EDITOR’S WORD It’s Sunday afternoon. I am sitting on the couch, starring at my computer. The weather is just brilliant – sunny, warm and very appropriate for rollerblading (that I LOVE). No matter what I am in the house. Not complaining at all. In fact, I am enjoying myself a lot. Every once in a while I feel my heart skip a bit. It is partly because of the excitement, partly because of the sentence that crosses my mind sometimes: “Can I actually do this?” Still, I am aware of the fact that NOW is the right time and I am in the right place. This is what I know for sure. Even though it’s Sunday afternoon and the weather so much like rollerblading, I am more than ready to begin this amazing adventure As reading through the articles you guys sent to me I feel the need to say a BIG thank you to all. Thank you for collaboration and your hard work. I am so excited. About the whole thing. Because I am sure we are doing such a great job. I can feel pins and needles all over my body. The thing that got me started was my friend saying: “You know how it is…work, home, work, home, every day the same thing.” We were drinking coffee and my head starts to fill up with thoughts and ideas. I knew that I can and I want to do something. I know so many people that have the knowledge and experience and I am good at organizing and networking. If I can turn all that into something helpful for others that could be absolutely great. That day I decided I had to pass my knowledge, experience and motivation on to you guys. I think that good organisation, good action and reaction are followed by best results. Knowing that I stepped in action and contacted people I know (now), who helped me with building of what you are sooner or later going to be reading at one of your favourite spots. This magazine is a collection of knowledge, experience and results. Moreover, it is an English-Slovenian magazine, because I assume you all are be able to understand articles written in English. I am deeply sorry if I offended anyone with the latter sentence. All the people mentioned on the last page stepped in the action in order to show young people that they (you) can succeed (even in Slovenia), either get a job or establish your own company and to show them (you) that money exists for those, who are willing to earn it. And now…take your pads and pens and start going towards your own success. A ship is always safe at the shore. But this is not what it is built for. -Albert EinsteinEditor of the magazine Yes, I can! Aleksandra Bavdaz Photo: Drago Jovič, photographer
BESEDA UREDNIKA Nedelja je. Jaz pa sedim na kavču in buljim v računalnik. Naj povem, da je zunaj sončno, toplo in ravno primerno za rolanje (ki ga naravnost obožujem). Vendar sem tukaj, v hiši. Ne pritožujem se, ampak naravnost uživam. Vsake toliko mi poskoči srce. Malo od navdušenja, malo od stavka, ki mi kdaj pa kdaj roji po glavi: „Bom res zmogla?”. Pomembno je, da se zavedam, da je zdaj pravi čas in jaz sem na pravem mestu. Čeprav je nedelja in zunaj primerno za rolanje, ki ga obožujem. Ko prebiram članke, ki mi jih vsi, ki se vam morem zahvaliti z velikimi črkami (torej: ZAHVALITI) za ves trud in pripravljenost sodelovati, ZDAJ in TUKAJ, sem pozitivno vznemirjena. Počutim se srečno, imam mravljince in se že veselim rezultatov, ki jih bo e-revija prinesla mnogim in mnogim. Povod, da nekaj MORAM narediti, je bila prijateljica, s svojo izjavo: “Veš kako je, vsak dan na šiht, nato pa domov”. Sedeli sva na kavi in takrat sem se globoko zamislila. Sama v življenju vedno najdem pot in način (delno ali kar precej k temu prispeva domači vzgled in delo na sebi). Trenutno hodim po lestvi do zastavljenih ciljev, vendar nikoli nisem pomislila, da jih kdaj ne bi dosegla, da kdaj ne bi dobila dela ali, da bi kdaj delala tisto, kar me ne veseli. Vsako izkušnjo, ki sem jo kadarkoli pridobila, sem vzela kot dobro in jo nato dodala svojemu seznamu: “Kaj vse znam in zmorem”. Odločila sem se, da na nek način moram znanje, vedenje, motivacijo in še kaj, predati naprej. Pravzaprav sem mnenja, da dobra akcija in organizacija privede do najboljših rezultatov, zato sem pobrskala po spominu in se spomnila mnogih (ne)znancev, ki so, prav tako, na poti do zastavljenih ciljev ali pa že tam in rastejo. Tako je nastala tale e-revija, ki je skupek znanja, izkušenj, rezultatov, nasvetov. Je angleško – slovenska, ker sem mnenja, da je danes angleščina jezik, ki ga mora, vsaj razumeti, skoraj vsak. Če komu delam krivico, se mu globoko opravičujem. V akcijo smo torej vsi skupaj, ki bodo omenjeni tudi na koncu, stopili z namenom, da, predvsem, mladim med 15. in 30. letom (seveda tudi mlajšim in starejšim), predamo znanje, izkušnje, nasvete, vlijemo voljo, moč in motivacijo, pokažemo, da se tudi v Sloveniji da uspeti, tako v podjetništvu, kot v okviru zaposlitve in najbolj pomembno, da priložnosti so in denar obstaja. Zdaj pa hitro odprite možgančke, pograbite svinčnik in beležko ter se podajte dobrim rezultatom naproti! Želim vam prijetno branje. A ship is always safe at the shore. But this is not what it is built for. -Albert EinsteinUrednica revije Zmorem! ali Yes I can! Aleksandra Bavdaž Fotografija: Drago Jovič, fotograf
Me ntor ko t i ček
ŽABO PRAVZAPRAV MORATE POJESTI, IN TO ŽE ZJUTRAJ Marjan je z nami delil sporočilo knjige Briana Tracy-a, ki bi ga moral prebrati in razumeti prav vsak na tem svetu. Jaz sem njegov prispevek prebrala že velikokrat, vsakič se mi bolj vtisne v podzavest. PREBERI GA ŠE TI! Ste tudi vi kdaj razmišljali o tem, da niste tukaj na svetu samo za to, da hodite v šolo, si najdete službo z redno zaposlitvijo, pridno poslušate nadrejene, upoštevate pravila, imate otroke, delate do 65. leta in nato zadnja leta mirno preživite v pokoju? Že od otroštva sem se zavedal, da se v meni skriva nekaj več, da sem poseben in da bom v življenju zelo uspešen. Problem pa je bil ta, da sem vedno samo čakal, da bo ta trenutek prišel sam od sebe, ampak na žalost ni, dokler nisem spremenil mojega razmišljanja in odnosa do življenja. Verjamem, da se ogromno ljudi sooča s podobnimi problemi, s katerimi sem se tudi sam v preteklosti - z odlašanjem, zavlačevanjem, prelaganjem stvari na jutri, nedoseganjem svojih ciljev. Vsako leto sem se 1.1. ali pa za rojstni dan odločil, da zdaj pa bom res naredil korenite spremembe v svojem življenju in končno zadihal s polnimi pljuči. Zelo hitro pa pride do prvih ovir, neuspehov, ki nam posadijo dvom v naše misli in spet smo nazaj na starih tirih življenja. Z vami pa želim deliti knjigo, ki mi je zelo pomagala pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti, ki človeka pripeljejo uresničitve zastavljenih ciljev. Avtor te knjige je Brian Tracy, knjiga pa se imenuje Pojej živo žabo. Naj začnem takole... predstavljate si, da se zjutraj zbudite in greste v kuhinjo. Tam vas na krožniku, na mizi, čaka velika, zelena, grda žaba. In zavedate se, da boste to žabo morali pojesti, če želite doseči določene cilje. Večina ljudi odlaša. Reče si, da je zdaj še zares prezgodaj, naj žaba počaka do kosila. Popoldne se vrnete v kuhinjo in žaba je še vedno na mizi. Spet takrat večina reče, da je trenutek neprimeren ali je čas za kaj drugega in z žabo počaka do večera. Zvečer se vrnete k mizi in žaba je še vedno na krožniku. Ura je že 22:00 in odločite se, da ste preutrujeni, da je čas za počitek, žaba pa lahko počaka do jutri.
To se zgodi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek in tako naprej. Ta žaba je simbol za najpomembnejše opravilo, ki bi ga v tistem dnevu morali opraviti, da pridete korak bližje cilju. Vendar se večina ljudi najprej (zjutraj) takoj loti tistih opravil, ki niso (tako) pomembna. Tako pomembna pa niso zato, ker je v njih potrebno vložiti manj časa, energije in truda. Medtem, ko so najpomembnejša opravila ravno nasprotno – zahtevajo čas, energijo in zbranost. Prav zato mnogi zjutraj raje izberejo manj zahtevna opravila. Zakaj torej veliko ljudi svojih ciljev nikoli ne doseže? Odgovor je preprost. Ker žabe nikoli ne pojedo.
