govorice slovenskih skladateljev

167 Prirocnik_9.indd 167

1/16/06 12:00:03 PM


impresionizma in ekspresionizma ter neoklasicizma. Spoznajo jih samo s posluπanjem, zato mora biti intenzivno. Petje

UËenci naj se ob posluπanju nauËijo Kogojevo pesem, vsekakor pa naj nekajkrat prepojejo tudi temo iz 4. stavka Suite za orkester Slavka Osterca, da jo bodo lahko prepoznali ob posluπanju skladbe.

Viri in literatura: KlemenËiË, Ivan (1988): Slovenski glasbeni ekspresionizem. Ljubljana: Cankarjeva zaloæba.

UËiteljeve pripombe

168 Prirocnik_9.indd 168

1/16/06 12:00:04 PM


A STROKOVNE INFORMACIJE rjanc

LUCIJAN MARIJA ©KERJANC (1900‡1973 Ljubljana) 1. KRATKA BIOGRAFIJA (uËbenik Glasba 9)

©ke arija

an M

Lucij

2. O GLASBI LUCIJANA MARIJE ©KERJANCA ◆

fl©kerjanc skladatelj. ©kerjanc pedagog. ©kerjanc dirigent. ©kerjanc pianist. ©kerjanc glasbeni pisec. Kako je vse to dosegel? Kje so izhodiπËa, kje vzori? Vsekakor je bil naravni talent, ki je znal svoje dispozicije izrabiti in jih razviti do umetniπke enkratnosti. Kajti enkraten je vsekakor bil, saj ga njegovi uËenci v njegovem glasbenem jeziku niso prekosili; kveËjemu so ga dopolnili, izrazitejπi pa πli svojo pot in spregovorili drugaËe. Tako stoji ©kerjanc v svojem umetniπkem poslanstvu na posebnem mestu v razvoju slovenske glasbe ... Stilne etikete so nevarna zadeva in nosijo v sebi vse slabosti kratkega, a priroËnega stilnega oznaËevanja. Ena teh definicij bi bila, da se v ©kerjanËevi glasbi svojevrstno spaja pozna romantika, impresionizem in novejπi glasbeni razvoj ...« (A.Rijavec (1979), 301 4. simfonija v H-duru (1942-3) flima dve posebnosti: napisana je samo za godalni orkester in ima πtiri stavke, medtem ko jih imajo vse druge manj, prva celo samo enega. A tudi ti πtirje stavki ne sledijo popolnoma klasiËnim naËelom, ki polagajo fldramsko« teæo na prvi stavek, saj ima ©kerjanËev uvodni Andantino kljub nekoliko variacijsko zastrti dvotematiËni tridelnosti znaËaj simfoniËnega preludija, ki mu ne manjka impresionistiËnih potez. Drugi stavek, Allegretto, je æiv scherzo v dvodelnem ritmu, na katerega se kontrastno naveæe πiroka spevna linija tretjega stavka, Lenta affetuosa, ki stopnjuje izraz do mogoËne dramatiËne napetosti. Finale, to je Toccata ‡ Allegro giusto con brio, radostno vrtinËi rondojsko se navezujoËe misli do godalno uËinkovitega konca.« (A. Rijavec, 1979, 303) Sonetni venec, kantata v treh delih za soliste (tenor, bariton, bas), zbor in orkester (1948). Tudi v kantati je skladatelj upoπteval znaËilnost gradnje Sonetnega venca (zadnji verz prejπnjega soneta je hkrati zaËetni verz naslednjega soneta): glasbena tematika prejπnjega soneta zaËenja nov sonet. Celotni ©kerjanËev Sonetni venec sestavljajo trije zakljuËeni deli: v prvem je prvih πest sonetov, v osrednjem nadaljnjih pet, sklepni del pa tvorijo zadnji trije soneti, ki vodijo v Magistrale.

DANILO ©VARA (Ljubljana 1902‡1981 Ljubljana)

nilo • Da

©vara

1. KRATKA BIOGRAFIJA (uËbenik Glasba 9) 2. O GLASBI DANILA ©VARE ◆

Preπeren (Slovo od mladosti), opera v treh dejanjih (1952); libreto Ljuba Prenner, praizvedba 23. marca 1954 v ljubljanski Operi, dirigent: Danilo ©vara. flPartitura vsebuje nekaj lepih mest orkestralnega podslikavanja, vendar je skuπal avtor zajeti pesnikovo trpko spoznanje, njegovo neuteπljivo hrepenenje, tragiko in obup predvsem v æivljenjski utrip orkestralno preprosto podprte melodije. Vrsta melodiËnih tvorb kaæe prav posreËeno naslonitev na folkloro. To je zlasti opazno v zborovskih scenah, ponekod pa tudi v solistiËnih partijah.« (Sivec, J. 1976, 503)

169 Prirocnik_9.indd 169

1/16/06 12:00:04 PM


MARJAN KOZINA (Novo mesto 1907‡1966 Novo mesto) 1. BIOGRAFSKI PODATKI deloval kot dirigent in skladatelj partizanski skladatelj

