Zmorem! Yes, I can! #1

Page 1

1

no

OKTOBER 2016

KJER JE VOLJA, JE MOČ!

ZAKAJ ČAKATE NA REŠITVE, NAMESTO, DA BI JIH POISKALI SAMI? GO OUT AND SEE WHAT THE WORLD HAS GOT TO OFFER YOU

NI POMEMBNO, KOLIKO DENARJA IMAŠ, BOLJ POMEMBNO JE, KAKO Z NJIM RAVNAŠ A ŠE NE VEŠ? SREČEN JAZ ZA SREČNO ŽIVLJENJE! SMUTI

– KAJ JE TO ZA ENA STVAR?

NAGRADNA IGRA BREZ MUJE SE ŠE ČEVELJ NE OBUJE!

PROSIM, NEHAJTE BREZGLAVO ISKATI SLUŽBE! YOU CANNOT CREATE EXPERIENCE; YOU MUST UNDREGO IT!

EKSKLUZIVNO GEORGE DERISO SVETUJE MLADIM


BESEDA UREDNIKA Nedelja je. Jaz pa sedim na kavču in buljim v računalnik. Naj povem, da je zunaj sončno, toplo in ravno primerno za rolanje (ki ga naravnost obožujem). Vendar sem tukaj, v hiši. Ne pritožujem se, ampak naravnost uživam. Vsake toliko mi poskoči srce. Malo od navdušenja, malo od stavka, ki mi kdaj pa kdaj roji po glavi: „Bom res zmogla?”. Pomembno je, da se zavedam, da je zdaj pravi čas in jaz sem na pravem mestu. Čeprav je nedelja in zunaj primerno za rolanje, ki ga obožujem. Ko prebiram članke, ki mi jih vsi, ki se vam morem zahvaliti z velikimi črkami (torej: ZAHVALITI) za ves trud in pripravljenost sodelovati, ZDAJ in TUKAJ, sem pozitivno vznemirjena. Počutim se srečno, imam mravljince in se že veselim rezultatov, ki jih bo e-revija prinesla mnogim in mnogim. Povod, da nekaj MORAM narediti, je bila prijateljica, s svojo izjavo: “Veš kako je, vsak dan na šiht, nato pa domov”. Sedeli sva na kavi in takrat sem se globoko zamislila. Sama v življenju vedno najdem pot in način (delno ali kar precej k temu prispeva domači vzgled in delo na sebi). Trenutno hodim po lestvi do zastavljenih ciljev, vendar nikoli nisem pomislila, da jih kdaj ne bi dosegla, da kdaj ne bi dobila dela ali, da bi kdaj delala tisto, kar me ne veseli. Vsako izkušnjo, ki sem jo kadarkoli pridobila, sem vzela kot dobro in jo nato dodala svojemu seznamu: “Kaj vse znam in zmorem”. Odločila sem se, da na nek način moram znanje, vedenje, motivacijo in še kaj, predati naprej. Pravzaprav sem mnenja, da dobra akcija in organizacija privede do najboljših rezultatov, zato sem pobrskala po spominu in se spomnila mnogih (ne)znancev, ki so, prav tako, na poti do zastavljenih ciljev ali pa že tam in rastejo. Tako je nastala tale e-revija, ki je skupek znanja, izkušenj, rezultatov, nasvetov. Je angleško – slovenska, ker sem mnenja, da je danes angleščina jezik, ki ga mora, vsaj razumeti, skoraj vsak. Če komu delam krivico, se mu globoko opravičujem. V akcijo smo torej vsi skupaj, ki bodo omenjeni tudi na koncu, stopili z namenom, da, predvsem, mladim med 15. in 30. letom (seveda tudi mlajšim in starejšim), predamo znanje, izkušnje, nasvete, vlijemo voljo, moč in motivacijo, pokažemo, da se tudi v Sloveniji da uspeti, tako v podjetništvu, kot v okviru zaposlitve in najbolj pomembno, da priložnosti so in denar obstaja. Zdaj pa hitro odprite možgančke, pograbite svinčnik in beležko ter se podajte dobrim rezultatom naproti! Želim vam prijetno branje. A ship is always safe at the shore. But this is not what it is built for. -Albert EinsteinUrednica revije Zmorem! ali Yes I can! Aleksandra Bavdaž


EDITOR’S WORD It’s Sunday afternoon. I am sitting on the couch, starring at my computer. The weather is just brilliant – sunny, warm and very appropriate for rollerblading (that I LOVE). No matter what I am in the house. Not complaining at all. In fact, I am enjoying myself a lot. Every once in a while I feel my heart skip a bit. It is partly because of the excitement, partly because of the sentence that crosses my mind sometimes: “Can I actually do this?” I am aware of the fact that NOW is the right time and I am in the right place. This is what I know for sure. Even though it’s Sunday afternoon and the weather so much like rollerblading, I am more than ready to begin this amazing adventure As reading through the articles you guys sent to me I feel the need to say a BIG thank you to all. Thank you for collaboration and your hard work. I am so excited. About the whole thing. Because I am sure we are doing such a great job. I can feel pins and needles all over my body. The thing that kicked my ass was my friend saying: “You know how it is…work, home, work, home, every day the same thing.” We were drinking coffee and this is when I did some big thinking. I always find a way to succeed. The latter might either be the influence from home, working on myself or both. At the moment I am on my way to accomplish my goals. However, I have never ever given myself a chance to think I am not capable of accomplishing them. Every experience has always been one more step towards what I set as a goal. That day I decided I had to pass my knowledge, experience and motivation on to you guys. I think that good organisation, good action and reaction are followed by best results. Knowing that I stepped in action and contacted people I know (now), who helped me with building of what you are sooner or later going to be reading at one of your favourite spots. This magazine is a collection of knowledge, experience and results. Moreover, it is an English-Slovenian magazine, because I assume you all are be able to understand articles written in English. I am deeply sorry if I offended anyone with the latter sentence. All the people mentioned on the last page stepped in the action in order to show young people that they (you) can succeed (even in Slovenia), either get a job or establish your own company and to show them (you) that money exists for those, who are willing to earn it. And now…take your pads and pens and start going towards your own success. A ship is always safe at the shore. But this is not what it is built for. -Albert EinsteinEditor of the magazine Yes, I can! Aleksandra Bavdaz


T ED x ta lk

GO OUT AND SEE WHAT THE WORLD HAS GOT TO OFFER YOU It was a truly frightening experience to have to pick between the two, but in the end, I decided that instead of staying in my comfort zone where I knew that I would stay unhappy for the foreseeable future, I’d rather step into the big vast unknown and find out for myself what was out there. Life took a dramatic turn for me about one year ago. I was working at the Nike Headquarter in Portland, Oregon as a video editor, where I had been for eight and a half years. I started out as an intern, it was my first job right out of college so needless to say I was quite excited. I have always wanted to be an artist of some sort, and my main goal is to find a career that allows me to draw all day long. When I was first hired as a video editor at Nike, I thought that even though this isn’t exactly what I was looking for, it was still a great opportunity to and that it would be an impressive addition to my resume. I told myself that I would work there for a couple years for the experience and then move on to something else, something more in line with what I want. It turns out that Nike was a great place to work for. They provided me with a very comfortable life where I made good money and met some amazing people. So when the two-year mark came, I thought, I could do this a bit longer, this is great. And as two years turn into three then four then five, suddenly I was looking at my ten-year sabbatical thinking, where has time gone to? What happened to my goals? As time passed while I was working at Nike, this voice started to grow in my head telling me that I should not be so comfortable here, that I should do something about my life and a career that has become growingly stagnant. I was getting increasingly anxious and unhappy. Through the years I kept pushing this voice aside, blaming it on my being spoiled and ungrateful, but at one point it grew so loud that I could no longer ignore it. I knew I had to do something, that I could not sit idle as life seemed to be zooming by faster everyday. And then there came the choices. I had to make a choice between two worlds - On one hand, there was a world that I’d always known, the familiar one that I’d lived in for so many years, one that I felt unfulfilled and unsatisfied in; On the other hand, there was this whole other world out there that I had no idea about, one that was full of unknown and it’s big and scary, but at the same time, full of opportunities and potentials. It was a truly frightening experience to have to pick between the two, but in the end, I decided that instead of staying in my comfort zone where I knew that I would stay unhappy for the foreseeable future, I’d rather step into the big vast unknown and find out for myself what was out there. The first thing I decided to do was to fulfill my long-time dream of traveling alone. I set out on a journey that would take me all over Southeast Asia, Central and South American, and eventually Europe. The journey brought new light onto my perspectives, and allowed me to see life through a completely different and refreshed angle — what we can see in our immediate surrounding is such a small part of what there is, the world is an immense place filled with endless things to see and so much to offer. Often we are confined by restrictions that we impose on ourselves, derived from expectations and fear, fear of change or fear of “losing what we have”, but sometimes if you just let it go and be willing to take a step out of your comfort zone, you would discover a whole new amazing world that you would’ve never known otherwise. I chose to listen to the voice that told me to take a leap, and it led me to a life I never have imagined and it has been the best thing I’ve ever done. It is scary, no doubt, but once you took the leap you would realize how much easier it is than you thought, you would land on your feet and everything is going to be alright.