Brian Tracy pravi, da naj bi si vsa dnevna opravila zapisali v kolone: A,B,C,… V koloni A morajo biti tista opravila, ki so najpomembnejša in nas bodo pripeljala do željenih rezultatov, v koloni B tista, ki so malo manj pomembna, v koloni C še manj pomembna in tako naprej. Torej če želite shujšati, boste v stolpec A na primer dali naslednje: pripravim zdrav obrok za zajtrk in grem za 2 uri na fitnes; če želite prodati izdelek ali storitev, boste v stolpec A dali naslednje: pokličem potencialne stranke ali stranke obiščem; če želite narediti izpit v šoli, boste v stolpec A dali naslednje: predelam X, Y, Z poglavje v knjigi H in podobno. Ključno pri vsem skupaj pa je, da se lotimo omenjenih opravil že takoj zjutraj in vztrajamo tako dolgo, dokler niso končana. Ko jih končamo, to pomeni, da smo že korak bližje cilju, ki ga želimo doseči. Kar je še bolj pomembno pa je naslednje: po opravljeni zastavljeni nalogi, smo v tistem dnevu izjemno dobre volje in motivirani, ker nam je uspelo narediti eno ali nekaj zelo pomembnih stvari. To prispeva tudi k produktivnosti za ta dan. Za konec še ena misel iz knjige: Nikoli ne bomo imeli dovolj časa, da naredimo vse stvari v enem dnevu, vedno pa imamo dovolj časa, da naredimo tisto kar je najpomembnejše.
Marjan REPEC
Kontakt: 051 355 908, repec.marjan@gmail.com Fotografija: osebni arhiv Vir: https://startuppimp.files.wordpress.com/2014/01/eat-that-frog-brian-tracy-book-notes-richardstep-1a1.jpg?w=700&h=307
M e n t o r kotiček
Me ntor ko t i ček
DANES JE ČAS ZA PADEC, KAKOR JE DANES TUDI ČAS ZA VZPON Zavedam se, da človekova pozornost v povprečju traja 3 sekunde. Skoraj nemogoče je, da bi se nekdo sploh lotil branja prispevka, ki je dolg približno 2 strani. Pa vendar, smo ga ohranili v originalni dolžini, ker zgodba Karmen, kot celota, daje pomembno in globoko sporočilo bralcem. Skozi njo spremljamo, kako je Karmen življenje učilo – jo butalo ob steno nato pa ji spet dovolilo, da se je pobrala. Zaradi vsega opisanega je danes to, kar je – uspešna mama, podjetnica in motivatorka. Več preberite spodaj ... Aleksandra Bavdaž, urednica e-revije Zmorem! Yes, I can! Vsako jutro vstanem, ker želim, da si inspiracija drugim. Želim, da dosežeš vse svoje sanje in pomagaš ljudem storiti enako. Verjamem, da ti nobene sanje niso dane, ne da bi ti bila dana tudi možnost, da jih uresničiš. Moje ime je Karmen in sem strastna podjetnica. Obožujem svoje delo, saj mi omogoča, da ljudem, kot si ti, pomagam živeti življenje, kot si ga zaslužijo. (Tukaj, čeprav tega po navadi ne počnem, zapišem opombico: Kako nesebičen je človek, ki se trudi za druge. Veste, da ko se trudiš za druge, se v bistvu trudiš zase? BRAVO, KARMEN!) Večina ljudi nerada govori o svojih neuspehih ali padcih v življenju. Skozi svoje izkušnje pa sem se naučila, da so ti pomemben del posla in življenja. V sebi skrivajo vrhunske lekcije, iz katerih zrastemo in delamo svoje preboje. Če na kratko povzamem svojo zgodbo. Prihajam iz majhne podeželske družine, kjer so me učili, da je skromnost lepa čednost in da moram biti zadovoljna z majhnimi stvarmi. Da je življenje težko in se je za dosego ciljev treba marsičemu odpovedat. Vzgajali so me v smislu, da bom pridna v šoli, saj bi le na ta način lahko dobila dobro službo. Do konca študija je šlo vse po načrtih, potem pa me je življenje peljalo po drugi poti. Dve leti po rojstvu mojih dveh otrok me je zapustil partner. Takrat sem bila brezposelna. Že čez nekaj mesecev sem zaradi neuspeha pri iskanju službe odprla svoj s.p., saj sem imela dovolj čakanja na svojo priložnost. Vedela sem, da moram vzeti življenje v svoje roke. Začela sem s pomočjo mamicam na domu v času porodniškega staleža. Ko sem sama iskala pomoč, je nisem dobila, zato sem v tem videla poslovno priložnost. Dohodki niso bili redni, zato sem se po slabem letu preusmerila v pripravo presnih tortic. Posel je dobro tekel, le časa za svoja otroka mi je zmanjkovalo. Moja družina je trpela, dohodki pa tudi niso bili tako visoki, da bi si zagotovila želen življenjski standard. Iskala sem rešitve, neprestano tuhtala, kako iz tega začaranega kroga, ampak neuspešno. Preden bi zašla v finančne težave, sem zaprla s.p. in si vzela nekaj časa zase. Bila sem fizično in psihično popolnoma izčrpana. Brez ciljev in energije za naprej. Priznam, malo sem se tudi smilila sama sebi. Najprej razpad družine, potem pa še poslovni neuspeh. To je bil hud udarec zame in za moj ego. Prvi padec je bil hujši, zato sem po drugem precej hitreje okrevala. Lotila sem se iskanja službe, čeprav mi je kar hitro postalo jasno, da želim ponovno v svet podjetništva. Če sem samo pomislila na službo, me je stisnilo pri srcu. Vedela sem, da tam ne bom svobodna. To pa je moja največja vrednota. Po 6. mesecih od zaprtja s.p.-ja sem se prijavila v projekt, kjer so novim podjetnikom nudili 4 mesečno podporo pri razvoju ideje. Samozavestno sem oddala svoj projekt, ga odlično zagovarjala pred komisijo in bila popolnoma prepričana, da bom sprejeta v program. Dobila sem zavrnitev! Ponovno sem bila razočarana. Ampak ne za dolgo. Sprejela sem njihovo odločitev in se odločila, da grem kljub temu naprej. Verjela sem v svoj projekt in nisem potrebovala njihove potrditve. Danes uspešno vodim 2 projekta in se razvijam kot podjetnica. Padci, ki sem jih prejle opisala, so bili zame res hudi. Do rojstva mojih 2 otrok je življenje teklo dokaj mirno, potem pa so prišle težke preizkušnje. Ko je razpadla moja družina, me ni bolelo samo to, da sem ostala brez partnerja. Najbolj sem bila na tleh, ker se je sesul moj načrt. Takega življenja nisem planirala. Nisem si ga
želela. Vse predstave, ki sem jih imela o življenju, o partnerstvu, so se sesule. Morala sem začeti znova. Na novo sem gradila svoja prepričanja, način mišljenja, odnos do sebe in drugih. Danes sem hvaležna za to izkušnjo. Brez nje ne bi bila to, kar sem. Poslovni neuspeh je bil boleč, ker sem vedela, da imam top izdelke. Delala sem to, kar sem vedno rada počela. Ni mi bilo težko. Ob pripravi tortic sem veliko krat plesala in popevala. Res sem ob njih uživala. Danes vem, da sem tudi to lekcijo potrebovala. Za poslovni uspeh ni potrebna le dobra ideja in dober izdelek ali storitve. Potrebuješ tudi dober marketing, zunanjo podporo, urejen finančni tok, pravo ekipo, moraš se mrežit in iskati poslovne partnerje. Tukaj sem bila šibka. Nisem imela pravega znanja in nisem si pravočasno poiskala pomoči. Zanimivo je, da npr. v Ameriki večji investitorji ne vlagajo v podjetja, katerih lastniki že prej niso imeli vsaj enega podjetja, ki je propadlo. Pri nas je to še vedno malo tabu. Zakaj nam je tako hudo, ko pademo? Ker so nas vzgajali, da ne bi delali napak. Ker so nas vzgajali, da bomo nekoč imeli službo. V službi pa ni dovoljeno delati napak. Zaradi njih si odpuščen. Kot podjetnik pa moraš delati napake! Všeč mi je, kako uspešen podjetnik in pisec knjig Robert Kiyosaki govori o napakah. Zanj so napake kot STOP znak. Pravijo ti, da je čas, da se malo ustaviš in premisliš. Da se naučiš nekaj novega. V vsaki napaki se skriva lekcija. Ko jo spoznaš, si lahko zanjo le hvaležen. Ob padcu, napakah nam je težko, ker smo se jih celo življenje izogibali. Starši običajno opozarjajo otroke: “Pazi, padel boš!”