◆ ◆

2. O SKLADATELJU IN NJEGOVI GLASBI Kozinova Simfonija je sestavljena iz πtirih simfoniËnih pesnitev: Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Nastala je v letih 1946 do 1949 in vsem trem je napisal program. Tretji stavek, Bela krajina, je nastal najprej (1946). Opisal ga je tako: fl»udeæno lepa je na tem koπËku slovenske zemlje pomlad. Med drevjem v prvem zelenju hodiπ, vsa hosta odmeva od ptiËjih zborov. In ko zasije sonce, obliva s svojo mirno svetlobo bele breze, zrcali se v mirni Kolpi, ponagaja resnim Gorjancem. »isto druga slika, samo Ëudo boæje: sredi krvi in trpljenja, sredi bojiπË najgrozovitejπe vseh vojn pojo ptiËki, si ‘Ërni VogranjËiËek« izbira dekle, se kiti zeleni Jurij, Ëebljajo raËke v mlakuæi, pleπejo dekleta starodavno kolo. Kje je vojna? O, blaæena Bela krajina!«

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENE SMERI 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: SLOVENSKA GLASBA MED VOJNAMA IN PO DRUGI SVOTVNI VOJNI VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci v obrisih spoznajo znaËilnosti glasbenih dogajanj na Slovenskem med obema svetovnima vojnama v medvojnem Ëasu in po drugi svetovni vojni, najpomembnejπe ustvarjalce in glasbena dela. Oblikujejo si odnos do slovenske glasbene dediπËine in spoznajo njen pomen za ohranitev slovenske samobitnosti OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke iz 4. simfonije Lucijana Marije ©kerjanca in ugotavljajo izvajalske in glasbene znaËilnosti ◆ opazujejo oblikovanost simfonije in jo primerjajo z obliko simfonije prejπnjih stilnih obdobij ◆ prebrali Magistrale iz Preπernovega Sonetnega venca ◆ posluπali ©kerjanËevo uglasbitev Magistral ob opazovanju notnega zapisa ◆ razpravljali o problematiki Preπernovega Sonetnega venca (medpredmetna povezava!) ◆ posluπali dva odlomka iz opere Preπeren Danila ©vare ◆ ugotavljali znaËilnosti skladateljeve glasbene govorice, ga slogovno opredelili ◆ peli balado o Urπki ob posluπanju in opazovanju notnega zapisa ◆ posluπali odlomke iz 3. stavka Simfonije ‡ Bela krajina ‡ skladatelja Marjana Kozine ◆ zapeli ljudski pesmi iz Bele krajine, ki sta temi v Simfoniji ◆ ugotavljali oblikovanost ‡ tridelna pesemska oblika

170 Prirocnik_9.indd 170

1/16/06 12:00:04 PM


DEJAVNOSTI Posluπanje

Za posluπanje glasbenih del sodobnih skladateljev je potrebna posebna motivacija, saj so za mladega posluπalca zelo zahtevna. Zato naj bo odmerjeno posluπanju dovolj Ëasa, vsak posnetek naj posluπajo uËenci veËkrat, da bodo lahko sami prepoznali, kaj je æelel skladatelj povedati in s kakπnimi glasbenimi sredstvi.

Petje

Kjer je le mogoËe, naj uËenci ali ob posluπanju ali samostojno, tudi pripevajo, pojejo. To je mogoËe pri posluπanju balade o Urπki iz ©varove opere, tem iz Kozinove Bele krajine, ki naj jih zapojejo v celoti tudi kot belokranjske ljudske pesmi.

VIRI IN LITERATURA: Rijavec, Andrej (1979): Slovenska glasbena dela. Ljubljana: DZS. O’Lough, Niall (2000): Novejπa glasba v Sloveniji. Ljubljana: Glasbena matica. Honolka, Kurt (1983, 1998): Svetovna zgodovina glasbe. Ljubljana MK Zaloæba. ©iftar, Vanek (1063): Slavko Osterc. Murska Sobota.

UËiteljeve pripombe

171 Prirocnik_9.indd 171

1/16/06 12:00:04 PM


7.2 NOVA GLASBA GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 38 U»BENIK, stran 20 CD 2, zvoËni primeri πt. 55‡62 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. TERMINOLOGIJA atonalnost flZa ‘dobo popolne atonalnosti’ velja razdobje, ki traja od zavrnitve tonalne glasbe do dvanajsttonske glasbe. S tonalno glasbo je konec okrog 1910, razdobje dvanajsttonske glasbe kot sistema pa se zaËne 1923. Atonalne skladbe v glavnem sovpadajo z nemπkim ekspresionizmom. V NemËiji so glavni predstavniki popolne atonalne glasbe Arnold Schönberg (skladbe iz op. 11-22), Alban Berg (Wozzeck je iz tega razdobja) in Anton Webern. V razdobju popolne atonalnosti so nastajale tudi atematske skladbe, to so skladbe, pri katerih se teme ne ponavljajo in tudi niso izpeljane (npr. Erwartung/ PriËakovanje A.Schönberga).« (Wörner, 411) Atonalnost in dvanajsttonski sistem sta v najtesnejπi povezavi. Kratek pregled znaËilnosti razvoja atonalnosti oziroma dodekafonije (glej prilogo &). svobodna atonalnost ◆ pomemben deleæ za njen razvoj imata Charles Ives in Skrjabin v svojih poznih opusih ◆ dunajska nova πola ‡ vedno bolj se opredeljuje za flestetsko izogibanje do tedaj veljavnim glasbenim zakonom« (Kohoutek, 83) ◆ Schönberg: flZnaËilen za ta stil je postopek z disonancami, kot da so konsonance in odrekanje tonalnemu centru. Kot rezultat tega se izogibamo toniki, izkljuËuje se modulacija ‡ ker je modulacija proces, ki pomeni prehod iz ene ugotovljene tonalitete v drugo, ki se vzpostavlja« (Schönberg: Nauk o harmoniji) ◆ akordov ne gradijo veË po terËnem principu (glej flmistiËni«, flprometejski« akord pri Skrjabinu): akord je sestavljen iz intervalov septime, kvarte, sekunde, tritonusa. Oktava je odstranjena (nosilec tonalitete!) ◆ atonalisti ‡ (Schönberg, Berg in Webern) se jim v zaËetku niso pridruæili ‡ termin so razumeli v negativnem smislu kot flskupni pojem za praglasbo« ◆ zavræejo klasiËni simetriËni ritem ◆ uvedejo dvojno punktacijo ◆ pogosto spreminjajo metrum ◆ ne marajo ljudskih ritmov in ljudske glasbe sploh (Osterc) ◆ odreËejo se tematskega naËela v oblikovanju ‡ zastopajo dosledno atematiËnost ‡ gradbeni material je interval in princip svobodnega razvoja variiranja ◆ uvedejo flgovorjeno petje« (Sprechgesang) ‡ glej primere razliËnega zapisovanja

