Moja zemja 49 noemvri za web

noemvri 2009 broj 49

www.ffrm.org.mk

cena: 50 den.

NAPRAVEN DA TRAE

KALINKI „BEGOVSKO OVO[JE”

FARMA SO UKRASNI PTICI ZEMJODELSKI LOBI-GRUPI

VKUSOT NA

MAKEDONIJA Predlog-programa na FFRM za subvencionirawe 2010

UREDNI^KI ZBOR

Nadnaslov

Intervju STAFAN NILSON, PRETSEDATEL NA GRUPATA 3 PRI EVROPSKIOT EKONOMSKI SOCIJALEN KOMITET

Uspe{ni `eni-farmeri @enite ne pro{tavaat neuspeh. Ovaa misla od Maksim Gorki otsekoga{ mi bila interesna i sekoga{ sum sakala da go obrazlo`am nejzinoto zna~ewe, so cel da ne bide tolkuvana vo negativna konotacija. Najdobar primer za toa mi se `enite-farmeri, koi celata svoja energija ja naso~uvaat na rabota, na trud, so cel da ja obezbedat svojata egzistencija. Vo tekot na ovie pet meseci, dodeka sum vo Federacijata na farmerite vo RM, zapoznav mnogu `eni, koi so svoeto dejstvuvawe i ambicija uka`uvaat deka uspehot e nivnata cel vo `ivotot. „Mora da se raboti. Jas bev inicijator da zapo~nam so odgleduvawe brojleri”, veli Gorica Bogeska od Prilep, edna od aktivnite `eni vo Mre`ata na `eni na FFRM. „Brokulata me napravi silna `ena i so nea ja obezbeduvam egzistencijata za mene i za mojata }erka.

Za mene va`i samo uspehot”, veli Qubica Xoni}, edna od najvedrite i najpozitivnite `eni {to sum gi zapoznala. Olga Stoimenova od Istibawa, Vini~ko, sekoga{ e vo brzawe. Nejzina poznata re~enica e „Moram da odam, brzam, me ~eka rabota so rakotvorbite”. Vo prespanskoto selo Volkoderi zapoznav u{te edna hrabra i rabotna `ena. Desanka Pavlovska koja ne pravi razlika pome|u ma{ka i `enska rabota. Za nea osnovnata egzistencija se jabolkata. Zatoa, veli taa, mora da se raboti.

Na 15 oktomvri zapoznav u{te mnogu `eni-farmeri za koi{to, isto taka, uspehot e na prvo mesto. Pette najuspe{ni `eni za ovaa godina: Divna, Valentina, Akize, Olga, Olivera poka`aa deka so rabota mo`e da se stigne do uspeh. Za niv neorganizacijata i neprofesionalnosta doveduva do neuspeh. Spored niv, so trud mo`e da se uspee vo `ivotot. Ova ne se edinstvenite `eni-farmeri koi svojata rabota ja preto~uvaat vo uspeh. Vo Makedonija golem del od zemjodelcite se `eni.

Kako zabele{ka bi istaknala deka mora da bidat poaktivni vo zdru`enijata so cel da gi ostvarat svoite prava i interesi. So svojata rabota, motivacija, organizacija, `enite-farmeri ne pro{tavaat neuspeh. Nivnoto rabotewe so qubov pravi uspeh.

Zatoa na site `eni-farmeri {to gi poznavam i {to doprva }e gi zapoznaam im blagodaram za svojot pridones vo zemjodelstvoto.

Iskreno vi posakuvam beri}et i uspeh ponatamu.

So po~it, Biljana Petrovska - Mitrevska

Spisanieto „Moja zemja” izleguva mese~no i e vo sopstvenost na Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija. Prviot broj izle ze kako organizaciski bilten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se distribuira kako mese~no specijalizirano spisanie za zemjodelstvo i ruralen razvoj.

Moja zemja noemvri 2009 Izdava~: FFRM Medija Ul. Gigo Mijalovski Br. 3, 1000 Skopje Tel/Faks: 02 3099042 e-mail: trajan.dimkovski@ffrm.org.mk Broj na `iro smetka: 250-0050000485-38 Invest banka 380-1-645333 001-46 Prokredit banka Izvr{en direktor i glaven i odgovoren urednik Trajan Dimkovski trajan.dimkovski@ffrm.org.mk

RUBRIKA SODR@INA

Tehnologija PRAVEWE VINO VO DOMA[NI USLOVI

9

13

Organsko proizvodstvo IZVOZ NA JAPONSKI JABOLKA VO RUSIJA

Poledelstvo KVALITETOT I ORGANIZIRANOSTA KLU^ ZA PLASMAN NA ORIZOT

16

21

Sto~arstvo OPTIMALEN OBROK KAJ MLE^NITE KRAVI

Zanimlivost MA[INA ZA DOMA[NO ODGLEDUVAWE RASTENIJA

27

33

Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewata od farmerite vo [vedska na farmerite vo Makedonija preku proektot Poddr{ka na zem jodelskite zdru`enija vo Republika Makedonija - SFARM.