My journey had brought me to where I currently live — Maribor, Slovenia. A year ago I hadn’t even heard of this city, let alone considering moving here, and now I enjoy everyday of being here getting to know the people and the culture, while having free time to do what I’ve always wanted to do — draw and paint all day. I love the opportunity I have now to work on my dream career, and I’m thankful everyday. It’s been an unplanned detour to get to where I am now, a place where I’ve always envisioned of going, though the exact course was never clear. All I knew was to follow the voice inside me telling me what makes me happy, and with luck and determination, I ended up exactly where I wanted to be.

Vivian Chen TED x talk participant

Vivian is a successful illustrator, who gave a talk at TED x talk event that was going on in Maribor a few months ago. She is an open-minded young lady, who is eager to experience life to the fullest. Aleksandra Bavdaz www.youtube.com/watch?v=T3YHn17QI2M

T ED x talk


Me ntor ko t i ček

NI POMEMBNO, KOLIKO DENARJA IMAŠ, BOLJ POMEMBNO JE, KAKO Z NJIM RAVNAŠ Denar je, le prepričanja o njem je potrebno spremeniti. Si kdaj pomislil / a, da bi imela rada več denarja? Morda si kdaj stala pred izložbo in videla noro odštekan outfit pa si si rekla: “Ko bom velika (beri: ko bom imela denar), bom to kupila”? Morda denar v tvojem življenju ne predstavlja posebnega izziva, ker ga zmeraj dobiš kolikor hočeš od staršev, botrov, partnerja, …? Kakorkoli že,v vseh primerih gre za to, da DENAR JE. Vprašanje je le, kje? Če ga nimaš ti, ga ima nekdo drug, saj denarja je na svetu vedno več. Banke po vsem svetu vsak dan tiskajo nove bankovce in jih dajejo v obtok. Torej, se zdaj najbrž že lahko strinjaš z mano, da DENAR JE. Če ga želiš za to, da odpreš svoj posel, ali preprosto za to, da z njim pomagaš sebi in drugim, je morda zdaj pravi trenutek, da začneš o denarju razmišljati na način, da ga privlačiš v svoje življenje. Verjemi, karkoli v življenju počneš, naj te veseli ali ne, denarja ne privlačiš, če imaš o njem prepričanja, ki ti ne koristijo. Vabim te, da preden bereš naprej, pripraviš list papirja in pisalo. Si? Zares? No, prav. Ti verjamem ☺ saj gre zate in za tvoje življenje. Zdaj, ko imaš list papirja in pisalo, te povabim, da si iskreno, brez obotavljanja zapišeš vse, kar ti pride na misel, ko prebereš besedo: DENAR. Kaj verjameš o denarju? Kakšno je tvoje mnenje o bogatih ljudeh? Piši, piši, piši! Si? Odlično. Zdaj preberi svoje zapiske in ugotovi, katera prepričanja ti koristijo in katera ti ne koristijo, te omejujejo, da v svoje življenje privlačiš denar. Če je več drugih (omejujočih) prepričanj o denarju oz. so močnejša, potem najverjetneje stanje na tvojem računu ta trenutek ni najbolj blesteče. Imam prav? Dobra novica pri tem pa je, da zdaj, ko imaš definirana svoja omejujoča prepričanja, vsaj veš, kaj lahko pri sebi spremeniš, da spremeniš stanje na svojem računu. Pri tem ni pomembno, koliko denarja imaš ta trenutek na računu, bolj pomembno je, kako z njim ravnaš. Si za akcijo? Super! Naloga zate (že omenjena med vrsticami): Pomisli na denar, nato pa si zastavi naslednja vprašanja: Kaj meni pomeni denar? Ali mislim, da so bogati ljudje slabi? Ali me je denarja sram? Ali sem mnenja, da denar človeka pokvari? (in ostala vprašanja, ki ti padejo na misel). Nato vsa negativna prepričanja oziroma odgovore glede denarja, na listu papirja spremeni v pozitivne (torej: Denar me bo naredil nesramnega, nepravičnega in pohlepnega., SPREMENIŠ v: Denar z veseljem sprejemam in verjamem, da bom v vsakem primeru ohranil svoje dobre vrednote in prepričanja.) Na ta način ozavestimo svoja prepričanja o denarju in negativna prepričanja postopoma začnemo spreminjati v pozitivna.

Bina Šijanec dela in živi v Benediktu. Ob rednem šolanju in redni službi je zmeraj iskala nove izzive. Tako jo je pot preko športa in dela v lokalni skupnosti ponesla v finančno-zavarovalno industrijo ter na področje nevrolingvističnega programiranja (NLP). Verjame v ustvarjalno, drugačno razmišljanje in verjame, da kot NLP Coach pomaga ljudem dvigniti kakovost življenja. To počne s spodbujanjem osebne rasti vsakega posameznika, ki je pripravljen spreminjati svet s tem, da spreminja sebe in svoj pogled nanj. Posebno pozornost namenja otrokom, ki šele razvijajo svoje osebnosti in ustvarjajo svojo prihodnost. V ta namen je napisala in ilustrirala svojo prvo slikanico z naslovom Anika in njene skrinjice, ki na igriv in preprost način male in velike otroke spodbuja k skrbnemu ravnanju z denarjem s pomočjo skrinjic, k vizualizaciji in materializaciji ciljev, k prevzemanju odgovornosti zase, k ustvarjalnemu in podjetnemu razmišljanju ter delovanju z namenom ustvarjanja blaginje zase in za druge. Več o Bini preberite na spletni strani: www.ani-ka.si Bina Šijanec Dipl. ekonomist-ka, trans-coachinja in pisateljica