172 Prirocnik_9.indd 172

1/16/06 12:00:04 PM


Svobodna atonalnost traja pribliæno do leta 1920 (toËneje 1923), ko pride do organizirane atonalnosti. ZaËetnik je Matthias Hauer (1883‡1959) ‡ prvi je pisal v dvanajsttonskem sistemu in ga tudi teoretiËno utemeljil. Schönberg ga je prviË dosledno uporabil v Suiti za klavir, op.25 (1923); Organizirana atonalnost ‡ vsi glasbeni parametri naj bodo organizirani. To pomeni: da je uveden niz, vrsta, serija (med terminoma serija in serialna tehnika je kvalitativna razlika ‡ serialna glasba πele po letu 1950!). Faze tehnike dodekafonske serije: ◆ tehnika vrste (preddodekafonska) ‡ veËje πtevilo tonov se pojavlja (tudi v ponovitvah) izkljuËno linearno, melodiËno. Ponavljajo se v originalni vrsti, rakovem gibanju, inverziji in rakovem gibanju inverzije ◆ tehnika serije I. stopnje ‡ znaËilnosti: kompleks nekaj tonov (od treh do dvanajst razliËnih viπin), razen linearne (horizontalne, melodiËne) tudi vertikalna (harmonska) uporaba, v kombinaciji enega in drugega ◆ dodekafonska (dvanajsttonska) tehnika ‡ ortodoksna (Kohoutek) ‡ fldosledna razπiritev tehnike serije na kompleks vseh dvanajst tonov kromatiËne lestvice« ◆ tehnika serije II. stopnje (postdodekafonska): Uporablja doloËene intervale in motiviËno-strukturne odnose; uporablja pa tudi manjπe skupine tonov (mikroserije), s katerimi izvaja permutacije zaporedij, rotacije, antirotacije, interpolacije. Skrajna faza tehnike serije je totalna organizacija po letu 1950. ZnaËilno zanjo je delo s serijami (odtod termin serialna glasba): ◆ serija tonskih viπin (linearni element) ◆ serija trajanja, pavz ◆ serija inπtrumentalnih barv in kombinacij ◆ serija dinamiËnih stopenj ◆ serija naËinov artikulacije ◆ serija metriËnih in agogiËnih sprememb Glasbeni primeri: Anton Webern: Variacije za klavir, op.27 (1936) Olivier Messiaen: Quatre Etudes de rythme (©tiri etude ritma) ‡ Mode de la valeur et d’intensité (Modus trajanja in intenzivnosti), 1949/50 Pierre Boulez: Structures. Premier Livre. A 2 pianos 4 mains (Struktura I za dva klavirja), 1952 aleatorika (alea, lat. = kocka) Skladba omogoËa razliËne moænosti izvedbe, ki so prepuπËene izvajalcu. Obstajajo trije razliËni tipi aleatoriËnih izvedb: skladatelj napiπe samo posameznosti (detajlne strukture), ki jih izoblikuje izvajalec skladatelj napiπe oblikovni okvir skladbe, podrobnosti prepusti izvajalcu skladatelj se omeji samo na posamezne akcijske predloge, tudi v obliki grafiËnih zapisov, vse ostalo je prepuπËeno izvajalcu Primer: Karlheinz Stockhausen: Klavierstück XI (Klavirski komad XI), 1956 Skladatelj je oblikoval 19 tonskih skupin, 19 kratkih fragmentov, ki jih je zapisal na 93 x 53 cm velik karton, da je imel pianist pregled nad celotno skladbo. Vrstni red tonskih skupin je poljuben, lahko zaËne s katerokoli in jih v nadaljnjem izvajanju