. V šoli je sramota, če ponavljaš razred. Če si odpuščen v službi, je sramota. Če te zapusti partner, je sramota. Če v družbi rečeš neumnost, je sramota. Če med predavanji postaviš neumestno vprašanje, se ti smejijo. Nihče nima rad, če izpade neumen. Zato se ljudje načeloma izogibamo situacijam, kjer bi se to lahko zgodilo. Največ ljudi se zato raje sploh izogne podjetništvu. Preveč jih je strah poraza. Pred kratkim sem prebrala zanimiv članek. V njem je bilo govora o znanstveniku, ki je dokazal, da se pri otroku, ki se uči voziti kolo in pri tem večkrat pade ter ponovno vstane, fiziološko spreminjajo možgani. Zato, ko to spretnost obvlada, jo obvlada za celo življenje. Otrok ob tem doživlja močno nelagodje, ampak kljub temu vztraja. Tukaj je razlog, zakaj večina ljudi hitro obupa – ne zdržijo dovolj dolgo v obdobju nelagodja. Skozi procese pobiranja po padcih sem dobila pomembno lekcijo: padci so del podjetništva, so del življenja. Neuspeh ni nasprotni pol uspeha, ampak je njegov sestavni del. Ne moreš zrasti, če prej ne padeš. Pademo vedno na področju, ki ga ne obvladamo in življenje nam daje sporočilo, kaj se še moramo naučiti. Zato ti polagam na srce: naj te ne bo sram padca ali neuspeha. Pozabi na okolico. Ne glej na njeno mnenje. Najlažje je kritizirati druge. Ti si tisti, ki stopa po poti pogumnih. Ti si tisti, ki sledi svojim sanjam in želi več v življenju. Kritizirajo pa te tisti, ki si tega ne upajo in trkaš na njihovo slabo vest. Za konec pa še napotki, ki ti bodo pomagali v težkih situacijah oziroma, ko boš na tleh: - Obkroži se z ljudmi, ki te podpirajo (izjemnega pomena!) in podobno razmišlja-jo - Govori o svojih izkušnjah s čim več ljudmi. Izrazi svoje občutke. Če nimaš ve-liko ljudi okrog sebe, piši dnevnik. - Sprejmi padec, napako kot neizogiben del procesa. - Poišči lekcijo, ki te čaka v tej izkušnji in si pripravi plan, kako boš pridobil nove spretnosti, nova znanja. - Vzemi si čas zase in zadihaj. Ničesar ne boš zamudil, če se boš malo umaknil. Svet bo še naprej perfektno funkcioniral. - Ne grajaj se. Že tako nas drugi, sami sebe moramo podpirat in si govoriti pozi-tivne afirmacije. - Sprejmi napako, padec. Priznaj si, da si ga polomil in glej naprej. Postavi si vprašanje: “Kaj lahko naredim zdaj? Kako se lahko zdaj rešim iz tega?” Vedno glej naprej. - Pogovarjaj se z ljudmi, ki so šli čez podobno zadevo. Če jih ne poznaš, preberi kakšno knjigo. Na tržišču in v knjižnici najdeš avtobiografije iz vseh področij (či-sto vseh). Poglej, kako se drugi soočajo s tako situacijo. Kje so našli rešitev. Ker so težave unikatne, tudi rešitve niso za vse enako. Morda pa dobiš kakšno idejo Vse v življenju je stvar fokusa. Lahko se fokusiraš na to, kar ni bilo ok in česa te je strah, lahko pa na to, kar si dosegel in kaj boš z neko odločitvijo pridobil. To je tvoja odločitev!
Klemen TRS
podjetnica s srcem Kontakt: 041 987 983, karmen.trs@gmail.com Fotografije: osebni arhiv
M e n t o r kotiček
Po t v podj et n i št vo
KAKO BO ZMAGOVALKA METKA REŠILA SVET S KRAVULJČKI Start-up Velenje in Podjetniški Trampolin 2017
Tiesy z Metko Tratnik na čelu je mlado podjetje – zmagovalna ekipa Podjetniškega trampolina 2017, ki se je odvijal v podjetniškem inkubatorju SAŠA inkubator v Velenju. Metka je z nami delila nekaj svojih izkušenj, kakšne ima s podjetjem načrte in podala tudi nekaj koristnih nasvetov, v zvezi z idejo, start-upom in vrednotami, ki jih lahko uporabimo prav vsi.
1. Kakšni so cilji za prihodnost? Najprej se uspešno predstavit na mednarodni konferenci Podim v Mariboru. Nadalje se uspešno predstaviti na kongresu tajnic Adma v Portorožu, kjer sem s svojimi kravatami in kapicami oblekla 15 članski tim, ki je odgovoren za organizacijo. Med poletjem pa se želim čim bolje pripraviti na začetek kampanje za prodor v Ameriko.
2. Torej je zraven Slovenije cilj tudi tujina? Ja.
3. Ali obstaja kakšen strah pred tujino? Ja, v bistvu je. Že zaradi tega, ker se ti odpira neko novo neznano področje, ki ga nisi navajen, druga kultura, drugi ljudje, ki jih ne poznaš, čisto drugače je kot recimo tu v Sloveniji ali pa nasploh v Evropi. Tukaj nekako poznaš kulturo, tudi sosednih narodov, kjer tudi veliko prodamo. Amerika pa je vseeno toliko daleč … Strah je zato, ker je to čisto drugačen trg, ne vem kako se bom obrnila, zato bom tudi imela določeno pomoč strokovnjakov, da čim manj časa zapravimo s spoznavanjem trga, ampak čim prej na ciljamo pravo skupino in začnemo osvajat Ameriški trg.
4. Kaj bi postavila na prvo mesto za dober začetek podjetja? Ali je to osebnostni razvoj, dobra ideja ali pa ogromno splošnega znanja, ki ga imaš? Težko vprašanje. V bistvu mora biti en zelo dober spletek vseh treh. Brez osebnega zadovoljstva, osebnostne rasti tako ali tako nisi pripravljen, ne psihično in ne fizično. Brez dobrega produkta prav tako. Znanje pa tudi. Od tega kar si se že v osnovni šoli naučil vrednot, ki so ti jih dali starši, do srednješolskih stvari, pa tudi kar si se na faksu v teoriji naučil, moreš prenesti v posel. V kakšni količini ti bo to uspelo je čisto odvisno od tebe.
5. V primeru, da ima bralec idejo, kaj je njegov naslednji korak? Kakšne so tvoje izkušnje? Kako je bilo v tvojem primeru? Vsakemu mlademu podjetniku, z neko obetavno idejo, priporočam, da se vključi v nek program, tako kot je recimo SAŠA inkubator. Da poišče podporno okolje, kjer mu bodo pomagali, ker mu bodo s tem prikrajšali veliko časa in veliko živcev. Ko nastanejo ovire, težave, jih bo veliko lažje reševal s pomočjo mentorjev in strokovnjakov, ki se nahajajo v teh podpornih okoljih, kot sam. Sicer je res, da že preko interneta obstaja veliko online programov, ki so plačljivi, ampak so načeloma v podpornih okoljih, v inkubatorjih stvari brezplačne, ker so podprte s strani države in EU projektov, tako da se definitivno vključite v podporna okolja, vprašajte ljudi, naj vas ne bo strah, naj vas ne bo sram.
6. Kako bi na lestvici od 1 do 10 ovrednotila naslednje vrednote, ki so pot do uspeha? Motivacija? Deset. Vztrajnost? Deset. Delavnost? Deset.
7. Ali je kakšen razlog zakaj si vse tri ocenila z deset? V bistvu rabiš vsega na višku oziroma na 115%. Pojavijo se težave, pojavijo se ovire, skozi katere moraš iti in če nisi vztrajen, če nisi maksimalno motiviran jih boš težko presegel. Sploh zato, ker na začetku podjetniške poti običajno ni nekega velikega kapitala, čas teče, ti pa moraš na hitro najti ali ponudnika, razvijati produkt, … in če niso vse te stvari urejene, hitro padeš, se ti ustavi in potem ne znaš naprej, ne veš kaj bi naredil in če res nisi visoko motiviran in vztrajen gre težko naprej.
