131
dna primerka tega tipa. Na podlagi bogatih najdb zlatih kvalitetno izdelanih in z granulacijo okrašenih podobnih uhanov je mogoče zanesljivo trditi, da gre pri naših dveh uhanih za preproste posnetke bogatejših in kvalitetnejših primerkov iz zlata.
Obsenčni obročki Obsenčni obročki v različnih izpeljankah, izdelani iz brona ali srebra, predstavljajo najpogostejšo obliko nakita tako v ženskih kot moških grobovih. Na razstavi so predstavljeni štirje masivni srebrni obsenčni obročki, dva z zašiljenima koncema (gr. 34), druga dva pa z odebeljenima koncema (gr. 91). Najbližji sorodno oblikovani obsenčni obročki so poznani z grobišč v Batujah v Vipavski dolini in Žminju v Istri, vendar je ta vrsta nakita v različnih izpeljankah splošno razširjena v staroslovanski materialni kulturi, predvsem v okviru ketlaške kulturne skupine, kar upravičuje njihovo datacijo v 9.–10. stoletje. Preprosta bronasta nesklenjena obročka s prečnimi zarezami na koncih iz otroškega pokopa v dvojnem grobu 33, ki ju je mogoče prav tako datirati v časovni okvir 9.–10. stoletja, predstavljata preprostejšo izvedbo zgoraj opisanih srebrnih obročkov. Zadnjo skupino tvorijo preprosti nesklenjeni obročki iz žice s kaveljčkoma za spenjanje na koncih, ki se pojavljajo že med poznoantičnim nakitom, včasih obogateni s stekleno jagodo, in se v skoraj enaki obliki nadaljujejo tudi v zgodnji srednji vek, o čemer med drugim priča tudi najdba podobnega obročka iz naselbinskih plasti v Kopru. V Predloki so zastopani tako z bronastimi kot srebrnimi primerki (gr. 14, 30, 65), ki pa niso prisotni na razstavi.
Prstani Poleg naglavnega nakita je bilo v staroslovanskih grobovih v Predloki odkritih tudi nekaj prstanov. Ti predstavljajo tako del moškega kot ženskega nakita in se po-