173 Prirocnik_9.indd 173

1/16/06 12:00:05 PM


izbira po lastni volji, v tempu in glasnosti, kakrπno sam izbere itd. Ko zaigra neko skupino tretjiË, je skladba konËana. Notni primer nekaterih tonskih skupin: Haubenstock-Ramati, Roman: Mobile for Shakespeare glasbena grafika Leta 1959 so v Donaueschingenu odprli razstavo z naslovom flGlasbena grafika«. Gre za poseben naËin zapisovanja glasbe, v katerem uporabljena sredstva, znaki nimajo veË natanËno doloËenega pomena, kot ga imajo notni zapisi (viπine, dolæine tona). Mnogopomenskost znakov, nedoloËenost njihovega pomena tako omogoËajo izvajalcu mnogo moænosti za ustvarjalno interpretacijo takih del, ki so vedno izvedbeno unikatna, neponovljiva. Primeri: Logothetis, Anestis: Odysée Hashagen, Klaus: Cymbalon za Ëembalo in tonski trak Kayn, Roland: Galaxis. Multipla zvoËna struktura za variabilno inπtrumentalno zasedbo (partiture so v delovnem zvezku, Glasba 9) tonski grozd (cluster) Po letu 1960 se kot novo kompozicijsko sredstvo pojavijo tako imenovane zvoËne ploskve ‡ bolj znane kot cluster (cluster, angl. = grozd, Ëop). Gre predvsem za sluπno, miselno percepcijo zvoka, ki je sicer zapisan z notami. Pojavlja se v treh tehnikah: a) kot statiËni, stojeË cluster, toni so izdræani, brez premikanja b) kot stojeË cluster z notranjim premikanjem med vokalnimi ali inπtrumentalnimi glasovi c) kot gibljiv cluster, v katerem se premika celotni cluster ali samo nekateri sestavni deli (primer: De profundis, priloga) Primeri: Ligeti, György: Atmsophères Penderecki, Krzysztof: ˇ Anaklasis konkretna glasba (musique concrète) Glasba, ki jo oblikujejo montirani zvoki, ropoti in πumi, ki jih sliπimo kot niz, zaporedje zvoËnih objektov, v katerih posamezni zvoki izgubijo svoj pomen. ZaËetnik konkretne glasbe je Pierre Schaeffer, ki je leta 1948 zaËel v pariπkih radijskih πtudijih eksperimentirati s prepariranimi inπtrumenti in poπkodovanimi gramofonskimi ploπËami, lastnostmi zvokov (visoko ‡ nizko, dolgo ‡ kratko, grobo ‡ gladko ...), kriki, naravnimi glasovi itd., jih snemati, nasnemavati, paËiti, preparirati. Primer: Pierre Schaeffer: Simfonija za osamljenega Ëloveka elektronska glasba V 50. leta 20. stoletja segajo prvi poskusi komponiranja sinusnih tonov s pomoËjo tonsko-tehniËnih aparatov. Tako so nastala prva dela, komponirana s sinusnimi toni (Karlheinz Stockhausen: Studie I in II, Herbert Eimert: Struktur 8). Velik napredek pri preoblikovanju zvoka je bil doseæen s pojavom impulznih generatorjev, generatorjev πumov, obroËnih modulatorjev in filtrov ter magnetofona. MoËno je elektronska glasba povezana tudi s kompozicijskimi tehnikami serialne glasbe, predvsem s tonskimi lastnostmi (parametri) kot so serije tonskih viπin, dolæin, glasnosti,

174 Prirocnik_9.indd 174

1/16/06 12:00:05 PM


naËinov igranja, zvoËnimi barvami. Posebno zvoËne barve dobijo v elektronski glasbi novo dimenzijo. Poseben problem elektronske glasbe je njeno zapisovanje. Ali je to πtevilËno (Koenig, Gotfried Michael: Essay):

ali pa grafiËno (glej Glasba 9, delovni zvezek str. 39) raËunalniπka glasba ZaËetki raËunalniπke (kompjuterske) glasbe segajo v leto 1956, ko je skladatelj L. Hiller napisal Suite za godalni kvartet Illiac kvartet in je dodal le stilne oznake. 1964 pa je G. M. Koenig razvil raËunalniπki program, s katerim je po predhodnem izraËunu strukture, oblike in izraze vnesel procesne πtevilke kot pomoË pri doloËanju znaËilnosti kompozicije. Danes je mogoËe z ustreznimi programi zapisati praktiËno vse, kar potrebuje skladatelj za komponiranje glasbe, tudi najsodobnejπe.

175 Prirocnik_9.indd 175

1/16/06 12:00:05 PM


B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENE SMERI 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: NOVA GLASBA VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo znaËilnosti glasbenih smeri 20. stoletja in najpomembnejπe skladatelje. V ospredju je predvsem kognitivni vidik, zato jih je treba posebej motivirati tudi tako, da sami aktivno sodelujejo pri oblikovanju nekaterih glasbenih sekvenc. S tem si poglobijo znanje, predvsem pa si oblikujejo odnos do nove glasbe. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali odlomek skladbe in ugotavljali izvajalske znaËilnosti skladbe ◆ sami ustvarjali improvizirano novo glasbo* ◆ posluπali odlomek Posvetitve pomladi Igorja Stravinskega in poskuπali asociativno opisati glasbeno dogajanje ◆ posluπali odlomek Ligetijeve skladbe in ugotavljali, kateri del sheme (str.39) so sliπali ◆ ugotavljali znaËilnosti clustra ◆ posluπali odlomke obeh Schönbergovih in Berijeve skladbe ter ugotavljali naËin obravnave vokala ◆ improvizirali (posnemali) vse tri naËine vokalnega izraæanja ◆ ugotavljali znaËilnosti celotonske in kromatiËne lestvice, bitonalnosti in politonalnosti ◆ opazovali razliËne naËine grafiËnega zapisovanja nove glasbe ◆ sami ustvarili grafiËno partituro in jo izvedli DEJAVNOSTI Posluπanje

Posluπanje naj bo vedno podprto z ogledom partitur in z ustrezno razlago. »im veË znaËilnosti posluπanih primerov naj ugotovijo uËenci sami, zato jih motiviramo za Ëim aktivnejπe posluπanje; kjer je le mogoËe, tudi z lastno dejavnostjo (improvizirano igranje, izvajanje).

Petje

Delo z novo glasbo omogoËa veliko lastnih pevskih in drugih dejavnosti.

Ustvarjanje

Veliko elementov nove glasbe lahko uËenci ustvarijo sami z oblikovanjem zanimivih vokalnih in inπtrumentalnih zvokov, s kombinacijami in izvajanjem. Izkoristimo lahko moænosti snemanja glasbe in raËunalniπkega flkomponiranja«.