8. Trenutno deluješ sama, pa vendar, kaj bi rekla, kako biti dober vodja? Da nastane ideja, produkt in se nato prodaja uspešno izvede? V prvi vrsti mislim, da je zelo pomembno, da si dobro organiziran. Da si že v začetku, in projekta in posameznega dneva začrtaš kaj boš počel. Si narediš seznam: to, to in to je danes za narediti, naslednji dan: to, to in to. Da si vse nekako pišeš, narediš si nek plan in greš po planu naprej. Ko naredim to, bo sledilo to, ko naredim to, bo sledilo naslednje. Na ta način. Vsakemu posebej vedno povem, da če se le da, nikoli ne iti v posel sam. Jaz sem tu naredila veliko napako, da sem sama, ker vse pade nate, si najbolj obremenjen, nobenemu ne moreš prepustit nekaterih stvari, delo je v celoti na tebi, kar zna biti zelo naporno.
9. Koliko pa misliš, da je za prodajo ali storitve, ali v tvojem primeru produkta, pomembno neko mreženje? “Networking”? Zelo. Še vedno smo ljudje narejeni na ta način, da če nam nekdo nekaj priporoča, vzamemo to za sveto. Oziroma veliko bolj verjamemo temu, kot recimo, da vidimo nekje, da tole obstaja, pa je spodaj zelo dober opis. Veliko raje bomo kupili nekaj kar ima recimo malo slabši opis pa bo nekdo rekel, to je zelo dobro. Kar se širi od ust do ust, mreženje in priporočila so zelo pomembna. Tako, da se čim več mrežiti, čim več ljudi seznanjat s tem, svoje prijatelje vključit v to, da vam pomagajo širiti dobro ime, to zelo pomaga.
10. Kaj bi sporočila bralcem in mladim, ki si želijo z neko idejo uspeti ali začeti? Bodite vztrajni, bodite pogumni, ne se bati, poiščite si pomoč pri podpornih okoljih. Ne se bati povedati, da imate idejo, ne se bati povedati kakšna je vaša ideja, ker takšno kot jo imate vi v glavi je najbrž nima nihče in samo s tem ko boste širili glas o svoji ideji, boste lahko našli ljudi, kateri vam jo bodo pomagali sprocesirati tako daleč, da bo vaša ideja zacvetela na trgu in postala uspešna. Predstavitveni video: www.youtube.com/watch?v=jU1kSkxCgCU
Metka TRATNIK
Tiesy Kontakt: 030 334 334, info@tiesy.eu Fotografije: osebni arhiv Avtorica intervjuja: Aleksandra Bavdaž Intervju vodil: Tadej Štadler Zapis intervjuja: Tanja Boršič
Po t v p o d je tništvo
Me ntor ko t i ček
GARY WHITEHILL BELIVES THAT SLOVENIA IS A GREAT PLACE TO BE IF PEOPLE WILL MAKE A MOVE - NOW Gary Whitehill advises businesses in the field of innovation and believes that unstable times bring amazing and incredible opportunities for development. Gary as well stands by and works alongside with perspective business leaders, governments, organizations and communities to teach them how to make the future happen NOW. (LinkedIn: Gary Whitehill) Tadej Štadler talked to Gary, when he visited Velenje start-up incubator SAŠA to advise young on how to pursue their ideas, how to succeed in Slovenia and what are the options for going abroad.
The interview consists of 5 questions, all of them being answered in-depth. Therefore, we decided to publish the answers separately in order to let the readers soak in messages one by one and little by little. Same as you mentioned in one of your recent interviews, we at Yes, I can! E-Magazine came across the fact that young do mostly not have any motivation or inspiration for being creative and what goes along - persistent. This is why the e-zine was established in the first place. What would be the most amazing way you can
think of to motivate young and why do you think that would work?
Well, I will talk about my story as a child. Being out in nature. What does omnipotence of the nature do to a child’s brain is so undervalued and under played in the 21. Century, where we care more about screens than building tree forbes. The screens are what destroy our brain, the screens are what impairs us from everything that makes us human. Builds empathy, allows us to create and communicate with each other. On the other hand it has been proven that nature is a child’s creative playground. It is not more highly valued and there is historical forces at play that does not allow the school system to allow it to be a student centric system in nature. But the reality is that this is number one thing that will over night change the reality for children and young adults. Putting them in nature just for an hour a day, never mind having a classroom outside. That’s one angle. The other angle around youth is… we are always looking for solutions for everybody immediately. This is not realistic. You start with first 2% of youth, who are still hungry and wanting to create and have a productive future and create productive structure around them. My definition of opportunity is as follows: get out in the nature as much as possible, ignore what most of teachers tell you and do the opposite of what your parents tell you. That’s completely against the don’t stand out type of culture here in Slovenia. The number one reason why I am here is to tell you that what I talk about is actually doing the opposite of what other people tell you. When someone tells you the impossible, absolutely go and do it. As an example, last time Ana, the manager of SAŠA incubator was telling me that her son woke up one morning and was telling her he wants to ride his bicycle from Velenje to the ocean. Think about how brilliant this is – this six year old boy having a vision in a dream to do this. There is a million things that can go wrong – he could get hit by a car, get sick etc. A million things really. Or he could just have her and her husband go 10 km/h for 15 hrs behind him, film it and turn this into a documentary about an inspiring little boy, who decided to go to the ocean by himself.
So, the opportunity is always there, but to her that seems impossible, she admitted this, as a mother. The we started talking about it. How do you make a safe environment for a kid? Because to you as a kid, things that happen to you before the age of roughly 23, before the front of your brain is fully solidified, those things literally become your destiny. Think of that for him…a 6 year old boy…he has this big dream and he accomplishes it. So for the rest of his life, every time something seems impossible, he is always going to believe that he can do it. And that is what ultimately creates destiny – what you believe. And you look at Slovenia and people and they say: that’s impossible. Can’t be done. There is no way to do that. Who are you to do that? That apathetic mentality. That’s the way we basically rip that type of narrative out of here. With working with this 2% - for example kids and their parents who want to get these kids the freedom to do what they find they are most passionate about. TO BE CONTINUED…
Gary WHITEHILL
Fotografije: Jeffrey Holmes, http://jeffreyholmes.photoshelter.com/image/I0000sZP1w.NApsM Vir: https://pixabay.com/en/bled-slovenia-lake-mountains-1899264/
Avtor in zapis intervjuja: Aleksandra Bavdaž Intervju vodil: Tadej Štadler
M e n t o r kotiček
P o t v podj et n i št vo
UČITELJ. PODJETNIK. DIGITALNI MARKETINGAŠ. S temi tremi izrazi se danes opišem. Če bi to poskušal narediti pred 5imi leti, bi bil odgovor verjetno precej drugačen. Tim je mnenja, da, če človek ni pripravljen slediti poti, ki mu je začrtana, se lahko zelo hitro izgubi. Na simpatičen način nam je podal nekaj nasvetov, kako po osebni in poslovni življenjski poti ter kaj pomeni digitalni marketing, ki je danes nujen prav povsod, marsikdo pa še ne pozna njegovega pomena. Nikoli pa se ne bi poosebil z izrazom “študent”. Sam študij me nikoli ni pretirano zanimal. Raje sem se potikal po svoji osebni podjetniški poti. V tem času sem delal na veliko različnih projektih, kjer me nikoli nihče ni vprašal, ali sem kaj doštudiral. Zato bi moj “študentski” opis izgledal bolj tako: Raziskovalec. Ustvarjalec. Prostovoljec.