Me n to r k otiÄ?ek


M e n to r k otiček

A ŠE NE VEŠ? SREČEN JAZ ZA SREČNO ŽIVLJENJE! Le, ko najdemo, kar nas zares veseli, lahko v pravem pomenu rastemo na osebnem in profesionalnem nivoju. Velika večina ljudi (trenutno govorim predvsem o tistih, ki so pred kratkim zaključili študij ali ga zaključujejo) se panično poganja za razpisi za službe. Saj imajo prav – delo je delo in denar je denar, kot bi znali reči mnogi starši ali stari starši. Kaj drugega nas bo naredilosrečne, če ne to, da lahko vsak mesec plačamo položnice, natočimo gorivo ter si privoščimo tudi nekaj zabave in nakupovanja. Zadovoljni smo – morda. Leta tečejo. Pridejo otroci, družina. Nove potrebe, nove aktivnosti. Kmalu plača, ki smo jo prejemali, več ne zadošča. Šiht ni več samo šiht (torej čas med 8. in 15. uro, ki ga moramo nekako prebroditi), vendar postane dejavnik, ki v nas vsakodnevno vzbuja strah. Po rezultatih analize iz leta 2014, v službah ljudje preživimo povprečno 39,2 uri na teden, 1842 ur na leto in 92120 ur v življenju (če predpostavljamo delovno dobo med 18. in 67. letom). Glede na to, da danes malokdo dela le 8 ur na dan in 5 dni na teden, so številke lahko še večje. Sama dolgo nisem vedela, kaj me veseli, kaj je tisto, kar me naredi srečno. Po pravici povedano, se nikoli prej nisem poglabljala v svoje vrednote, občutke, nisem opazila stvari ob katerih sem uživala. Verjela sem prepričanju množic, da je najpomembnejša stvar, ki jo človek v življenju lahko naredi, faks. In sem študirala, zaključila dodiplomski program, še vedno nisem vedela, kaj bi sploh rada, vpisala sem še magisterij (moj ati, uspešni podjetnik, mi je vsa leta mojega študija govoril, da moram vedeti, zakaj študiram, da moram raziskovati, kar me zanima, kar bom kasneje v življenju delala – mislim, da takrat nisem čisto dojela, kaj je bilo njegovo sporočilo), s prav istim vedenjem o sebi, kot prej. Potem pa je prišel čas, ko so se predavanja zaključila. Bila sem bosa, dobesedno. Kaj naj s svojim časom? Vedela sem, da nisem pripravljena kar skočiti v službo z 8 urnim delovnikom, ker sem že takrat od sebe pričakovala več. Nisem vedela točno, kaj bi to bilo, vendar me je misel na to, da zaključim svojo svobodo prav preganjala. Ne, da ne bi želela delati, zdelo se mi je, da moram nujno najti nekaj, v čemer bom z vso dušo in telesom. Zato sem se odločila (sledila sem instinktu), da se udeležim vseh možnih delavnic, seminarjev, poskusim delo tukaj in tam in se našla. Našla sem se med ljudmi, ugotovila, da je moja strast delo z ljudmi pa karkoli že to pomeni. In zdaj sem pomirjena sama s sebo. Le, ko najdemo, kar nas zares veseli, lahko v pravem pomenu rastemo na osebnem in profesionalnem nivoju. To je moje mnenje in danes lahko rečem, da ponosno stojim za njim.☺ Raziskava je pokazala, da na delovnem mestu preživimo tisoče in tisoče delovnih ur, torej ur življenja. Kako se vam zdi misel na to, da bi toliko ur življenja preživeli ob nečem, kar vas ne veseli, kot bi vas moralo? Cilj vsakega človeka na tem svetu, pa če se tega zaveda ali ne, je najti srečo oziroma biti srečen. Sreča je seveda zelo relativna stvar, kar pomeni, da različne ljudi delajo srečne različne stvari. Če sem jaz neizmerno srečna, ko imam v enem dnevu možnost (torej čas in prostor) speči 3 torte, 5 peciv, 5 vrst kroglic ter s tem narišem nasmeh na obraze ljudi, ko lahko komuniciram z ljudmi, jim pomagam ali s tem pomagam sebi, to še ne pomeni, da bo ustvarjanje v kuhinji in druženje z ljudmi, naredilo srečno tudi tebe, ki zdaj to bereš. Ti moraš najti nekaj, ob čemer se TI počutiš srečna / srečen. To, da najdemo stvari, ki nas v življenju resnično veselijo, terja svoj čas. Verjetno kar precej časa, zato se je potrebno zavedati, da je že to, da smo na poti iskanja cilja, pomeni ogromno in prvi korak. In kdor jasno ve, kaj hoče, mu bo to tudi uspelo doseči. KJER JE VOLJA, JE TUDI MOČ.


Srečujem se z mnogimi ljudmi, od tega tudi s tistimi, ki v življenju svoj smisel še iščejo in velikokrat znajo reči: „Joj, jutri pa spet šiht”, „12 ur sem mogla biti v pisarni.”, „Veš, kako slabo se počutim s sodelavci.”, „Sploh ne vem, kaj bi v življenju rada.” In podobno. Le redki so tisti, ki se že rodijo z vedenjem, kaj bi zares radi počeli (malo za šalo, malo zares). Ostali, ki takšne danosti nimamo, potrebujemo čas, izkušnje in znanje, da ugotovimo, kaj je naš namen. Ni pomembno, koliko časa traja, pomembno je (v primeru, da še nismo odkrili, kaj nas dela srečne), da ugtovimo, da nam služba, v kateri smo morebiti že 5, 10 let, pomeni le in zgolj zaposlitev, ki nas ne veseli, morda celo žalosti, denar prinaša ali pa tudi ne, nam ne predstavlja izziva, prav tako ne veselja. Nato je čas za AKCIJO, POGUM in izstop iz CONE UDOBJA. Sliši se težko, morda tudi je, a se splača. Rezultat je super. Tisti, ki ste svoj namen in delo, ki vas veseli že našli, čestitam! Ostali, ki ste na poti do cilja pa srečno in se beremo v naslednji številki, ko bom razkrila, zakaj, kako, kdaj in še kaj. ZAVEDANJE + POZNAVANJE SEBE + LASTEN CILJ = SREČNA JAZ / SREČEN JAZ ☺

Aleksandra Bavdaž Dipl. ekonomist-ka, blogerka

Me ntor ko t i ček


In te r v ju s p o d je tnikom

IN SLOVENIA (and all around the world) WE ALL FAIL George Deriso, who worked for APPLE gives his opinion on certain aspects. We are very pleased to get a chance to talk to George Deriso about business, business life and experience. George will give us some advice, suggestions and opinions about business and job opportunities in Slovenia and comment on the fact that nowadays it is next to impossible to get a job and is a great time to start a business. George Deriso is an experienced executive, entrepreneur and consultant, who has worked with businesses of all sizes worldwide as he is described by the University of Colorado at Boulder (Colorado Leeds School of Business). Moreover, George has worked directly in 9 startups and spent over a decade at Apple practicing entrepreneurship; at the moment George teaches entrepreneurship at both the University of Colorado and Watson University, and he mentors and coaches other startups and the people behind them.

Can you introduce yourself in a few words? You did such a good job above – I don’t know what I can add! I will say that I have worked with hundreds of entrepreneurs and small business owners worldwide, and I know that almost anyone with a desire to do so can start their own business.

George, you are a business man. What led you into the business world and why? I began my career teaching young children in public schools – mostly grades 4,5 and 6. I became disenchanted with public schooling and decided to join a startup company in Silicon Valley. I was the third person on board and taught myself how to code in order to help develop our product. I realized that business could change the world faster than education can, and I still believe that is the case.

Would you say it is difficult to be involved in a business or have your own? What would you consider as advantages / disadvantages of having an owner–run business? This question represents what it takes me a whole semester to teach! I would say that starting a business requires effort, but it can be learned. Once you start a business and begin to have some successes, it is definitely hard work. If you choose to get a job at an existing company, you also will be paid to work hard, so you don’t gain or lose anything starting your own business. The advantages of having your own business is that it offers greater freedom, greater satisfaction and in many cases, greater financial reward. The disadvantages are that the financial rewards come slowly, you have to understand how the whole business operates (not just your “job”) and you face greater risks.

And now a very cliché question. How does a day of a successful person as yourself look like? Do you have any free time at all? There is a great deal of discussion about work/life balance – but work/life balance only matters if your work is drudgery and you feel a constant need to balance that drudgery with joy in your personal life. Some people are OK with that, but most successful people I know refuse to work and advance in a job they hate. Why would you? So the secret – in my experience – is to do work that satisfies you and brings joy into your personal life. In a sense, if you are doing satisfying work, it becomes part of your life and not something completely separate that you have to balance. A typical day in my life has a mix of satisfying work and joyful personal life.


Could you give us your perspective on studies itself? Should one spend a lot of time studying? What did you study and for how long? I struggled in school, both as a student and as a teacher. I believe that our school systems are not well-equipped to fulfill the needs of today’s students. That’s not to say that school is bad or wrong, but rather that educational systems are difficult to modernize, teachers are woefully underpaid, and most school systems do not have mechanisms, systems or processes to conduct introspective evaluation and initiate positive change. As a result, studies can feel negative, as they are not often seen to be relevant to what students need in the future. I am a faithful believer of lifelong learning, and thus I am constantly studying many different topics. My current passions are neuroplasticity, cognitive biases, high-impact businesses, government and politics, educational systems and behavioral economics. I do not attend courses for these topics, rather I pursue them on my own and for my own benefit. My advice: spend your life studying everything that interests you!