VIRI IN LITERATURA: Schoenberg, Arnold: A survivor from Warsaw, partitura, Philharmonia. Budapest: Editio Musica. Karkoschka, E. (1963): Das Schriftbild der Neuen Musik. Celle: Hermann Moeck Verlag. Vogt, H. (1972): Neue Musik seit 1945. Stuttgart: Phillip Reclam jun.. Gligo, N. (1987): Problemi nove glazbe 20. stoljeËa. Zagreb. Zimmerschied, D. (1974): Perspektiven Neuer Musik, Mainz: Schott.

176 Prirocnik_9.indd 176

1/16/06 12:00:06 PM


UĂ‹iteljeve pripombe

177 Prirocnik_9.indd 177

1/16/06 12:00:06 PM


7.3 JAZZ (DÆEZ) GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 42 U»BENIK, stran 21 CD 2, zvoËni primeri πt. 63‡70 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. IZ ZGODOVINE JAZZA (DÆEZA) ◆ ◆

Nasilne deportacije afriπkih Ërncev v Ameriko od 16. stoletja naprej Za najzgodnejπe obdobje jazza (dæeza) je znaËilna moËnejπa ritmiËna in tonalna ekspresivnost ter polifona skupinska improvizacija. Skupine so igrale na cestnih paradah, pogrebih, gostijah, zabavnih prireditvah ‡ vse do danes se je obdræala tradicija javnega igranja ‡ Marching Bands (Street Bands), pri Ëemer je naraπËala koraËniπka glasba (zaËetniki: Buddy Bolden, Manuel Perez, Louis Nelson ...). MoËan vpliv na nadaljnji razvoj jazza je imel pojav ragtima in bluesa; razen inπtrumentalnih izvedb tudi vokal (Lemon Jefferson, Papa Charlie Jackson, v 20-ih letih posebej Bessie Smith). Po letu 1917 so se naËini igranja jazza v Chicagu izpopolnili in preπli v naslednjo fazo (Joe Oliver, Jimmy Noone, Louis Armstrong, Johnny Dodds ...), ki jo zaznamujejo zapisani aranæmaji, razen kolektivnih improvizacij vrnitev k solistiËni igri, beli glasbeniki razvijejo svoje naËine igranja in oblike (dixiland), prve izdaje gramofonskih ploπË. Izoblikuje se newyorπki jazz (dæez), iz katerega nastane v sredini 20-ih let simfoniËni jazz (dæez) z velikimi show-orkestri, ki igrajo zabavno glasbo z elementi jazza (dæeza) (Paul Whiteman). V 30-ih letih se pojavi jazz (dæez) orkester kot big band in z novim stilom ‡ swingom. Afriπki elementi stopijo nekoliko v ozadje, nastane zabavna in koncertna glasba, ki traja do pribliæno leta 1945 (Glenn Miller, Duke Elington, Benny Goodman ...) »rni glasbeniki ponovno poiπËejo lastne stilne oblike jazza (dæeza) z rabo tradicionalnih ritmiËnih in melodiËnih elementov. Nastanejo slogi bebop (Lester Young, Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Thelonius Monk ...), progresivni jazz (dæez) (Stan Kenton), cool jazz (kul dæez) (Miles Davis, Lennie Tristano).

2. K ZNA»ILNOSTIM ◆

V jazzu (dæezu) ritmi niso zapisani tako kot v klasiËni glasbi. Znano je, da afriπkih ritmov in napevov vse do danes ni mogoËe popolnoma natanËno izmeriti in notirati. Za klasiËni ritem in metrum je znaËilno natanËno poudarjanje (beat). V jazzu (dæezu) pa ustvarja napetost off ‡ beat, flnajpomembnejπi oblikovalni material vseh slogov jazz« (dæez) (Alfons D. Daner). Off Beat ni isto kot sinkopa. Pri Off-Beatu moramo razlikovati fore ‡ beat (predudarec) in after ‡ beat (poudarec), torej nekakπen predhodni udarec in udarec z rahlo zamudo glede na dobo.

3. VPLIVI JAZZA NA UMETNO GLASBO

178 Prirocnik_9.indd 178

1/16/06 12:00:07 PM


B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENE SMERI 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: JAZZ (DÆEZ) VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo najpomembnejπe smeri in ustvarjalce jazza (dæeza) ter njegov vpliv na umetno glasbo. S tem si oblikujejo estetske kriterije za vrednotenje zabavne glasbe, uËijo se razlikovati med kvalitetno zabavno glasbo in kiËem. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali spiritual Nobody knows ◆ spiritual zapeli in se ga nauËili ◆ ugotavljali znaËilnosti Ërnskih duhovnih in delovnih pesmi ◆ posluπali Armstrongo blues Bassin Street in ugotavljali znaËilnosti ◆ posluπali in zapeli melodijo Mack the Knife ◆ ugotavljali, ali je pel pevec ritmiËno, metriËno in melodiËno natanËno ◆ improvizirali na melodijo Mack the Knife ◆ igrali ritme razliËnih stilov jazza ◆ posluπali odlomka iz Gershwinove opere Porgy and Bess DEJAVNOSTI Posluπanje

Posluπanje primerov jazza je za ugotavljanje znaËilnosti zelo pomembno, zato naj ga bo dovolj in aktivno. Posebej v primerih, ko gre za ugotavljanje ritma, ki je med najpomembnejπimi elementi jazza, pa tudi najzahtevnejπimi za posluπalca in izvajalca.

