ODGOVORI SODOBNIM IZZIVOM ODRAŠČANJA Zbornik ob 25-letnici delovanja TOM telefona®
Izdala: Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Predsednica: Darja Groznik Generalna sekretarka: Breda Krašna Uredniški odbor: Albert Mrgole Zdenka Švaljek Anja Vilotič Nace Breitenberger
Lektoriranje: Nina Skube, LPI.si Oblikovanje naslovnice: Alenka Trotovšek Oblikovanje preloma: Melita Rak Tisk: TISKARNA PLEŠKO d.o.o. Število izvodov: 1500 Cena: € 15,00
Ljubljana, november 2015 Za strokovno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji.
Publikacija je bila izdana s finančno pomočjo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO.
KAZALO
7 UVODNA BESEDA: Naš odgovor je pogovor Darja Groznik
I. RAZUMEMO
13 Odzivnost odraslih, ki oblikuje otrokove izkušnje Dr. Albert Mrgole 35 Spolnost in telesno dozorevanje mladih Dr. Bojana Pinter
49 Sodobni vidiki motenj hranjenja Dr. Karin Sernec
61 Samopoškodovanje Tristan Rigler
75 Otroci, mladostniki in žalovanje Nina Babič
87 Vsak želi biti srečen, le da mnogi ne vedo kako! (Odnosi v družini) Eva Hrovat Kuhar
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 364.62:343.542-053.2(497.4)(091) ODGOVORI sodobnim izzivom odraščanja : zbornik ob 25-letnici delovanja TOM telefona / [uredniški odbor Albert Mrgole ... et al.]. - Ljubljana : Zveza prijateljev mladine Slovenije, 2015 ISBN 978-961-6331-58-6 1. Mrgole, Albert 281965056
103 Ko se zalomi … (Stiske otrok ob ločitvah) Eva Hrovat Kuhar
117 Odvisnosti v družini in raba substanc ter duševno zdravlje mladih Dr. Zdenka Čebašek-Travnik
131 Nasilje močnejšega nad šibkejšim še nikoli ni bilo znak poguma
(Medvrstniško nasilje - »bullying«)
Eva Hrovat Kuhar
145 Vloga in pomen multidisciplinarnega sodelovanja ob nasilju v družini
Francka Premzel
4 157 Vloga policije pri obravnavi nasilja Neža Miklič
167 Težave mladih na spletu (s krajšim izletom v zgodovino interneta) Maja Vreča
181 Učinkovitost svetovanja mladim po telefonu Dr. Petra Gregorčič Mrvar
197 E-svetovanje: eno od oken pri pomoči mladim Tanja Šraj, Barbara Repinc Zupančič
II. DELUJEMO 217 Kaj mi pomeni biti prostovoljec na Tom-u 221 Nacionalna mreža – svetovalne skupine TOM 229 Zloženka Foruma zoper telesno kaznovanje otroka v družini 235 Zloženka ZIPOM-a Otrokove pravice
239 Zloženka ZIPOM-a Smernice za poročanje o otrocih
III. NAŠI KORAKI 249 Nacionalna mreža TOM - telefon za otroke in mladostnike Zdenka Švaljek
261 Primerjalna analiza klicev od leta 1991 do leta 2015 Dr. Boštjan Bajec
KAZALO
281 Sklepna misel in pogled naprej Dr. Albert Mrgole
12
13
ODZIVNOST ODRASLIH, KI OBLIKUJE OTROKOVE IZKUŠNJE Dr. Albert Mrgole
Povzetek
TOM telefon že vrsto let deluje pod geslom: Odgovor je pogovor. Statistična dejstva o tem, koliko otrok in mladostnikov pokliče na TOM telefon, pričajo o njegovi potrebnosti. In to že 25 let! Kljub dobi, v kateri obstajajo najrazličnejša komunikacijska orodja, ko imamo na voljo dobiti vse možne informacije v digitalni obliki, otroci in mladostniki še vedno uporabljajo že skoraj zastareli telefon. Kako to razumeti? In v čem je pomen tega, da je otrokom ter mladim v Sloveniji vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med
RAZUMEMO
Odzivnost je ključna veščina in funkcija delovanja TOM telefona. Vendar je odzivnost tudi sestavni in nujni del vsakega komunikacijskega procesa. V prispevku avtor prikaže psihološke vidike in učinke odzivnosti pomembnih odraslih, ki lahko na različne načine oblikujejo otrokovo izkušnjo v medsebojnih odnosih, kar vpliva na razvoj psiholoških funkcij otrok ter mladostnikov in na njihovo socialno delovanje ter vedenje. Utemeljen je pomen varnega odziva za zdrav otrokov razvoj. V prispevku je ob konkretnih zgledih ilustrirana paradigma varne odzivnosti, podanih pa je tudi nekaj primerov odzivanja pomembnih odraslih, kjer odrasli izgubljajo stik in povezanost z otroki. Na koncu so v zgoščenem prikazu opisane nekatere učinkovite veščine povezovalnega odzivanja.
12. in 20. uro, na voljo možnost, da se jim nekdo v živo odzove? Odgovor je prav v pomenu živega odziva, ki ga otroci od rojstva dalje potrebujejo, v pomenu, ki ga ima pojem odzivnosti za ustvarjanje pomena, smisla in integracije v medsebojnih odnosih.