A takrat nisem vedel, kje se bom znašel danes - 5 let kasneje. Tako je zmeraj - nikoli ne veš, kam te odpelje pot. A ... če ji nisi pripravljen slediti, se lahko hitro izgubiš. Podobno je pri podjetjih, s katerimi zdaj sodelujem. Pomembno je, da poiščejo pot, po kateri jih naravno vodi njihova stvaritev. Ali drugače - pomembno je, da bolj poslušajo končnega uporabnika in manj svoj ego. Drugače to vodi v katastrofo. Tako namreč nikoli ne najdeš poti. Iskanje poti pa je v resnici preprosto ... Upoštevamo Sokratove modre besede: vem, da nič ne vem. In prisluhnimo ljudem okoli nas. Z njihovo pomočjo poiščemo pravo pot do uspeha. Skratka bistvo je: poslušati in učiti se! Ni človeka, ki lahko trdi, da pozna in ve vse o ljudeh. Zato tudi ni človeka, ki lahko trdi, da pozna trg. Najbližje “poznavanju” našega občinstva se lahko približamo z zbirko podatkov, imenovano statistika, ki nam pove, kako se obnašajo naši spletni obiskovalci. In tu med vsemi temi številkami in odločitvami čepim jaz - v svetu digitalnega marketinga. Digitalni marketing je v resnici poskus avtomatizacije direktne prodaje. Ker vse poteka preko računalniških sistemov, se lahko bolj približamo neki vrsti dialoga med ponudnikom in stranko. Tradicionalno so podjetja večinoma izvajala monolog - objava prispevka v pisane medije, zakup oglasnih panojev, pošiljanje pošte, itd. Prek spleta pa lahko s stranko prilagodimo komunikacijo glede na njihova dejanja in stopnjo zanimanja. Recimo, ko si nekdo v naši spletni trgovini izbere izdelek, vpiše svojo kartico in ne zaključi nakupa. Tak človek je pokazal visoko stopnjo zanimanja za ta izdelek, zato ima tudi bistveno večjo verjetnost zaključiti nakup, če ga le malo poskusimo prepričati. Ali pa je pravi naslov, da vprašamo, zakaj se ni odločil za nakup in tako pridobimo zlata vredne informacije o svoji ponudbi. Kljub temu, pa se veliko podjetji še vedno na široko izogiba svoje digitalne podobe. Nekje v svojem razmišljanju vedo, da je to nekaj, kar bi morali početi. Ampak se nikoli k temu ne spravijo. Pri tej “brci v rit” pa jim pomagam jaz. Pogovorim se z njimi o potencialu, ki ga nosi digitalni marketing, pokažem jim, da v resnici stvari niso tako zahtevne in ne vzamejo toliko časa, da se s tem ne bi mogli ukvarjati sami.
Ampak vsi iščejo samo hitre rešitve. Ko se začnejo zavedati, da v resnici zamujajo dodatne priložnosti s tem, ko zanemarjajo svojo digitalno prezenco, me ponavadi vprašajo - in koliko me bo to stalo, da mi to narediš? Na tej točki se malo nasmejim ☺ To ni nekaj kar “narediš” in potem pozabiš. Digitalni marketing je pot, ki nas pripelje do boljšega razumevanja naše stvaritve in odgovorov, kako lahko naše podjetje še bolj izboljšamo. Ne gre samo za nabiranje strank. Pomembno je tudi, da svoje stranke začnemo razumeti in se jim prilagajati. Zato hitre rešitve, ki tipično pomenijo najeti marketinško agencijo, niso najbolj zanesljive. Nihče se namreč ne bo tako potrudil za neko podjetje, kot se bodo tisti, ki so v tem podjetju zaposleni. Koliko je to vredno? To je odločitev vsakega posameznega podjetja. Dovolj, da si marsikateri član generacije Y lahko zagotovi službo. Ključno pa je dobro poznavanje družbenih medijev in biti digitalno ter analogno pismen. Naša in mlajša generacija pa je rojena za tehnologijo. Prav mi smo tisti, ki digitalno družbo resnično razumemo in intuitivno čutimo.
Tim BERCE
Kontakt: berce.tim@gmail.com Fotografije: Tim Berce, osebni arhiv Vir: https://pixabay.com/en/online-marketing-internet-marketing-1246457/ Vir: https://pixabay.com
Po t v p o d je tništvo
Me ntor ko t i ček
Mla d i m ladim
TISTEGA LEPEGA DNE, KO SVA SI ŠE ENKRAT DOKAZALI KAR SVA PRAVZAPRAV VSE SKOZI VEDELI… Actually I can, actually we can! Že preprosta in kratka afirmacija nam lahko da potrebno motivacijo za dosego cilja. Teja in Patricija sta za e-revijo Zmorem! Delili misli o tem, kako sta letos premagali Istrski polmaraton. ☺ Šport je tisti, ki naju spremlja že skozi vse življenje, pravzaprav nekje od začetka osnovnošolskih let. Vsaka na svojem področju sva skozi leta spoznali, da je šport tisto, kar nama prinaša sprostitev, zadovoljstvo in naju vedno znova žene k doseganju in preseganju lastnih ciljev. Marsikdaj, po napornem dnevu v službi, urica sproščenega teka na svežem zraku, razjasni misli in pogled na prej nerešljive težave. Tempu v katerega smo dandanes vsi vpeti je težko slediti, zato je še toliko bolj pomembno da čas, ki ga namenimo sebi preživimo tako, da krepimo telo in duha. Skozi šport sva seveda marsikaj spoznali o sebi… Predvsem pa to, da s trdim delom in voljo lahko dosežeš marsikaj, kar seveda nevede začneš udejanjati tudi na drugih življenskih področjih. Tako sva na začetku leošnjega leta sklenili, da se bova udeležili Istrskega maratona. Najin prvotni načrt je bil tek na 10 kilometrov, ker pa sva s prijavo predolgo odlašali, je za naju zmanjkalo prostih mest… Kljub temu naju je še vedno mikala udeležba na tem dogodku, ki je prerasla v idejo da se udeleživa polmaratona oz. teka na 21 kilometrov…Sprva je bila to le ideja, ki se nama je zdela popolnoma nerealna, nedosegljiva… A ker veva, da cilji niso vedno lahko dosegljivi, sva čez čas sprejeli izziv in se skupaj podali na to zanimivo športno in osebno preizkušnjo. Polmaraton ni le preizkušnja fizične pripravljenosti, ampak morda še bolj preizkušnja lastne želje in volje po tem, da dosežeš nekaj, na kar si še nekaj mesecev nazaj ne bi upal niti pomisliti… Vseskozi sva vedeli, da bo vse prej kot lahko in preprosto, ampak najin cilj je bil jasen! Zato sva se že skozi priprave vzpodbujali, delili izkušnje in si našli moto, katerega sva zapisali tudi na tekaških majčkah. Morda na videz nepomemba stvar, ampak slogan, ki več kot pooseblja bistvo najinega projekta, naju je spremljalo vsak kilometer teka in vedno znova utrjeval prepričanje v nama… Actually I can! In konec koncev ja tako na vseh področjih življenja… Če verjameš vase, če v cilje ki si jih zastaviš vlagaš trud in voljo, si želiš uspeti, slej kot prej ta cilj dosežeš ali pa ga celo presežeš! In tako zrastejo nove ideje, cilji ki so višji, na začetku tako zelo oddaljeni… Ni pomembno ali gre za šport, kariero ali katerokoli drugo stvar, ko se enkrat naučimo kako trdo je potrebno garati in koliko krat se je potrebno vstati in začeti znova, spoznamo da lahko dosežemo tisto, o čemer smo kot majhni otroci le sanjali… Če si le upamo vrjeti vase!
Patricija Kozole in Teja Povhe Slamar Fotografija: osebni arhiv
Ml a di mlad i m
JAZ BLOGER, TI BLOGER, MI BLOGERJI Nekaj smrtno resnih podatkov o bloganju skozi oči laika, ki v življenju ni napisal niti enega samega samcatega bloga. blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ) spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu. E agl. blog, skrajšano iz weblog iz web ‘mreža, splet’ + log v pomenu ‘dnevnik.