Petje

UËenci naj se nauËijo peti obe melodiji (Nobody knows in Mack the Knife) do tolikπne mere, da ju bodo lahko peli tudi ob spremljavi oziroma bodo lahko drugo improvizirali. Pojejo naj tudi Gershwinovo pesem I got rhythm.

Ustvarjanje

UËenci naj si ob posluπanju sami izmislijo ritmiËne vzorce in z lastnimi ali Orffovimi inπtrumenti spremljajo izvedbe. Weillovo melodijo (Mack the Knife) naj pojejo tudi improvizirano ritmiËno in melodiËno. NauËijo naj se ritem Entertainerja in ga ob posluπanju improvizirano spremljajo.

VIRI IN LITERATURA: Berendt, J. E. (1958): Knjiga o jazzu. Zagreb: Mladost. Amalietti Peter (1986): Zgodbe o jazzu. Ljubljana: DZS.

179 Prirocnik_9.indd 179

1/16/06 12:00:07 PM


UĂ‹iteljeve pripombe

180 Prirocnik_9.indd 180

1/16/06 12:00:07 PM


7.4 MUZIKAL GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 46 U»BENIK, stran 24 CD 2, zvoËni primeri πt. 71‡74 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. ELEMENTI MUZIKALA ◆

◆ ◆

V muzikalu gre za integracijo πtevilnih elementov, ki so se v 20. stoletju, v katerem se je muzikal razvijal, v njem pojavljali kot sestavine, se nadgrajevali in dopolnjevali. Proces pa πe ni zakljuËen ‡ avtorji sodobnega muzikala vnaπajo vanj vedno nove vsebinske, glasbene in tehniËne domislice. V ameriπkem muzikalu so se najprej pojavili elementi ameriπkega jazza in minstrel showa s specifiËno zvoËno barvo in za jazz tipiËno inπtrumentacijo. ZnaËilni so glasbene πtevilke (flnumere«) in plesni vloæki, ob tem pa imajo posebno mesto (posebej v evropskem muzikalu) πe teksti, vsebine, zgradba in tehniËna opremljenost. Vsebine so praviloma lahkotnejπe ‡ burleskne, komiËne, parodistiËne, pa tudi aktualne druæbeno kritiËne, nekateri z naslonitvijo na znana literarna dela (Shakespeare, B.Shaw). Izvedbeno so nekateri muzikali zelo zahtevni, sestavljeni iz songov, plesov, akrobatike, cirkuπkih elementov itd., zato morajo biti izvajalci zelo vsestranski: pevci, plesalci, dobri igralci ... Tudi ples je v vsakem muzikalu pomemben sestavni del, pa naj gre za umetniπki ples ali za ples, prilagojen dogajanjem na odru. Muzikal pa je pomemben tudi iz komercialnega vidika: finanËni vloæki v pripravo muzikala so praviloma zelo visoki, zato jih morajo izvedbe pokriti.

2. ANDREW LLOYD WEBBER: FANTOM IZ OPERE DELA: ◆ muzikali (Jezus Kristus Superstar, Evita, MaËke, Fantom v operi)

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENE SMERI 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: MUZIKAL VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci bodo podrobneje spoznali muzikal Fantom v operi angleπkega skladatelja A. L. Webbra. Spoznali bodo najpomembnejπe glasbene znaËilnosti te zvrsti glasbenega gledaliπËa in si oblikovali kriterije za vrednotenje in odnos do laæjih glasbenih zvrsti.

181 Prirocnik_9.indd 181

1/16/06 12:00:07 PM


OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali melodijo Memory iz muzikala Cats ◆ melodijo Memory ob spremljavi (lahko tudi ob posnetku) zapeli ◆ posluπali odlomke iz muzikala Fantom v operi ◆ ugotavljali glasbene znaËilnosti Webbrovega muzikala ◆ prebrali vsebino muzikala Fantom v operi ◆ zapeli odlomek In sleep he ang to me iz muzikala ◆ ogledali odlomek muzikala na posnetku DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj veËkrat posluπajo odlomke iz muzikala Fantom v operi, da bodo lahko ugotovili njegove glasbene znaËilnosti in si zapomnili melodije.

Petje

S petjem melodij iz Webbrovih muzikalov si jih bodo uËenci laæe zapomnili in prepoznali ob posluπanju.

Ustvarjanje

V glasbeno razvitejπih razredih (veË uËencev v glasbeni πoli) naj poskuπajo uËenci sami pripraviti in uprizoriti svoj lastni muzikal.

VIRI IN LITERATURA: Karlin, Igor (2005): Od opere do muzikala. Ljubljana: MK. Pflicht, S.(1980): Musical-Führer. Mainz: Schott. Borris, S. (1971): Musik und Bildung.

UËiteljeve pripombe

182 Prirocnik_9.indd 182

1/16/06 12:00:07 PM


7.5 POPULARNA IN ZABAVNA GLASBA GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 47 U»BENIK, stran 25 CD 3, zvoËni primeri πt. 75‡86 PRILOGA 5

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. POPULARNA IN ZABAVNA GLASBA ‡ NEKAJ POBUD ZA RAZMI©LJANJE ◆ ◆

terminoloπka mnogovrstnost ‡ razliËni slogi in smeri v zabavni oziroma popularni glasbi po letu 1950 popularna in zabavna glasba kot sredstvo in oblika masovne komunikacije: masovni mediji ‡

GLASBENA INDUSTRIJA proizvodnja nosilcev

DISKOGRAFSKI BIZNIS træenje nosilcev zvoka

zvoka, kasete, CD, video

glasbeni tisk (note, Ëasopisi, publikacije)