What do you think about the term “FAILURE” business–wise? Would you mind sharing some experience of your own if there is any? Western societies carry a stigma about failure being bad or shameful or disgraceful. People who fail are seen as “losers” and not regarded very highly among their communities. These biases and attitudes ignore the simple fact that WE ALL FAIL, and we do it often. It turns out that failure is good and should be embraced, as it is the ONLY way we succeed. When you were born, you did not just pop out of your mother able to speak fluent Slovene and ride a bicycle. You had to learn your native language, you had to learn how to walk and run, you had to learn how to ride a bicycle. You did not learn by reading or listening to lectures about these activities – you learned by trying them yourself and … failing. As you progressed, you failed over and over again, each time learning more from your failures until finally you had mastered speaking, walking, running and biking. So it is with starting a business – you should expect to fail…a lot. AND you should learn from your failures. Of my 9 startup companies, 5 failed, 2 did OK (I didn’t lose money!) and 2 did very well! Does that mean I’m a failure? You be the judge…

Some people would say: “I am my best partner.” How would you relate this belief to a good team? How important is working in a good team for business’s success? Have a look at entrepreneurs you have heard of: Steve Jobs, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg, Elon Musk, Richard Branson…not one of them succeeded by themselves. Ernesto Sirolli, in his TEDx talk, makes the point that to be successful in business, you need to make something, sell something and manage the money; there has never been an entrepreneur who could do all three well! Another thing to consider is that smart investors invest in people before they invest in ideas or products. They know that a great team with a mediocre product will be far more successful than a mediocre team with a killer product!

If one comes up with a good idea what should he / she do? What would be the first steps? First, recognize that your idea is worthless. It has no value at all. We all have ideas, often many each day. Your idea only has value if you do something with it that creates that value. For example, when I lived in Australia, I would walk from my house to the shops, and then walk back carrying several plastic bags filled with groceries. The bags were heavy, and the plastic handles stretched and compressed such that they cut into my hands. I had an idea: I took a small length of rubber tubing (about 12-15cm) cut from an old garden hose, then I cut a slot lengthwise in the tube. I took a couple of these with me to the shops, and as I collected my filled bags, I threaded the bag handles through the slots of the rubber tubes. It worked! My hands were protected by the rubber handles I created. I thought at that time that I could easily manufacture and sell these handles, because many shoppers seemed to have the same problem. I never actually did that, though, and several months later, I found that someone else had a similar idea, but they actually manufactured and sold the product. Our ideas had the same value (0€), but one of us – not me – decided to create value with the idea. The most important thing is this: if you have a good idea, talk to people; be the opposite of secret. Get feedback and find out if the idea is worth turning into something of value. Then get out there and create the value!

I n te rvju s p o d j et n i ko m


Especially young people would say: “Money does it all.” Do you think it is possible to establish a successful business with nil personal earnings? What is your experience? All businesses need some money to start. Many young entrepreneurs believe if they have only a good idea, someone will invest in them to make the idea valuable. That happens sometimes, but it’s rare. That doesn’t mean you can’t start your business, though. Almost all entrepreneurs start by “bootstrapping”, which means using the resources you have or can easily get in order to go as far as you can with your business. I have a friend who has been bootstrapping his business for 8 years, investing his own money into developing a software product, then getting a job to make more money, then investing, then working and so on. That’s a long time to build your passion project, but he started out with a really big idea that is very complex, and if he is successful in launching it, it will very likely do quite well.

According to all the bad predictions in the news, do young people in Slovenia have any chance to succeed at all? What is your opinion on that? My opinion is that you should stop reading or watching the news. Media tends to focus on sensational topics while ignoring other less sensational topics. It’s easier to get people to pay attention to scary or bad things than nice things. Having said that, Slovenia, like many countries, is seeing more and more of its young people seek opportunities outside the country. When young people leave, they don’t always return, so the investment that Slovenia makes in its youth is lost. Today, the median age in Slovenia is around 44 years old. The largest single segment of your population is the age group 25-49 – these are the prime working years. As they age and drop out of the workforce, their jobs have to be filled by your current youth. Without doing anything, Slovenia’s population is on the decline. If you cannot keep your youth engaged and support their success, they will leave and there will be a faster and steeper decline. The consequence is that Slovenia becomes smaller and its economy follows. Your youth are the future economy of your country.

You collaborate with Ustvarjalnik in Murska Sobota and you have visited Slovenia several times. How do you see Slovenia business – wise (opportunities, jobs, chances for startups)? One of the reasons I keep returning to Slovenia is to help support your government and companies like Ustvarjalnik in their dual missions to create a favorable environment for entrepreneurship and to create opportunities for skilled youths to take advantage of the entrepreneurial environment. They see, and rightfully so, that entrepreneurship is the future engine of Slovenia’s economy, and that they need to start turning that engine now. As far as I can see, there are two things that hold Slovenia back from being the entrepreneurial hub for central and eastern Europe. One is traditional attitudes – many of your citizens still believe that it is less risky and more honorable to pursue a stable job with government or large corporations, while at the same time dismissing entrepreneurship as a valid economical option. The second is that government and other institutions need to be far more aggressive in adopting changes that will make Slovenia attractive to entrepreneurs and investors. This means changes in your education, legal, immigration, financial and tax systems, to name just a few.

Would you suggest Slovenians to go abroad and find themselves a job there rather than settle in Slovenia? If yes, why? If no, why? No! What I would suggest is that there are opportunities in other countries that can teach or provide experiences that will help you contribute to strengthening Slovenia’s economy and thus, Slovenia as a powerful country in your region. Slovenia has so much to offer in terms of culture, natural resources and perhaps the warmest and most welcoming people I’ve met anywhere. What I would do is ask young people who want to leave WHY they want to leave. I would ask lots of them, and I’d look for patterns in their answers. Those patterns will reveal problems that need fixing in order to keep your youth devoted to building their futures in Slovenia. Then I’d figure out how to fix those problems that are identified, and get it done!

In te r v ju s p o d je tnikom


And the last, final question that probably bothers quite a lot of young people: When one is done with her / his studies what would be the next step? What is your experience? Presently when I teach a course, I begin by inviting students to focus on themselves ahead of anything else. They must start asking themselves deep thoughtful questions about who they are, what their values are, what excites them and so on. It is only through the process of actively understanding yourself that you can approach answers to life’s most difficult questions. I find that many of my students are pursuing their university studies in a particular field, because their parents want them to, or because they were good at the subject in high school, or because the subject matter is easy, or because one of their friends or advisors whom they admire has told them they should. None of these is a good reason to pursue studies in an area where the student has no interest in working or where there is little or no future in the profession. It is only in deeply understanding who you are that you will get a clear sense of what you want. Once you know what you want, you will leave your studies with a clear path to attaining it. Your next step, then, is the first step toward what you want, whatever that is. Last, I will add that our typical way of thinking is something like, “I am studying environment, so I’ll be an environmental scientist”, which embodies an incredibly broad set of jobs and responsibilities. I’d encourage students to stop thinking about what they want to “be” and focus more on what they want to “do”. In the example, that would mean shifting your thinking to something more action-oriented like, “I am studying environment, because I want to find a way to sequester carbon emissions and reduce the negative impact carbon has on climate change.” Thank you very much George, for your time and willingness to show young people in Slovenia that life here is not so miserable and that it is possible to go far even if the news says something else.