Poznate Justina Halla? Američana, ki velja za pionirja bloganja? Tudi če ga ne, si današnjega interneta brez številnih blogov o življenjskem stilu, politiki, modi, potovanju in o vsem ostalem ne znamo več predstavljati. Vsakodnevno je kreiranih več kot 170 tisoč blogov. Preračunano, 2 bloga na sekundo dnevno v več kot 80 različnih jezikih, a od tega jih je več kot 60% vseh blogov v angleščini. Po raziskavah sodeč se je v zadnjih treh letih število blogerjev povečalo za 31%. In po zdravi kmečki logiki si upam trditi, da je sanjski poklic vsake druge sedemnajstletnice modna blogerka. Največ blogerjev je v starosti od 20 do 35 let, starostna meja pa močno upada. Večina blogerjev je žensk. 52% vseh aktivnih blogarjev naj bi bilo staršev z otroci pod 18 let. Še vedno najbolj uporabljeni platformi za blogenje sta Wordpress (40%) in BlogSpot (35%). Glede na statistiko, en izmed petih blogerjev svoj blog posodablja dnevno, največ blogov pa je prebranih v jutranjih urah. Več kot 70 % uporabnikov interneta naj bi v rednih časovnih intervalih prebiralo bloge, najpogosteje v jutranjih urah. Po raziskavah The Future Buzz kar 345 milijonov ljudi zase trdi, da berejo bloge. Nekako logično, več časa kot posvečaš svojemu blogu in aktivno delaš na njem, večje je število obiskovalcev, ki jih imaš in bolj popularne je tvoj blog. Za promocijo so zelo pomembna socialna omrežja, najbolj popularno med njimi je Facebook, sledi mu Instagram. V zadnjih letih se je bloganje iz hobija prelevilo v čisto zaresno službo, a le 14% blogerjev zasluži dovolj, da se lahko na tak način preživljajo. Ne samo, da lahko na blogu delite svoja prepričanja in svoj stil življenja, to je tudi odlična priložnost za podjetje. Raziskave recimo kažejo, da v ZDA več kot 60 % strank priznava, da so svoj nakup opravili izključno glede na priporočilo nekega bloga. Izgovorov, zakaj ne pisati bloga skorajda nimamo več. Pa vi? Tako iskreno, med nami rečeno, ste kdaj želeli ustvariti čisto svoj blog in s širnim svetom deliti svoje zamisli in prepričanja? Priznam, jaz sem na to že pomislila. Mogoče me pa XY izkušnja dokončno prepriča, da se tega lotim.
Patricija Gavez
dipl. ekonomistka (UN) Kontakt: 031 769 496, gavez.patricija@gmail.com Fotografija: http://www.winthrillsnetwork.com/blog.php?id=77
M e ntor ko t i ček
MEDIATORSTVO Bodi sprememba, ki jo želiš videt v svetu, pravi Jerneja, ki je tudi mnenja, da sta za spor potrebni dve osebi, prav vsaka pa ima prav. Tukaj se vidi smiselnost mediacije.
Kaj je pravzaprav mediacija? Zame je mediacija stil življenja, prijazen način komunikacije. Mediacija je način mirnega, strpnega reševanja konfliktov, izzivov in sporov s spomočjo mediatoja (strokovno usposobljena nevtralna oseba). Mediacija je pogovor med dvema subjektoma, ki imata svoj prav, da najdeta skupni prav. Uporablja se kot alternativa sodnim postopkom in je pogosto hitrejša in učinkovitejša, udeleženci pa so z izidom bolj zadovoljni. Si želim, da bi bila tudi v Sloveniji tako prepoznavna, kot je v tujini.
Kakšna je razlika, ko govorimo o družinskem in kakšna, ko o poslovnem mediaciji? Družinska mediacija se uporablja za reševanje sporov glede družinskih konfliktov oz. izzivov, poslovna mediacija pa se nanaša na reševanje konfliktov v poslovnem okolju.
Kakšne koristi prinese znanje mediatorja tebi, kot mediatorki in kakšne ljudem, ki jim pomagaš? Kot mediatorka je mediacija zame način življenja. To predstavlja, da sem vzor za prijazen način komunikacije, pozitivno življensko naravnanost, vere, da je vsak izziv oz. konflikt rešljiv na asertiven način.
Kakšno je šolanje / postopek, da postaneš mediator? Osnova je osnovno usposabljanje za mediatorja, ki obsega 100 ur. Vsa izobraževanja sem opravila pri Zavodu Arsis. (www.arsis.si)
Kako pomembno je, da ima človek razrešene osebne / privatne spore, da je lahko uspešen podjetnik ali uspešen na delovnem mestu? Lahko malo razložiš? Daš kakšen primer? Vsak »neozdravljen« konflikt nas zadržuje, otesnuje ter omejuje. Ne moreš biti »ti-ti« ob tem ter polno zaživeti. V velikih primerih zasledim, da imajo nekateri izzive pri izražanju sebe, lahko zaradi vzorcev iz otroštev bodisi zaradi nizke samopodobe ali zaradi skrbi, da bi koga ob tem užalili, če bi spregovorili svojo resnico. Sem zagovornik tega, da je konstantno zaželjeno delati na svoji samopodobi. Razvijati svoje »zdrave« meje ter s to popotnico preiti k lepim odnosom. Če že sprejmeš dejstvo, da ima vsak svoj prav in da je potrebno najti skupni prav, je dosti lažje.
Ali je praksa, da imajo tudi podjetja interne oziroma eksterne mediatorje za reševanje problemov / sporov? Kakšen je tvoj pogled tukaj? Si želim, da bi bilo tega še več. Mogoče, pa je tu moje poslanstvo.
Primer: Na delovnem mestu se sprem s sodelavko. Gre za to, da bi ona rada organizirala zaključno večerjo na mestu A, jaz pa na mestu B. Ne strinjava se niti s tem, ali poslati vabila v tiskani obliki ali po elektronski pošti, zaplete se tudi pri tem, koga izbrati za grafično oblikovanje samega vabila. Kako bi k problemu pristopila ti, kot mediatorka? Kako pa se problem reši, če mediatorja ni v bližini? Prvo je pomembno ozavestit, da ima vsaka oseba lahko svoj prav, potrebno je najti skupen prav. Ponavadi je v ozadju kakšna čustvena rana, ki je osnova za ta izziv in pri tem je potrebno luščenje čebule, kar predstavlja ozavestiti od kje izvira ta rana.
Najbolj enostavno pa je, da se vodilno osebo povpraša, kdo je zadolžen za organizacijo zaključne večerje, oziroma kako si naj razdelita naloge (kdo prevzame vabila, kdo lokacijo itd).
Ali lahko daš bralcem kakšen nasvet, misel, popotnico za naprej? Bodi sprememba, ki jo želiš videt v svetu <3 – misel Gandija, ki me dnevno spremlja na moji poti. Vsem bralcem želim sporočiti, da je vsak izmed nas unikat ter pomemben za naš svet. Mi pa smo tisti, ki smo vzor našim otrokom. Imamo vsa orodja, da naredimo svet lepši in boljši. Vsaka lepa beseda nas toplo poboža in nas nič ne stane. Vsak izmed nas je zadovoljen sam s sabo, živi svoje sanje in lahko ima čudovite odnose. Smo pa za to odgovorni sami. Moja pot k mediaciji izvira iz moje ločitve, ker sem želela biti boljša verzija sebe ter moja otroka zaščititi pred čustveno bolečin procesom in se naučiti boljše in lepše komunikacije. Močno verjamem, da je ni situacije, ki ni rešljiva na prijazen način. Če zmorem jaz, zmoreš tudi ti.
Jerneja ČEPELNIK
mag. posl. ved, družinska in poslovna mediatorka Kontakt: jerneja.cepelnik@gmail.com Fotografije: osebni arhiv Vir: https://pixabay.com/en/burma-myanmar-peace-mediate-2288964/
M e n t o r kotiček
S l o venski ko t i ček
ODLOČILA SEM SE, DA BOM POSTALA TELEVIZIJKA Svojo zgodbo nam je predstavila Damjana Štraser, ženska, ki je verjela v svoje sanje, zdaj pa se redno pogovarja z uspešnimi slovenci.
Kako to, da si se odločila imeti svojo oddajo? Življenje mi je namenilo negativne ter pozitivne preizkušnje, vendar sem ponosna, da sem skozi preizkušnje ostala takšna kot sem, pozitivna, nasmejana, polna domišljije. Naključje oziroma splet okoliščin je želel, da je leto 2016 ponovno prelomno, saj mi je prišla nasproti čudovita oseba Jona, s katero sva postali poslovni partnerici. Z leti in izkušnjami sem dobila “trdo kožo”, zato dvomov in strahu ni bilo prisotnih. Verjamem, da se nam lahko vse sanje uresničijo, če le imamo dovolj poguma za njihovo uresničevanje. Sedaj z Jono uresničujeva najine dolgoletne sanje o televiziji in produkciji lastne oddaje.