ELEKTRONSKA INDUSTRIJA aparati za reprodukcijo zvoka

POSLU©ALEC glasbeni konzument

V Angliji so v letu 1974 prodali 160 milijonov gramofonskih ploπË. ◆

Posluπalci ‡ kupci ploπË so predvsem mladi (statistika iz 70-ih let: 80% do 30 let, od tega 75% od 12 ‡ 20 let); razmerje med zabavno in klasiËno glasbo (iz istega Ëasa): 80:20 % v korist zabavne glasbe. Socioloπka analiza pojavov zabavne in popularne glasbe (npr. problem kulture mladih in sposobnosti objektivnega presojanja ter kritiËnega odnosa do poplave flproizvodov« od najprimitivnejπega kiËa pa do kvalitetnih umetniπkih stvaritev na podroËju zabavne glasbe; formiranje kulta zvezdnikov, idolov). V propagandne namene diskografskega biznisa spadajo tudi razne liste popularnosti glasbenih del in izvajalcev (glasbeni in drugi tisk).

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENE SMERI 20. STOLETJA DIDAKTI»NA ENOTA: POPULARNA IN ZABAVNA GLASBA

183 Prirocnik_9.indd 183

1/16/06 12:00:07 PM


VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo raznolikost glasbenih slogov in smeri zabavne in popularne glasbe druge polovice 20. stoletja in si s tem oblikujejo kritiËen odnos ter estetska merila za vrednotenje te glasbe. OPERATIVNI CILJI: UËenci (se/si) bodo ◆ posluπali skladbe razliËnih pevcev in glasbenih skupin in ugotavljali znaËilnosti posameznih stilov in smeri ◆ peli pesmi pevcev in glasbenih skupin in ob njih ustvarjali preproste spremljave ◆ zbirali materiale (slikovne, tiskane, zvoËne, video ...) o posameznih pevcih in glasbenih skupinah ◆ v obliki kratkih referatov sami predstavili pevce in glasbene skupine ◆ oblikovali svoje liste najpopularnejπih domaËih in svetovnih uspeπnic, posameznih izvajalcev in glasbenih skupin DEJAVNOSTI Posluπanje

UËenci naj Ëim veËkrat posluπajo posamezne pesmi in ugotavljajo slogovne in glasbene znaËilnosti posameznih pesmi, da jih bodo ob posluπanju ob sicerπnji glasbeni ponudbi prek masovnih medijev lahko prepoznali.

Petje

Pesmi posameznih pevcev ali glasbenih skupin naj zapojejo uËenci skupaj v razredu in posamiËno (karaoke).

Ustvarjanje

Ob posluπanju in petju naj poskuπajo uËenci oblikovati tudi preprosto ritmiËno spremljavo z lastnimi ali Orffovimi inπtrumenti. Ob izvedbah plesnih skladb naj tudi zapleπejo.

VIRI IN LITERATURA: Enciklopedija glasbe (2004): Radovljica: Didakta.

UËiteljeve pripombe

184 Prirocnik_9.indd 184

1/16/06 12:00:08 PM


VIII. GLASBENA SEDANJOST V SLOVENIJI 8.1 GENERACIJE SLOVENSKIH SKLADATELJEV GLASBA 9 DELOVNI ZVEZEK, stran 52 U»BENIK, stran 31 CD 3, zvoËni primeri πt. 87‡96 PRILOGA

A STROKOVNE INFORMACIJE 1. DODATEK K BIOGRAFIJAM Lojze LebiË (rojen 1937) DELA: ◆ vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori, Tri noËne pesmi, ©tiri Kocbekove pesmi, Fauvel ‘86 za soliste, meπani zbor, klavir, tolkala, priroËna glasbila in trak, Hvalnica svetu, V tihem πelestenju Ëasa ... za soliste, meπani zbor, tolkala in sintetizator, Ajdna, Poægana trava, Miti in apokrifi ◆ klavir: Impromptus I ‡ IV, Sonet, ◆ komorna glasba: Concertino per cinque, Kons (b), Kons (a), Atelje za violino in klavir, Epicedion, Invisibilia. Godalni kvartet, Illud tempus za trobento in orgle, Aprilske vinjete ‡ Chalumeau III, Dogodki, Invocation ◆ elektronska glasba: Atelje II za tonski trak, Atelje za violonËelo in tonski trak ◆ orkestralna glasba: Sentence, Korant, Nicinia, Glasovi za godala, tolkala in brenkala, Tangram, Uvertura za tri inπtrumentalne skupine, Queensland music, Simfonija za orgle in simfoniËni orkester, Cantico I, Cantico II Alojz Srebotnjak (rojen 1938) DELA: ◆ vokalna in vokalno-inπtrumentalna: zbori (Zborovske pesmi na besedila SreËka Kosovela I, II, Mati, za glas in godala, Vojne slike za tenor, violo, tolkala in klavir, Rekviem za talca, Naivni Orfej za meπani zbor in komorni ansambel, Ekstaza smrti za meπani zbor, bariton in orkester, Zjasni zvezde mu temne! ‡ kantata, Soneti za tenor in klavir, ©kofjeloπki pasijon za πtiri pevce, meπani zbor in orkester ◆ klavir: Inventione, Makedonski plesi, Godec, Variacije na temo Slavka Osterca, Scherzando, Variacije na temo Jacoba Gallusa ◆ komorna glasba: Fantasia notturna, Serenada, Dnevnik, Lamento, Naif ‡ collage za skupino inπtrumentov, Makedonski plesi, Macedonica ‡ collage za skupino razliËnih