Interviewer: Aleksandra Bavdaž Interviewee: George Deriso

I n te rvju s p o d j et n i ko m


Po t v p o d je tništvo

PROSIM, NEHAJTE BREZGLAVO ISKATI SLUŽBE! /ali POGUMNO SVA ZAKORAKALA V PODJETNIŠKE VODE

“Vsekakor sva mnenja, da se je bolje poskusiti kakor podjetnik, kot pa brezglavo iskati službo.” Nika in Timi (Točka zdravja) Sva Timi in Nika, mlada podjetnika in sva dokaz, da se v življenju da marsikaj. Velikokrat slišiva, da so časi težki, mladi ne morejo dobiti službe, kaj šele, da bi zaslužili dovolj, da bi lahko v življenju kaj ustvarili. Želiva vam iskreno in na samem začetku povedati, da kljub temu, da sva oba magistra, na izobrazbo ne dava prav veliko. Zakaj je temu tako? Ker meniva, da so dandanes prav pretirano visoke izobrazbe tiste, ki mlade peljejo v napačno smer in jih programirajo narobe. Vsi želijo biti šefi, delati pa ne zna nihče in redko kateri faks študentom nudi delavnice in izobraževanja na področju podjetništva. Sprašujeva se: »Kaj, če mladim po faksu nihče ne bo dal službe? Se bodo znašli kot podjetniki?«. Spomniva se, da nama je nekoč znanka rekla: “Ja, saj vsi pa ne moremo imeti svojega podjetja.” Vsekakor sva mnenja, da se je bolje poskusiti kakor podjetnik, kot pa brezglavo iskati službo. Vse več je namreč mladih, ki sprejema delovna mesta, ki niso skladna z njihovo izobrazbo. Iz tega sledi, da ni prav nič narobe s tem, da kljub temu, da so se izšolali na nekem področju, svojo podjetniško pot začnejo v popolnoma drugi stroki (s stroko v tem primeru misliva podjetništvo, v smislu področja študija). Ideje so, tudi službe in delo se najde, samo pripravljeni moramo biti videti in sprejemati. Sama sva si od nekdaj želela svoje podjetje in vedela sva, da bo pot do tja težka. Nikoli si sicer nisva mislila, da bo tako težka, vendar vam zdaj lahko poveva, da bolj kot je pot težka, verjemite, več lahko ustvarite, večjo širino naberete in bolj ste lahko zato kasneje uspešeni. Nikoli ni lažja pot tista, ki prinese najboljše rezultate in nikoli hitro dosežen cilj tisti, pravi cilj. Za vsako pot do cilja je potreben svoj čas, tudi čas od začetkov v podjetništvu, do rezultatov v podjetništvu. Sama sva sicer ubrala še veliko težjo pot, ker sva si na začetku zadala cilj, da želiva razviti svojo lastno blagovno znamko (kar je lahko nekoliko težje kot pa vzeti že obstoječo blagovno znamko). V tem primeru ljudje nove znamke namreč ne poznajo, ne poznajo tvoje storitve in moraš na samem začetku narediti veliko in vložiti ogromno truda, da svoji publiki dejansko predstaviš, kaj to, kar ti počneš, je. Vzemimo primer znamke Ray Ban. Predpostavimo, da kupimo nekaj očal in se odločimo za njihovo prodajo (posredništvo). Povedati želiva, da je v tem primeru veliko lažje, kot v primeru lastne blagovne znamke, saj večina ljudi Ray Ban znamko (očala) dobro pozna. Tako se podjetniku ni potrebno posebej ukvarjati s prepoznavnostjo že na samem začetku. Vseeno lahko poveva, da je tudi lastno blagovno znamko vredno imeti. Na trgu sva dobro leto in sprva se nama je zdelo, da v tem času nisva naredila ničesar. Potrebnega je bilo nekaj časa, da sva se zbrala in pogledala, kaj nama je do tistega trenutka uspelo postaviti, sestaviti in koliko znanja sva pridobila. Takrat sva ugotovila, da najina stvar le ne stoji tako slabo. Priznati morava, da je bilo to leto mnogih padcev, ko nisva videla izza temnih oblakov (zato je pomembno imeti oporo in nekoga, ki te bodri v težkih trenutkih). Vendar si je potrebno zapomniti naslednje: velikokrat si temne oblake ustvarimo sami, ker ne znamo videti malih nepredkov in so nam na koncu, edino kar šteje, na primer, število strank. Pa ni tako, že sama kreacija in oblikovanje celotne zgodbe, ki jo želiš dati ljudem, je veliko, saj je v nasprotnem primeru veliko takih, ki znajo le sedeti in jamrati. Dobro je, da zna biti človek ponosen na svoje delo, kot sva omenila, da torej vidi majhne napredke, na katerih lahko gradi in pride do večjih. To ni lastna hvala, le zavedanje lastne vrednosti, česar danes mnogo ljudi (mladih in starejših) ne zna ali zmore. Zdaj lahko rečeva, da sva ponosna, ker sva ustvarila nekaj edinstvenega na slovenskem trgu.


Dobro je, da zna biti človek ponosen na svoje delo, kot sva omenila, da torej vidi majhne napredke, na katerih lahko gradi in pride do večjih. To ni lastna hvala, le zavedanje lastne vrednosti, česar danes mnogo ljudi (mladih in starejših) ne zna ali zmore. Zdaj lahko rečeva, da sva ponosna, ker sva ustvarila nekaj edinstvenega na slovenskem trgu. Pa naj na kratko predstaviva še najino zgodbo in podjetje. Najina zgodba se je začela z Nikinimi zdravstvenimi težavami, ki jim ni in ni bilo videti konca. Timi, ki je sicer po osnovni izobrazbi diplomiran zdravstvenik, je vedno trdil, da je ljudem potrebno pomagati na preventivni ravni, ampak na žalost, preventivno, kakor so učili na faksu, ni tista prava preventiva. Z lastnim delom in poglabljanjem znanja (prebral je zaras ogromno knjig) je velikokrat opazil, da je ogromno ljudi v tisti, “vmesni fazi”, ko niso povsem zdravi pa vendar tudi kronični bolniki niso, hkrati pa jih pesti veliko zdravstvenih težav, za katere nimajo postavljenih konkretnih diagnoz. Podobna zgodba se je dogajala z Niko. Na srečo Nikine težave niso prerasle v nič življenjsko ogrožujočega. Zakaj? Ker sva pravi čas ukrepala. Timi je dobro opazoval, uporabil znanje iz knjig in sestavil lasten koncept. Na podlagi tega nama je uspelo sestaviti metodo 6ih faktorjev za preprečevanje kroničnih obolenj in celoten program na podlagi te metode s katerimi zdaj pomagamo ljudem. Več o najini metodi so lahko preberete na spletni strani: www.tockazdravja.si ali na Facebooku @Točka zdravja.

Stoj trdno na tleh tukaj in zdaj, s sanjami in jasnimi cilji v prihodnosti. Upaj si uresničiti svojo vizijo in živeti svoje poslanstvo. Vztrajaj. Trdno delaj, stopi korak iz cone udobje, upaj si. Nika in Timi Ustanovitelja podjetja Točka zdravja

Po t v podj et n i št vo


M la d i mladim

ZAKAJ ČAKATE NA REŠITVE, NAMESTO, DA BI JIH POISKALI SAMI? /ali ŠTUDENTJE, IZKORISTITE MOŽNOST ERASMUS!

“Zdaj vem, da ni potrebno imeti vseh odgovorov na vprašanja ko si star petindvajset let. Dovolj je, da zaupaš vase, globoko vdihneš in se podaš na pot v neznano.” Nikoli nisem bila tip človeka, ki tvega. Vedno pa sem bila nekdo, ki rad potuje, nekdo ki rad odide, saj se tudi rad vrne nazaj domov. Nekoč, niti ne vem točno kdaj, sem sestavila seznam Doživeti, preden dopolnim 25 let, na katerem se ja znašel tudi cilj živi vsaj nekaj mesecev v tujini. Dobro leto nazaj sem, takrat stara štiriindvajset let, z diplomo v žepu, končanim magistrskim študijem in ujeta med najrazličnejšimi študentskimi deli, oddala prijavo za svojo prvo Erasmus izmenjavo. “daj, če ne zdaj, kdo, če ne jaz?” sem si rekla in izbrala Marburg an der Lahn, univerzitetno mesto v Nemčiji. Moj glavni cilj je bil, da med pisanjem svojega magistrskega dela izboljšam tudi svoje znanje nemškega jezika in potujem po Evropi. Nekaj mesecev kasneje sem z velikim rdečim kovčkom, popolnoma prestrašena in čisto navdušena, sedla na avtobus proti Frankfurtu na Majni. Sedaj, teden dni po moji vrnitvi nazaj v Slovenijo, vem le eno. Vse bi ponovila še enkrat. Kot večina Erasmus študentov sem prepričana, da je Erasmus izmenjava nekaj, ker bi moral vsak študent doživeti vsaj enkrat v življenju. Preprosto zato, ker si potisnjen iz svoje cone udobja, ker si moraš sam utirati pot skozi zapleteno dokumentacijo, ker si sam odgovoren za svoje odločitve in dejanja. Včasih to pač pomeni, da napačno razumljena navodila v tujem jeziku na pralnem stroju povzročijo, da svoje rumene brisače spremeniš v odtenke svetlo zelene. Ampak med vsem tem postaneš resnično odgovoren, resnično odrasel. Nezavedno začneš zaupati vase bolj kot kdajkoli prej in preprosto opraviš zahteven izpit v jeziku, ki ga niti ne obvladaš popolnoma. Ker se distanciraš od svoje domovine, dogajanja in težave doživljaš na drugačen način. Dobiš nove perspektive in odprejo se ti nove priložnosti tam, kjer jih nikoli nisi videl. Mogoče se nekje na poti spremenijo tudi tvoji življenski cilji. Erasmus je delno sofinanciran s strani Evropske unije, v obliki štipendije za študente. Sama sem porabila zagotovo še enkrat toliko kot je bila moja, ki je znašala nekaj čez dva tisočaka. Je pa ob tem potrebno povdariti, da sem ogromno potovala in si zraven večine Nemčije ogledala tudi Švico in Skandinavijo. S štipendijo se zagotovo uspe pokriti najemnino sobe v študentskem domu in osnovne življenjske potrebe, moji mesečni stroški v Marburgu so znašali okoli petsto evrov. Največja razlika med predavanji med mojo domačo in Marburško fakulteto je verjetno količina usmerjenosti na praktično delo in intenzivnost samih predavanj. Slednja je večja, kot sem jo navajena. Še vedno pa sem mnenja, da so predavanja na mojem faksu kvalitetna, problem v Sloveniji je, da je veliko študentov vpisanih na faks iz napačnih razlogov. Med samimi študenti vidim največjo razliko v mentaliteti. Zdi se mi, da se v Sloveniji preveč čaka na rešitve in se jih premalo išče.