Ali je dolgo trajalo, da je prišlo do realizacije oddaje? Kakšen je postopek, da nekdo "naredi" svojo oddajo? Lahko malo opišeš? Povej, kje lahko gledamo oddajo. Ob koncu poletja, sva z Jono klepetali po Facebooku in se odločili, da sva in da bova ostali televizijki ter da bova imeli svojo televizijo in svojo oddajo. Vse stvari so prihajale na parvo mesto in tekle kot po maslu. Kar na enkrat so nama prišli nasproti ljudje, ki so nama dali prava orodja za to, da sva danes tukaj, kot producentki oddaje Iz prve roke. Imeli sva pogum, verjeli sva vase, v svojo moč, kreativnost, ideje in najpomembneje, ob strani nama vedno stojita družini ter dobra ekipa, ki dobesedno diha z nama. V ospredje oddaje sva postavili ženske. In sicer zato, ker smo ženske po navadi, ena drugi sovražnice, tekmice in si nismo naklonjene. Učili sva se iz preteklih izkušenj, združili padce, vzpone in zdaj veva, da sva našli pravo formula, kako pritegniti pozornost gledalcev in z njimi deliti dragocene izkušnje in znanje gostov.
Kakšna je bila tvoja motivacija? Kakšne so bile in so bile/ so še ovire pri izvedbi/nastajanju oddaje? Dandanes smo preplavljeni z idejami in informacijami, ves čas, na vsakem koraku. Tako je uresničitev prav vsake ideje skoraj nemogoče, možnosti za uspeh imajo ideje, ki v sebi nosijo srčno noto. To je tisto, kar nas dela drugačne. Ustvarjati oddajo, ki je na sporedu vsak delovnik je seveda izziv. Vsak dan prinese nekaj novega, novo izkušnjo, morda tudi težavo, ki jo je potrebno rešiti. Prebuditi vse sako jutro in uresničevati svoje sanje pa reši prav vse, vsak izziv se spremeni v priložnost.
Ali si imela pred tem kakšne izkušnje? Zelo je zanimivo, da sem v otroških letih želela postati učiteljica klavirja. Vendar je zanimanje za ekonomijo pretehtalo in sem zato vpisala ekonomski študij na Univerzi v Mariboru, kjer sem pridobila naziv Magistra ekonomskih znanosti. Na svojo izobrazbo sem zelo ponosna: “To je edina stvar, katere mi v tem življenju ne more vzeti nihče.” Lahko bi rekla, da sem izkušnje, znanje pridobivala že od začetka svoje prve zaposlitve. Potrebno pa je zaupati vase, v to kar znate, ter se učiti in ostati radovedni, ter trdno prepričani, da svoje sanje lahko uresničite.
Kako te voditeljstvo izpopolnjuje osebnostno in na profesionalnem nivoju? Vse, kar počnem, delam s srcem in strastjo. Zame najpomembnejše pri ustvarjanju je to, da sem svobodna. Sem mnenja, da človek, ki ni svoboden, ne more svojemu okolju dati vsega, kar zna in kar zmore. Pot do uspeha ni nikoli lahka, vendar je zmaga na koncu vedno sladka. Rezultati so nepozabni in te oplemenitijo duhovno, poslovno in osebno. Sama verjamem, da se nam lahko vse sanje uresničijo, če le imamo dovolj poguma za njihovo uresničevanje. Zato vsem novim, bodočim podjetnicam in podjetnikom toplo polagam na srce, da “živite sebe in svoje življenje, poslušajte svoje srce in vedno boste na pravi poti.”
Damijana ŠTRASER
producentka oddaje Iz prve roke, direktorica podjetja Štraser s.p. Kontakt: 041 610 054, damijana@izprveroke.com Fotografije: osebni arhiv www.izprveroke.com FB Iz prve roke tv oddaja Youtube Iz prve roke Oddaja Iz prve roke prinaša novosti in novičke iz prve roke, zabavne minute z znanimi glasbenimi, plesnimi gosti kot tudi športnimi kot avtomobilističnimi novicami. Na izviren način pa vam bomo približali tudi bolj resne tematike kot so nasveti za telo in duha, osebnostna rast, spodbujanje pozitivne samopodobe in zdravega življenjskega sloga. Spremljajte nas lahko od ponedeljka do petka na Vašem kanalu ob 19. uri, ter jutranjo ponovitvijo ob 12. uri, Arena TV ob 20. uri, ter jutranjo ponovitvijo ob 11:40 uri, ter preko internetne TV. Vse oddaje se nahajajo tudi na naši spletni strani www.izprveroke.com, ter youtube kanalu Iz prve roke.
Slo v e n s k i kotiček
Ml adi mlad i m
BREZ MOTIVACIJE TEŽKO DOSEŽEMO ZASTAVLJENE CILJE “Lahko bi rekli, da nas motivacija spremlja skoraj vsepovsod.” Je zapisala Daša, ki verjame, da je prav za vsako stvar potrebna določena stopnnja motiviranosti. Po končanem študiju na Ekonomsko-poslovni fakulteti sem se zaposlila v manjšem podjetju, kjer opravljam delo administratorke v komerciali. V podjetju sem zaposlena dobro leto dni. Opravljam različna pisarniška dela, urejam fakture in ostalo dokumentacijo, spremljam naročila strank ipd. Kljub visoki izobrazbi sem v tem enem letu pridobila veliko novega znanja in se naučila mnogo novih stvari. Za vse to, pa je bila poleg volje in vztrajnosti, potrebna tudi določena stopnja motivacije. Vsi vemo, da brez motivacije težko dosežemo zastavljene cilje. Že v času šolanja (pri učenju) smo se motivirali na različne načine, čeprav se je verjetno vsak od nas kdaj znašel v brez voljni situaciji, kadar bi najraje obupal in nad vsem skupaj odnehal. Ključ do rešitve v takšnem primeru je zagotovo motivacija. Vendar kako jo doseči? Postavimo si različna vprašanja: Kako se spet spraviti k učenju, k delu? Kakšne rezultate bomo s tem dosegli? Ali bomo po končanem delu zadovoljni? Tukaj bi izpostavila rek Mohammada Ali-ja, ki se je kot športnik motiviral s temi besedami: “Sovražil sem vsako minuto treninga. Ampak sem si rekel: Ne odnehaj! Potrpi sedaj in preživi preostanek svojega življenja kot šampion!” Če izhajam iz tega reka, se torej moramo osredotočiti na prihodnost in pomisliti kaj nam bo vložen trud sčasoma prinesel. Prepričana sem, da zagotovo nekaj pozitivnega! Lahko bi rekli, da nas motivacija spremlja skoraj vsepovsod. Če pa se osredotočimo na motivacijo na delovnem mestu, moramo vedeti, da so za dobro klimo v podjetju pomembni tako materialni (plača, finančne nagrade ipd.) kot tudi nematerialni motivacijski dejavniki (delovna klima, odnosi med sodelavci, enakost, pravičnost, pohvale). Sama bi večji pomen pripisala nematerialnim dejavnikom. Ne trdim, da plača ni pomembna, vsekakor je, vendar ni na prvem mestu. Največjo motivacijo mi torej predstavljajo razumevajoči odnosi s sodelavci, pozitivna energija ter prijetno vzdušje v podjetju. Na ta način lažje, bolj uspešno in bolj kvalitetno opravim svoje delo. Motivira pa me tudi občutek, da sem v podjetju nekaj vredna in da se to tudi spoštuje. Vesela sem, da je temu res tako. Sodelavci si med sabo zaupamo, medsebojno sodelujemo in drug drugemu pomagamo pri reševanju morebitnih poslovnih problemov. Vsem zaposlenim in tudi vsem ostalim, ki vam kdaj primanjkuje motivacije, bi v branje svetovala knjigo pisatelja Sang H. Kim-a, z naslovom: 1001 način, kako motivirati sebe in druge. V njej najdete različne nasvete, citate in misli o tem kako si povečati motivacijo ter kako premagovati ovire na poti do produktivnosti, ustvarjalnosti in uspeha. Bodite in ostanite motivirani!