185 Prirocnik_9.indd 185

1/16/06 12:00:08 PM


inπtrumentov, Pet preludijev za harfo, Druga sonatina za violino in klavir, Sonatina III za violino in klavir, Dva stavka za kitaro, Makedonske ljubavne pesmi za violino in klavir, Slovenski plesi za violino in klavir orkestrska glasba: Glasba za godala, Sinfonietta in due tempi, Kraπka suita, Antifona, Koncertnantne epizode, Koncert za harfo in orkester, Koncert za violino in orkester, Slovenica, Balade, Klic narave, Slovenski ljudski plesi, Trobenta in vrag ‡ suita iz baleta, Rapsodica, Komedijanti filmska glasba: Akcija, Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne, Zarota, Ne joËi Peter, Amandus, Pastirci, Praznovanje pomladi, Oda Preπernu

Jakob Jeæ (rojen 1939) DELA: ◆ zbori (Idile Jurija Vodovnika, Umetnost in regrat, Caccia za pet vokalnih solistov, Potres v Reziji, Periatev, Farinelli, Suite narodnih pesmi, Matura ◆ vokalno-inπtrumentalna: Tri baladne pesmi, Pastirski spevi, Pojem igram ‡ zbirka za æenski zbor, klavir in ansambel, Deset samospevov, Tri Murnove pesmi, Odsevi Hajamovih stihov, Do fraig amors ‡ kantata za dvojni zbor, mandolino, kitaro, lutnjo in tolkala, Briæinski spomeniki ‡ kantata za tenor, bas, dvojni meπani meπani zbor, otroπki zbor, trobila in tolkala, Pogled narave, Pogled zvezd ‡ kantata za sopran, dva mezzosoprana, moπki oktet, meπani zbor in orkester, Caccia giocosa za πest vokalnih solistov in rog, Pogled lune, Sodobna uspavanka za meπani zbor, flavto in klarinet, Morski odmevi za glas in violo ◆ komorna glasba: Pastoralne invencije za violino in klavir, Sonatina za flavto in klavir, Nomos za komorni ansambel, Nomos II za klarinet, trombon in violonËelo, Nomos III za dve violini, Nomos V za rog, trobento, trombon in klavir, Nomos VI za violonËelo in klavir, Nomos VII za trombon in tolkala, Toccare toccata za violino in violonËelo, Ekstremi I za fagot in klavir, Ekstremi II za klarinet in dvoje tolkal, Ekstremi III za oboo in dvoje tolkal, Ekstermi IV za flavto in dvoje tolkal ◆ elektroakustiËna glasba: Pogled zvezd II

B DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA TEMATSKA VSEBINA: GLASBENA SEDANJOST V SLOVENIJI DIDAKTI»NA ENOTA: GENERACIJE SLOVENSKIH SKLADATELJEV VZGOJNO-IZOBRAÆEVALNI CILJI: UËenci spoznajo dela slovenskih skladateljev in si s tem oblikujejo pozitiven odnos do domaËe glasbene ustvarjalnosti, spoznajo njen pomen za ohranjanje slovenske samobitnosti. OPERATIVNI CILJI: UËeni (se/si) bodo ◆ posluπali odlomke del slovenskih skladateljev in ugotavljali njihove znaËilnosti ◆ peli ljudsko pesem z Goriπkega ali Sijaj, sijaj sonce ◆ posluπali zaËetek Merkùjeve rapsodije z istim naslovom in ugotavljali podobnost s pesmijo

186 Prirocnik_9.indd 186

1/16/06 12:00:08 PM


◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆ ◆

primerjali oba dela pesmi in ugotavljali znaËilnosti posluπali odlomek Jeæeve kantate in ugotavljali znaËilnosti inπtrumentalne zasedbe prebrali celotno besedilo in obudili spomin na Ëas Minnesängerjev (Oswald von Wolkenstein) posluπali odlomek Koncerta za trombon in orkester in ugotavljali vplive jazza ob posluπanju oblikovali asociacije na ljudske obiËaje kurentovanja in jih besedno izrazili ob posluπanju Srebotnjakove Antifone poiskali podobnost z belokranjsko ljudsko pesmijo (Kresna) in pesem zapeli ugotavljali oblikovanost Srebotnjakove Slovenice in njene znaËilnosti ugotavljali izvajalne in oblikovne znaËilnosti odlomka skladatelja Feguπa prebrali besedilo Kozmopolit pesnika Gustava Januπa in ugotavljali vsebinske znaËilnosti besedila posluπali samospev Kozmopolit skladatelja Tomaæa Sveteta in ugotavljali skladnost izraza v besedilu in glasbi posluπali skladbo mladega skladatelja Vita Æuraja in spoznavali njene znaËilnosti

DEJAVNOSTI Posluπanje

Odlomke del slovenskih skladateljev naj posluπajo uËenci veËkrat in poskuπajo ugotavljati njihove kompozicijsko ‡ tehniËne, oblikovne, vsebinske in izrazne znaËilnosti. V pomoË jim bodo dosedanja znanja in dobra uËiteljeva razlaga.

Petje

Pesmi, ki se navezujejo na glasbena dela (Merkù, Srebotnjak) naj uËenci zapojejo, ker bodo tako laæe sledili poteku glasbe ob posluπanju.

Viri in literatura: A. F. (1996): Sto Slovenskih skladateljev. Kranj: Preπernova druæba.

UËiteljeve pripombe

187 Prirocnik_9.indd 187

1/16/06 12:00:08 PM


Glasba 9, prirocnik za učitelje glasbe