Za študente v Marburgu se najdejo najrazličnejša študenstska dela, za tiste malo bolj zagrižene s področja ekonomije, od koder prihajam tudi sama, pa je bližnji Frankfurt kraj kjer poskusijo začeti svojo kariero. Veliko je sodelovanja med faksom in najrazličnejšimi nemškimi podjetji. Tekočo znanje nemškega jezika in pripravljenost za delo in učenje je v Nemčiji še vedno ključ do uspeha. Sprememba okolja in nova avantura sta bili ravno tisto kar sem potrebovala, da sem dobila nov zagon. V teh nekaj mesecih sem se nezavedno spremenila in prevzela pozitivne navade ljudi, ki so bili moja nadomestna družina v času izmenjave. Sedaj po kosilu pijem pravi italijanski espresso, cenim prijateljske vezi kot Arabci, se s problemi soočam kot Latinoameričani in se delu posvečam kot Nemci. Zdaj vem, da ni potrebno imeti vseh odgovorov na vprašanja ko si star petindvajset let. Dovolj je, da zaupaš vase, globoko vdihneš in se podaš na pot v neznano.

Patricija Gavez Študentka smeri e-poslovanje, EPF

Ml a di mlad i m


M la d i mladim

BREZ MUJE SE ŠE ČEVELJ NE OBUJE! /ali TRDNA VOLJA IN VZTRAJNOST – KLJUČ DO USPEHA

Življenje nas vodi skozi različne situacije v katerih nas preizkuša na različne načine. Veliko takšnih situacij je povezanih z našo voljo in vztrajnostjo. Menim, da je volja oziroma vztrajnost ena izmed pomembnejših lastnosti, ki jih človek vsekakor mora imeti. Že kot majhni otroci se učimo hoditi, za kar je že v sami osnovi potrebna volja (tega se takrat najverjetneje še ne zavedamo, ker je volja, vztrajnost in trma lastnost večine majhnih otrok). Spomnite se samo svoje prve izkušnje s kolesom... Morali ste imeti kar precej volje, da ste se naučili voziti brez pomožnih koleščkov. Že res, da je enim uspelo hitreje kot drugim, a so oboji morali vztrajati. Spomnite se deljenja plusov, čebelic ali kljukic, v osnovni šoli. V misli prikličem spomin, ko smo pri uri spoznavanja družbe, da bi si pridobili plus, kadar smo vedeli odgovor, morali vztrajno držati roko v zraku, da smo dobili besedo in povedali pravilni odgovor. Spomnite se (tisti, ki ste to že počeli) tudi vpisa na študij... V srednji šoli ste (smo) morali imeti ogromno volje in vztrajnosti, da ste pridobili dobre ocene in se vpisali na želeni faks. Prikličite v spomin opravljanje vozniškega izpita... Nihče vam ni podaril ur voženj in vozniškega dovoljenja. Imeli ste voljo, da ste opravili tečaj in na koncu izpitno vožnjo ter si z vztrajnostjo pridobili vozniški izpit. Spet drži, da so ga nekateri pridobili hitreje kot drugi, vendar so bili zato tisti drugi toliko bolj vztrajni in ob neuspehu niso obupali. Vztrajnost posameznika je preizkušana tudi pri študiju. Res je, v tem obdobju se nekateri še iščejo, odkrivajo kaj točno jih zanima in morda pustijo študij, ker ugotovijo, da to ni za njih. Morda se jim mudi iskati nove priložnosti in znanja, drugačna od akademskih znanj. Vsekakor pa obstaja pa veliko primerov, kjer študentje študij opustijo, ne zato, ker jih delo, ki bi ga lahko opravili po uspešno končanem študiju ne bi zanimalo, temveč zato, ker obupajo že pri prvem padcu na izpitu. Še danes se spomnim, kako je znanka pred približno desetimi ali dvanajstimi leti izpit naredila v devetem poskusu. V devetem! Samo pomislite, koliko vztrajnosti in volje je bilo za to potrebno. Vendar ji je USPELO! Danes je uspešna v tem kar počne in opravlja točno tak poklic, ki jo veseli. Življenje nas torej marsikdaj pošteno preizkuša. Tisti, ki odnehajo, so bili od cilja oddaljeni morda le še kak korak ali dva. Če bi bilo doseganje ciljev tako enostavno, bi uspelo prav vsem, zato je prav vztrajnost tista, ki nas loči od drugih (kar zelo dobro opiše tudi Seth Godin v svoji knjigi »The dip«, ki vam jo priporočam v branje). Sicer pa...saj veste kako pravi stari rek: »Brez muje se še čevelj ne obuje.« V današnjem času je največja težava »najti« zaposlitev (tukaj govorimo o zaposlitvi v dejanskem pomenu besede ter tudi o samo-zaposlitvi). Ko pridemo do te stopnice smo prepuščeni sami sebi. Moramo se znajti po svojih najboljših močeh. Kaj drugega nam lahko pri tem pomaga, kot pa vztrajnost in znanje? Ambicioznost, prodornost, volja, želja, vizija in motivacija so le nekatere od lastnosti ali vrednot, ki nam na poti do uspeha lahko prihranijo marsikatero razočaranje.


V tej ogromni številki brezposelnih ljudi smo mi le kaplja v morju, zato moramo pokazati, da imamo ravno mi tisto - “nekaj več”, torej prav tisto, po čemer je na trgu dela povpraševanje. Kako naj bi delodajalec izvedel za nas, če sami ne bomo naredili koraka? Kako, če ne bomo poklicali, napisali dobrega maila, se osebno oglasili v podjetju? Težko, kaj menite? Na tem mestu je vredno omeniti tudi DRZNOST (ne predrznost, čeprav je tudi ta lahko koristna, če je pozitivna), ki spet loči tiste, ki se skrivajo, od tistih, ki bodo stopili v AKCIJO in naredili korak do USPEHA. Moj nasvet za vas je torej: Pojdite ven, družite se z ljudmi. Udeležujte se čim večih seminarjev (danes jih samo univerza ponuja ogromno – eden izmed njih je tudi Pitch Bootcamp, ki je potekal v Mariboru, poleti letos). Prodajte sebe, izpostavite svoje kvalitete ter prednosti, ker ZAGOTOVO, imate nekaj, česar nekdo drug nima. KOMUNICIRAJTE, MREŽITE SE (če niste vedeli, kaj ta beseda pomeni...pomeni pogovarjajte se, družite se, dopisujte si, torej, delajte karkoli, kar vam lahko odkrije novo priložnost). BERITE zgodbe o uspehu, ki vam bodo dale motivacijo ter se vsak dan IZOBRAŽUJTE, UČITE in VZTRAJAJTE! Vztrajajte med drugim tudi, ker je vztrajnost na nek način povezana s samozavestjo (ki je ključ do marsikaterega uspeha). Če človek vztraja, vztraja in še enkrat vztraja, si na nek način izoblikuje samozavest, in sicer s tem, ko je ponosen na rezultate, ki jih je dosegel in vidi, da tudi njemu lahko uspe. Pred časom sem prebrala misel, ki jo je zapisal Joseph Addison in pravi: “Vse kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti.« In, če malo pomislim, se popolnoma strinjam z napisanim. Moto, ki mene spremlja že od malih nog pa se glasi: »Ni važno kolikokrat padeš, važno je kolikokrat se pobereš.« Da se lahko pobereš pa moraš zagotovo imeti VOLJO in VZTRAJNOST. Kaj pa vi? Kako je z vašo voljo in vztrajnostjo?