Daša PREVOLŠEK
mag. ekonomskih in poslovnih ved Kontakt: 041 711 595, dasa_prevolsek@hotmail.com Fotografija: https://pixabay.com/en/winning-motivation-succeed-man-1529402/
Me ntor ko t i ček
O Zmorem! IN SPREMEMBAH Kako sem začela projekt Zmorem! Yes, I can! in zakaj? Če nas berete in spremljate, sem verjetno že kar precej nadležna. Tisti, ki me poznajo, bodo znali povedati, da sem ves čas na preži za novimi idejami, tuhtam, razvijam, premišljujem. Seveda imam tudi jaz mislene počitnice – vsaj enkrat na dan, ko telovadim, grem na “nerazmišljujoči” sprehod ob glasbi ali meditiram – “naslednja objava bo o koristih meditacije na duha in telo!” – kdaj pa kdaj pri sproščanju ne gre vse po načrtu. ☺ Čas, ki ga namenim sebi in čas, ki ga preživim v naravi in s prijatelji, velikokrat prinese nova spoznanja, novo voljo in ideje. Tako se je zgodilo tudi lani, približno ob tem času. Pogovarjala sem se s prijateljico, ki je javkala o brezizhodni situaciji v Sloveniji, o nemotiviranosti na delovnem mestu in bila veliko manj navdušena nad življenjem v Sloveniji, kakor jaz. (Zdaj točno ve, katera je in da je “kriva” za ta projekt). Mislim, da sem potrebovala kakšno minutko, da sem se odločila - NEKAJ JE BILO POTREBNO NAREDITI! Nastala je e-revija Zmorem! Yes, I can!, ki smo ji pred kratkim dodali tudi spletni portal www.yes-ican.com in Facebook stran, za lažji dostop do mladih. Razširila sem ekipo, ki pripomore k temu, da vse kar vidite in vse, do česar lahko dostopate, izgleda tako zelo dobro! ☺ Glavni cilj projekta Zmorem! Yes, I can! je motivirati, inspirirati, predati znanje, izkušnje in mlade povezati z ustreznimi ljudmi. Jaz pravim, da smo: ... tvoja rešitev, če nimaš službe, volje, motivacije, inspiracije, znanja, izkušenj ali si enostavno samo radoveden! ...STIČIŠČE Podjetnih, Zagnanih, Kreativnih, Sposobnih, Idej polnih, Izgubljenih, Najdenih, Motiviranih in še ne Motiviranih. Naj ta prispevek zaključim s kratkim odstavkom o SPREMEMBAH. Zanimivo je, kako so spremembe takoj “out of the comfort zone” za večino od nas. Kar seveda ni narobe, če smo pripravljeni stopiti ven iz cone udobja. Ko sama pomislim na spremembo tega, česar se, navajena, me včasih preplavi takšen strah, da mi je slabo po vsem telesu. V preteklosti je bila ob takšnih občutkih prva misel: “Joj, tisto meso je bilo pokvarjeno!” Zdaj pa vem, da se moje telo le brani sprememb. Ozavestila sem to in se ne dam, kar takoj, zavestno preženem strah, ki se na hitro prikrade vame. Začela sem se zavedati, da so spremembe nujne v življenju in samo te nas pripeljejo do cilja. ... kakšna minutka in kmalu sem ozdravljena “zastrupitve s hrano”. ☺ Puskusite še vi, deluje ☺.
Aleksandra BAVDAŽ
urednica e-revije Zmorem! Kontakt: 051 621 231, sanika.bavdaz@gmail.com Fotografija: Drago Jovič, fotograf
N agr adna i g ra
NAGRADA Tokratno nagradno igro smo naredili v stilu zelene. Zelene kakor? STARBUCKS. Saj ga poznate, kajne? Le kdo se ne veseli, v Avstriji, Nemčiji, morda Belgiji, Franciji ali pa celo Veliki Britaniji, iti na “venti” kavo (alternativno: vročo čokolado), z načečkanim pripisom: “IMEJ LEP DAN”? Velikokrat vidim ta pripis ravno takrat, ko potrebujem spodbudno besedo! ☺ V tokratni nagradni igri izžrebanki ali izžrebancu podarjamo:
Starbucks šalčko (original) božansko Starbucks kavo (original) Starbucks cekin za srečo Sodeluješ tako, da: 1. Všečkaš Facebook stran Yes, I can! 2. Všečkaš objavo nagradne igre 3. Pod objavo zapišeš koliko kave moraš spiti, da ponoči ne spiš in označiš 3 svoje prijatelje, ki so prav tako “zasvojenčki” s kavo 4. Deliš objavo na svojem Facebook profilu 5. Počakaš na žrebanje, 30.06.2017 Fotografije: Starbucks, fotograije so simbolične.
Ug a nka
UGANKA Le kdo bo rešil tole? ☺
ž Rešitev je objavljena na zadnji strani e-revije.
KAJ NAM JE USPELO V PRETEKLEM MESECU... 1. Povezati se in navezati stike z še več domačimi in tujimi podjetniki ter vsemi tistimi, ki imajo ideje, voljo, motivacijo in želijo vse to deliti naprej. 2. Povezati se z enim izmed zavodov za mlade v Sloveniji ter Zavodom za zaposlovanje. 3. Ustvariti novo spletno stran: yes-ican.com 4. Ustvariti Facebook stran Yes, i can! 5. Zgraditi ekipo, ki aktivno gradi na projektu. 6. Dograditi osnovno idejo, misijo, vizijo in cilje e-revije Zmorem! Yes, I can! 7. Si zamisliti osnovno strukturo člankov in članke stalnih avtorjev povezati z rdečo nitjo.
MISIJA e-revije Zmorem! Smo ekipa, ki ze nekaj mesecev tuhta in kuje načrte, kako načim bolj enostaven in cim bolj primeren način mladim ponovno dati voljo, motivacijo, pogum in inspiracijo. Pa ne kakršne koli, pač pa voljo, inspiracijo, pogum in motivacijo za uresničitev sanj, iskanje službe, izpolnitev svoje ideje, ustanovitev podjetja, osebnostno rast in mnogo več! Podjetniki, motivatorji, coachi, znani pa tudi neznani z mladimi po letih in mladimi po srcu delimo znanje, izkušnje, nasvete in poglede, za čim boljši in lepši jutri ter za čim bolj vesele, zadovoljne in nasmejane obraze.
Pravni pouk: Na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur. l. RS, št. 16/07 je revija Zmorem! (Yes, I can!) s svojo ekipo (v nadaljevanju Zmorem!) nosilec materialnih avtorskih pravic nad vsebinami v najširšem pomenu objavljenimi v e-reviji in na e-portalu (besedila, fotografije, skice, zemljevidi in načrti, avdio-video posnetki). To pomeni, da je brez pisnega dovoljenja Zmorem! prepovedano vsakršno kopiranje, prepisovanje, razmnoževanje in razširjanje v komercialne namene. Na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur. l. RS, št. 16/07 - 48., 49., 51. člen) pa sta dovoljena uporaba oz. reproduciranje avtorskega dela na podlagi pravice javnosti do obveščenosti, v izobraževalne namene ter za ponazoritev, soočenje in napotitev v citatni obliki, vendar je pri tem obvezno navesti vir in avtorstvo dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur. l. RS, št. 16/07) v 50. členu dovoljuje tudi uporabo in reproduciranje avtorskega dela v omejenem številu za zasebno, nekomercialno, uporabo.
Pri reviji so sodelovali (in zato se jim zahvaljujemo) PRISPEVKI
ZATO, DA PROJEKT NAPREDUJE
Marjan Repec e-mail: repec.marjan@gmail.com
Uredništvo in idejna zasnova: Aleksandra Bavdaž (portal Beautiful Baker) e-mail: sanika.bavdaz@gmail.com Tel. št.: 00386 (0)51 621 231 www.beautifulabaker.com
Karmen Trs e-mail: karmen.trs@gmail.com Metka Tratnik e-mail: info@tiesy.eu Tim Berce e-mail: berce.tim@gmail.com Patricija Kozole in Teja Povhe Slamar Patricija Gavez e-mail: patrishag21@gmil.com Jerneja Čepelnik e-mail: jerneja.cepelnik@gmail.com Damijana Štraser e-mail: damijana@izprveroke.com Daša Prevolšek e-mail: dasa_prevolsek@hotmail.com
Tanja Boršić Tel. št.: 00386 (0)31 582 127 e-mail: tanja.borsic777@gmail.com Patricija Gavez Tel. Št.: 00386 31 769 496 e-mail: gavez.patricija@gmail.com Idejna zasnova in pomoč: Aljoša Krstič (Brezmejna Dimenzija - Zorb na kvadrat - Izposoja športne opreme, rosjtno dnevne zabave in team bulidingi) Tel. št.: 00386 (0)40 154 225 www.zorbnakvadrat.com IT podpora in pomoč: Tadej Štadler e-mail: tadej@staditech.si Tel. št.: 00386(0) 41 991 179 www.staditech.si Grafično oblikovanje: Tamara Tea Pavalec e-mail: tamaratea@ttdesign.si
REŠITEV UGANKE: 2