Voz na srednjeveški freski Sv. Nedelje iz Crngroba, ki prikazuje pranje lanenega platna. (Rekonstrukcija freske, Slovenski etnografski muzej, foto M. Habiè)
SREDNJEVEŠKA ŠKOFJA LOKA Škofja Loka je eno izmed naših najlepših srednjeveških mest. Prvotno se je imenovalo Loka, v srednjeveških listinah pa so zapisane naslednje oblike imena: Lonca, Loka, Lack. Ker je rimsko-nemški cesar Oton II. leta 973 mesto z okolico podaril freisinškim škofom, se je sèasoma preimenovalo v Škofja Loka ali nemško Bischoflack. Loško gospostvo je bilo najveèje na Slovenskem in je obstajalo do leta 1803. Upravno središèe loškega gospostva so freisinški škofje zgradili na vzpetini ob sotoèju Poljanske in Selške Sore. Najstarejši je bil grad v obliki stolpa na Kranclju. V 13. stoletju pa so dodali še spodnji grad z ugodnejšo gospodarsko in prometno lego. Pod njim je zraslo naselje obrtnikov in trgovcev, ki se leta 1248 prviè omenja kot trg, leta 1274 pa že kot mesto. Mesto in grad je obdajalo obzidje s petimi mestnimi vrati. Znotraj obzidja je bilo malo prostora, zato so mešèani gradili visoke hiše, med katerimi so vodile ozke ulice. Veè prostora je bilo le na današnjem Mestnem trgu. Mešèani so se v srednjem veku ukvarjali z obrtjo in s trgovino, delno tudi s kmetijstvom.
25