Tanja Boršič, Študentka smeri Računovodstvo, revizija in davščine, EPF

Ml a di mlad i m


Mla d i m ladim

YOU CANNOT CREATE EXPERIENCE; YOU MUST UNDREGO IT! Last week I stumbled upon this quote from Albert Camus and for me this quote represents the beginning of every semester. This is typically a period of the year in which we set ourselves new goals. We assess what we want to achieve by the end of the semester and start looking for opportunities that can provide us with this experience. Very often we set ourselves a lot of goals, we want to be the best student of the class, we want to do sports at least once a week and to top it off we need to have time for a job and our friends. Sounds familiar? Till which extent did you manage to reach the goals you set for yourself last semester? And what are you going to do to make sure you will be able to say that this time you really achieved the goals you set for yourself? Results of the YouthSpeak Survey, conducted by AIESEC, show that more than 75% of all youth find practical experiences the most useful learning method. Practical experiences can be found in various different forms, it can be an exchange, an internship, a conference or workshops. During my studies I’ve seen that very often these practical experiences are not offered by the university and that if you really want to gain experience it is important to invest time in extra curriculum activities. Therefore,with the start of my Master I went to look for things to do outside of University in which I could gain practical experience. In the first week of the semester I read a Facebook post of a friend about AIESEC. AIESEC is a global youth-run leadership development organisation. At first I didn’t quite understand what this was supposed to mean, so I visited the website and started to do some research. I found out that AIESEC is an organisation that develops young people through multiple exchange programs that they offer. At that time, I just started my studies so I couldn’t really go on exchange, but luckily there was the possibility to join AIESEC in the city where I was studying. I joined the team that was responsible to support people that wanted to go on exchange with AIESEC. At first I didn’t really know what was expected from me and I also didn’t really see how this all was connected to the studies I did, but soon I discovered that there was so much more to gain. Over the past three years the decision to join a youth-run organisation next to my studies brought me to eleven different countries, it gave me the opportunity to participate in over 20 conferences as a delegate as well as trainer. I’ve been part of 4 different teams of which I got to lead two, including the national team of AIESEC in Slovenia at the moment. This moment I’ve the opportunity to work with four incredible people from various parts of the world all working for the same goal, which is to have as many people experience what we’ve been going through the past years. Four years ago I would never have expected to end up living in Slovenia being involved in a youth-run organisation that is present all around the world. I got to experience cultures, people and projects that my university would never have been able to create for me. Obviously there are many more experiences for you to go through and many organisations and activities that are able to provide you with these opportunities. And based on what you’re looking for it’s up to everyone to set their goals and find out how to best undergo the experience that will make you achieve your goals. Because in the end it’s all up to you, you decide how you want to answer the questions you ask yourself and I hope I was able to give you some perspective. Feel free to reach out to me and expect another entry next month ☺!

Thijs Zoontjens President of AIESEC in Slovenia Whatsapp: +386(0)51 701 623 e-mail: thijs.zoontjens@aiesec.net www.aiesec.si


Z a b a v n i k otiček

FUN QUIZ – WHAT COLOR ARE YOU? (Amey Coleman)

This quiz will help you determine the best color for you. It may be the color of your aura, the color you may look best in, or the color that seems to be your favourite one. This quiz is simple and easy to take and if you have a lover, then have that person take the quiz and depending on what color you two make together will be the color that represents your unique and blissful love (10 questions, 5 choices. Choose one answer per question). How well do you organize? A B C D E

Perfectly, but not as OCD-like Everything placed in a careless matter Feng Shui with deep colors Everything placed in a peaceful matter Organized based on others suggestion

What type of tattoo would you like to get? A B C D E

None, or Bible related Skulls, or something along that lines Something empowering Something meaningful or peaceful Something intellectual

How do you do in school or work? A B C D E

Above average Avoid people Take initiative Keep calm in all situations Have many friends

How do you make decisions? A B C D E

You base your decision on how it would affect those around you You base your decision on how it would affect yourself, or you do not care You base your decision on how it would help you persevere You base your decision on how it can create more positivity You base your decision on how it can create more

What type of food do you like to eat? A B C D E

American Anything Italian Mexican Chinese

What type of games do you like? A B C D E

Religious Anything to do with zombies War – like, racing or sports Games where nobody loses Family games


What do you like to drink? A B C D E

Water Alcohol Coffee / soda Tea Juice

What type of clothes do you like to wear? A B C C E

Nothing too revealing or tight Clothes that make a statement Clothes that show you are an achiever Clothes that are conservative in style and color Clothes that make you stand out in a positive light

What sounds more like you? When the going gets tough… A B C D E

I make the best out of it Give up The tough won’t stop me I fix it The world keeps spinning

What type of scent do you prefer or like? A B C D E

Clean scents Musk scents Seductive scents Flower scents Warming scents

RESULTS: Mostly A’s:

Your color is white. You have a pure and innocent vibe about you. Negativity cannot stand to be near you for very long. Your inner light shines right through any darkness.

Mostly B’s:

Your color is black. You are a mystery, yet compelling to the unknown. Negativity seems to follow you, even if you don’t mean it to. You like people to know you exist, but it always turns out for the worst. You tend to bottle things up inside, then explode in a variety of ways.

Mostly C’s:

Your color is red. You are a very passionate, and very initiative. When you want something, you go out and get it. You are not afraid to let people know you are who you are. However, you do have a slight vindictive side.

Mostly D’s:

Your color is blue. You love to keep the peace. You are very trustworthy, and very loyal. You have great integrity, and you think of ways to be conservative. However, you do have a frigid side.

Mostly E’s:

Your color is yellow. You are very smart and optimistic. People find you to be the most cheerful in any given situation. But there are times when you can be over critical, impatient and somewhat of a coward.

(VIR: Unsplash)

Z a b a v n i k otiček


Z a b a v a z abava

SMUTI – KAJ JE TO ZA ENA STVAR? Smuti ali nekaterim bolj poznan, zapisan, kot “smoothie” (angleško), je mešanica sadja, sadja in zelenjave ali samo zelenjave, ki jo je mogoče kombinirati z različnimi dodatki za boljši okus in/ali večjo hranilno vrednost. Omenjeni dodatki so vse zdrave sestavine, ki niso sadje ali zelenjava, ki jih dodamo v smoothie, kot na primer sadni sok, ohlajen čaj (zeleni, črni, kombucha, oolong, beli ali zeliščni), kefir, masla oreščkov in semen (orehovo, lešnikovo, sezamovo in podobno), oreščki in semena, kokos (voda, mleko ali kokosova moka), super-živila (100% kakavov prah, chia semena, maca, goji jagode ipd.), naravna sladila (med, stevija ipd.), led in podobno. Začetki smoothijev Zelo zanimivo je dejstvo, da začetki prepoznavnosti smoothijev spadajo v davno leto 1900, ko je Stephen Poplawski v Ameriki izumil prvi blender. Smoothiji so bili v tistem času večinoma sestavljeni iz sezonskega sadja, in sicer vse dokler nista prišla v uporabo še hladilnik in zmrzovalnik, ki sta omogočala shranjevanje ter zamrzovanje raznih vrst sadja in zelenjave. Zakaj piti smoothie-je? 1. Hitro in enostavno. 2. Pomoč pri izgubi teže. 3. Krepitev imunskega sistema, boljša prebava in razstrupljanje telesa. 4. Naravna energija, brez kofeina. 5. Lepša koža, nohti in lasje, boljši spanec in boljša volja.