Edward Tronick je postal slaven s svojim Still face experiment, ki je dostopen tudi na portalu YouTube. Gre za klasiko raziskovanja s področja socialnih odnosov, ko so se raziskovalci pred 30 leti še spraševali, ali je otrok okoli prvega leta starosti zmožen družbene odzivnosti in vključenosti. Eksperiment je po zasnovi dokaj preprost, vendar izjemno sporočilen in skladen z vsakdanjimi izkušnjami. Mama se igra s svojo enoletno hčerko in pri tem lahko opazujemo, kako sta z deklico prek igre čustveno usklajeni, kako mati s svojim odzivom potrjuje otrokovo raziskovalno naravnanost, kako je mati vključena v namere, ki jih otrok izraža, ko s prsti kaže na različne predmete v prostoru. Mati in otrok sta uglašena in skupaj koordinirata čustva ter namere. Nato pa so mami rekli, naj se za nekaj minut otroku ne odziva. Pred otrokom se je pojavil neodzivni obraz kot hladna stena.
Zanimiva so otrokova prizadevanja, da bi mamo privabil nazaj v odzivnost. Pri tem uporabi celoten spekter vedenj in vse komunikacijske veščine, da bi dosegel ponovni stik. Zanimivo je, da lahko zelo podobne strategije prepoznamo tudi v vedenjih, ki so v šoli označena kot vedenjske težave ali motnje. Otrok se najprej materi nasmehne. Nato nadaljuje s humornim, pavlihovskim načinom. Materi se nasmiha, kaže na predmete v okolici, da bi tako premestil njeno osredotočenost nazaj k sebi in jo spravil iz neodzivnosti. Ko to ne učinkuje, otrok stopnjuje svoj klic. Z obema rokama skuša doseči mamo v telesnem stiku, ki pa je onemogočen. Otrok se v sebi sprašuje, kaj se dogaja, in na njegovem obrazu lahko zaznamo rojevanje stiske. Proizvede krik, neprimerno zvočno motnjo, da bi s tem dosegel odziv, četudi odziv na način prepovedi, samo da bi bil odziv. Mama ostaja neodzivna in to otroku poveča stisko. Uporablja geste, ki nakazujejo odklonilno vedenje, obrača se proč od matere, v njem se kopičijo čustva, ki so jih raziskovalci poimenovali kot negativna. Vztrajanje materine neodzivnosti pri otroku povzroči popolno dezintegracijo, ki se izraža s krčevitim jokom. To je morda za
15
opazovalca najtežji del na posnetku. Vendar se mama ob otrokovi prekomerni stiski v hipu odzove, ga potolaži, ga objame. In z velikim olajšanjem lahko vidimo, kako je otrok v trenutku ponovno vzpostavil integracijo, je vesel, se pomiri ob materinih glasovih, da je tukaj, da je z njim, da mu je na voljo, postane odziven, širi roke proti materi in na ustih se mu razleze širok nasmeh. Zakaj je odzivnost bližnjih in pomembnih drugih tako odločilna za otrokov razvoj?
Otroci so v času odraščanja življenjsko odvisni od pomembnih drugih. To so v prvi vrsti starši in skrbniki, v nadaljevanju pa tudi druge pomembne osebe ter živa bitja, na katere se ljudje navežemo. Za predšolske otroke so to lahko tudi bližnji sorodniki, varuške, za šolske tudi učitelji, trenerji, mentorji. S puberteto lahko to vlogo prevzamejo tudi prijatelji. Pri tem je treba poudariti, da gre za kakovost izkušnje, kakor jo doživlja otrok. Najprej sta to fizični stik in izkušnja navezanosti, ki se oblikuje v materinem naročju v prvih šestih mesecih. Znani so primeri smrti dojenčkov v romunskih sirotišnicah, ker niso dobili fizičnega stika. In, presenetljivo, preživeli so dojenčki, ki so bili po srečnem naključju nameščeni blizu hodnika in so se jih čistilke ob delu spotoma ter zelo občasno dotikale, jih božale ali pestovale.
Z izkušnjo navezanosti ob navezovalnih osebah (attachment figures) se povezujejo izkušnje pripadnosti, bližine, empatije in stika. Izkušnja varne navezanosti in bližine ima zelo pomembno funkcijo pri nastajanju drugih psiholoških funkcij, zlasti za nastanek varnosti (zaščite) v instanci selfa, tako pred fizičnimi kot pred psihološkimi grožnjami. S tem je povezan razvoj pomembnih psiholoških funkcij odpornosti (rezistentnosti), notranje moči, samozavesti, radovednosti, ustvarjalnosti, prodornosti, vztrajnosti …
Vsa vedenja, ki so povezana s stikom, z medsebojno povezanostjo, z iskanjem bližine in pripadnosti, so organizirana v psihološkem sistemu navezovalnih vedenj in iz njega izhajajo. Iz klasične teorije navezanosti, na kateri temelji razumevanje otrokovega čustvenega razvoja, izhajajo moderne znanstvene smeri, ki pojasnjujejo človekovo vedenje s pomočjo nevroznanosti (Siegel), prav tako pa v
RAZUMEMO | Odzivnost odraslih, ki oblikuje otrokove izkušnje
14