“Boost up” s

moothie

250 ml kokos ove vode ali 250 ml črn ega čaja (gre v blender / mik

se

r najprej) 2 žlički Chia s emen 1 zvrhana žlic a 100% kaka va 1 banana ¼ zrelega, ve likega avokad a Peščica oreh ov Kako „boost up” smoothie vpliva na naše zdravje in počutje? Kokosova voda zaradi velike količine mineralov in vitaminov vpliva na lepšo in bolj zdravo kožo, znižuje krvni pritisk in je predstavlja odlično hidratacijo po športni aktivnosti. Črni čaj na telo deluje anti-stresno, pomaga pri koncentraciji, pomaga pri borbi z virusi, telo napolni z energijo počasi in ne naglo, kakor na primer kava. Chia semena so bogata z vlakninami, antioksidanti in aminokislinami, dokazano pomagajo pri izgubi teže, vegetarijancem in veganom pa predstavljajo pomemben vir zdravih beljakovin. 100% kakav vsebuje molekulo anandamid, ki povzroči občutek veselja in evforije. Kakav uravnoteža hormone in s tem zmanjšuje hitre spremembe razpoloženja, zavira staranje in še in še. Orehi so tisti, ki nam bistrijo možgane, nam pomagajo misliti, krepijo srce, pomagajo ohranjati težo in vsebujejo antioksidante. Banane in avokado vsebujejo veliko kalija in vitamina C, ki krepita imunski sistem, preprečujeta kardiovaskulare bolezni, bolezni oči, kože in podobno. Vse našteto pa še zdaleč ne zajema vseh ugodnih učinkov, ki jih ima “boost up” smoothie na naše zdravje. Pa dober tek! ☺

Aleksandra Bavdaž Portal BEAUTIFUL BAKER


N a g r a d n a igr a

SKODRANA PREDAVATELJICA PODARJA ZBIRKO NASVETOV Pridna punčka, nadpovprečno uspešna v šoli in obšolskih dejavnostih, dobitnica številnih priznanj in medalj, hkrati kapetanka odbojkarskega moštva ter izbrana za najboljšo športnico šole. Najboljša, najboljša in še enkrat najboljša. Kmalu nastopi prva zaposlitev. Verjetno ste že uganili. Kot prodajnica se Petra niti približno ne izkaže za najboljšo in doživi celo osebnostni šok, saj je razkorak med uspehom v šoli in uspehom na delovnem mestu prevelik. Se sprašujete KAKO in ZAKAJ? “To je bil ta trenutek, ko sem se zavedla, da mi šola ni dala tistega, kar sem mislila, da mi je. In sem se prvič vprašala: Česa me niso naučili v šoli, a bi nujno potrebovala na delovnem mestu in pozneje v podjetništvu?” Petra Škarja In tako je nastala knjiga Česar nas niso naučili v šolah.

Če želite izvedeti več o lastnostih, ki jih posameznik nujno potrebuje, da bi zrasel v vsaj povprečnega podjetnika, DELITE LINK Z REVIJO Zmorem! (Yes, I can!) na svojem osebnem Facebook profilu s pripisom: NUJNO PRELISTAJTE, LAHKO VAM POMAGA DO SLUZBE ALI POSLA! Print screen delitve revije posljite na e-mail: sanika.bavdaz@gmail.com. Med vsemi, ki boste storili, kot je zapisano, bo Petra izžrebala nekoga izmed vas, ki bo prejel njeno KNJIGO – Česar nas niso naučili v šolah in se imel priložnost učiti o prevzemanju odgovornosti, o samozavesti, samoiniciativnosti, zastavljanju in uresničevanju ciljev ter, v sami osnovi, o tem, kako najti sebe, srečo in uspeh na delovnem mestu ali kot podjetniki.


V NASLEDNJI ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE... HOW MUCH AM I RESPONSIBLE FOR FINDING MYSELF A JOB IN A WORLD OF HIGH UNEMPLOYMENT? HOW I AM TURNING MY FAVOURITE HOBBY INTO BUSINESS. ILLUSTRATING. (steps how, what are you doing, who do you go to? Marketing? Website? Etc?) EVERYTHING WORKS OUT WELL IN THE END. ALWAYS. (Share your long way of studying, finding a flat and ending up with Jorge by luck / chance or desitiny?) I LEFT THE PARADICE TO LIVE AND STUDY IN EUROPE. (courage, experience, comparison, how are you putting up with having to go back now, what this will bring?) ERASMUS ŠTUDIJA JE KONEC. KAKO SE SPET VRNITI NA STARE TIRE ŠTUDIJA? MOJA PODJETNIŠKA POT IN PRILOŽNOST V AFRIKI AFRIKA – SLEDENJE SANJAM BE PART OF AS MANY ACTIVITIES AS POSSIBLE (or what have I learnt and what experience have I got while being part of AIESEC?) NASVETI BREZ SLADKORJA, UČINKI, POSLEDICE, TRPLJENJE? ŠTUDIJ V TUJINI – PRIMERJAVA Z NAŠIM, DA - NE RAZLOGI, IPD. BREXIT AND ITS EFFECT ON SLOVENIA EKSKLUZIVNO: INTERVJU S PODJETNIKOM / WOOD WAY – ANJA MARIĆ ZADOVOLJSTVO NA DELOVNEM MESTU – KO DELAŠ, KAR TE RESNIČNO DELA SREČNEGA

Pravni pouk: Na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur. l. RS, št. 16/07 je revija Zmorem! (Yes, I can!) s svojo ekipo (v nadaljevanju Zmorem!) nosilec materialnih avtorskih pravic nad vsebinami v najširšem pomenu objavljenimi v e-reviji in na e-portalu (besedila, fotografije, skice, zemljevidi in načrti, avdio-video posnetki). To pomeni, da je brez pisnega dovoljenja Zmorem! prepovedano vsakršno kopiranje, prepisovanje, razmnoževanje in razširjanje v komercialne namene. Na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur. l. RS, št. 16/07 - 48., 49., 51. člen) pa sta dovoljena uporaba oz. reproduciranje avtorskega dela na podlagi pravice javnosti do obveščenosti, v izobraževalne namene ter za ponazoritev, soočenje in napotitev v citatni obliki, vendar je pri tem obvezno navesti vir in avtorstvo dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur. l. RS, št. 16/07) v 50. členu dovoljuje tudi uporabo in reproduciranje avtorskega dela v omejenem številu za zasebno, nekomercialno, uporabo.


Pri reviji so sodelovali (zato jim izrekamo izredne zahvale) Članki (in timsko delo): Vivian Mineker e-mail: vivegg(ad)gmail.com Spletna stran: www.vivianmineker.com Bina Šijanec (Anika in njene skrinjice) Tel. št.: 00386 (0)51 370 979 Spletna stran: www.ani-ka.si Nika Mastnak in Timi Soršak (Točka zdravja) Tel. št.: 0386 (0)51 315 855 Spletna stran: www.tockazdravja.si Patricija Gavez LinkedIn: www.linkedin.com/in/patricijagavez Tanja Boršič Tel. št.: 00386 (0)31 582 127 Thijs Zoontjens Spletna stran: www.aiesec.si George Deriso (podjetnik, professor, mentor) LinkedIn: www.linkedin.com/in/gderiso

Sodelovanje: Petra Škarja (podelitev nagrade) Spletna stran: www.petraskarja.com George Deriso (mentorstvo) Drago Jovič (fotografije) Uredništvo in idejna zasnova: Aleksandra Bavdaž (portal Beautiful Baker) Tel. št.: 00386 (0)51 621 231 Spletna stran: www.beautifulabaker.com Idejna zasnova in pomoč: Aljoša Krstič (Brezmejna Dimenzija - Zorb na kvadrat) Tel. št.: 00386 (0)40 154 225 Spletna stran: www.zorbnakvadrat.com Grafično oblikovanje: Tamara Tea Pavalec (TT Design) Tel. št.: 00386 (0)40 476 799 Spletna stran: www.ttdesign.si

Zmorem! (Yes I can!), Številka 1, leto izdaje oktober 2016.


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.