Urednik i novinar Biljana Petrovska Mitrevska biljana.petrovska@ffrm.org.mk Marketing i distribucija Blagoj~e Najdovski 070/937132 blagojche.najdovski@media.ffrm. org.mk Foto vest - naslovna Blagoj~e Najdovski Lektor Verica Nedelkoska Novinari Berta Kitinska Antoanela Dimitrievska

Stru~ni sorabotnici prof. d-r Dragi Tanevski, Cvetanka ^umandra, \orgi Ajtov, Du{ko Micovski Sorabotnici Andrea Sekulovski, Marija \o{eva Kova~evi}, Martin Traj~ev, Stojan~e Anastasov, Marija Kotevska Dizajn Brigada dizajn - Skopje

Pe~ati Propoint Skopje Moja zemja: mojazemja@gmail.com Veb strana: www.ffrm.org.mk NOEMVRI 2009 | 3 Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa }}e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i }e dobiete informacii za va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.

KOMENTAR

ORGANIZIRANO ILI

DEZORGANIZIRANO

OVO[TARSTVO?!

Pi{uva: Andrea Sekulovski, registriran farmer i ~len na UO na FFRM

SITE INVOLVIRANI STRANI TREBA UPORNO DA RABOTAT NA OVA POLE

apo~nuva u{te edna neizvesna sezona za proda`ba na makedonskite jabolka. Sekoj razgovor so farmerite zapo~nuva i zavr{uva: kakov }e bide plasmanot na jabolka ovaa godina?

I kako po obi~aj, jabolkata gi skladiravme vo na{ite plodo~uvali{ta i ~ekame nekoj da dojde da ni gi otkupi.

Tokmu toa me naveduva da postavam nekolku klu~ni pra{awa na koi nikoj ne dava odgovor.

Za kogo proizveduvame nie (trgovec, market, koj e kraen potro{uva~, kade se nao|a)?

Kolkavi koli~estva na jabolka proizveduvame vo dr`avata?

Koi sorti na jabolka i so kakov kvalitet gi proizveduvame?

Dali imame kontrolirano ~uvawe na jabolkata (preduslov da se izbegne hiperponudata vo odreden period, kako i snabdenost na pazarot podolg vremenski period)?

Koja e realnata cena na ~inewe na eden kilogram jabolko (kako preduslov za pregovarawe i investirawe)? [to pravime nie za na{iot proizvod da bide konkurenten na pazarot (niska cena, kvalitet, ambala`a, dostapnost preku celata godina)?

Dali sme gi primenile sovremenite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa vo proizvodstvoto na jabolka?

Dali sme mo}ni individualno da go osvoime pazarot ili ni e potrebno zdru`uvawe i obedinuvawe?

Dali gi sledime pazarnite pobaruvawa na jabolko?

Za slikata da bide u{te polo{a pridonesuva i nedefiniraniot i ignorantski odnos na nadle`nite institucii, kako i nesproveduvaweto

Z

4 | MOJA ZEMJA

kratkoro~na i dolgoro~na strategija za pobrzo prestruktuirawe na ovo{tarite. Slikata ne e vakva samo vo ovo{tarstvoto, taa e prisutna i vo drugi zemjodelski sektori i }e prodol`i da se manifestira i vo slednite godini. [to e potrebno za profitabilno ovo{tarstvo? Tuka se pojavuvaat nekolku pra{awa i odgovori {to }e ne dovedat do zaklu~ok.

1. Prirodni preduslovi za razvoj na ovo{tarstvoto? Toa go imame, fala mu na gospoda.

2. Tradicija na proizveduvawe? I toa go imame, blagodarej}i na na{ite predci i trudot {to go vlo`uvame.

3. Kriti~ko javno mislewe? Toa mislime deka go imame, ama realno go nemame.

4. Postoi li kriti~na masa, na ovo{tari koi mora da `iveat od svojot zanaet - ovo{tarstvoto? Eh, ova mislam deka ni nedostiga - da sfatat ovo{tarite deka toa e zanaet, biznis i deka treba da se nadgraduva so generacii za da se bide uspe{en.

5. Organizirani ovo{tari i povrzani so sovetodavna slu`ba za primena na najsovremenite tehnolo{ki dostignuvawa? Definitivno nemame.

6. Registrirani ovo{tari vo sopstveni zadrugi (kooperativi) so sposoben menaxerski tim koj }e raboti isklu~ivo za potrebite na svojata organizacija? Edno vreme imavme i zadrugi, arno ama namesto da gi razvivame, nie gi uni{tivme.

7. Dolgoro~na dr`avna, regionalna,

kako i op{tinska strategija koja }e dovede do razvoj na ovo{tarstvoto?

Javno ka`uvame deka imame vakva strategija, no prakti~no taa ne postoi i ne se sproveduva.

8. Dolgoro~en globalen pristap kon proizvodstvo na zdravo ovo{je i barawe na sopstveniot udel vo globalniot prostor kako Evropa i svetot?

Toa s# u{te e nau~na fantastika.

Ottuka proizleguva generalniot zaklu~ok deka site involvirani strani treba uporno da rabotat na ova pole.

Nie, farmerite, da bideme obedineti i organizirani, da postoi pogolema komunikacija i sorabotka pome|u biznissektorot i farmerite ne samo za vreme na berbata, kako i pogolema aktivnost i anga`iranost na dr`avnite institucii. Strategijata treba da ja pravime i sproveduvame site involvirani strani, zaedni~ki i organizirano.

Pomudrite i iskusnite sozdadoa edno pravilo koe veli: Da se sprotivstavi{ na problemite koi ni gi sozdava prirodata, pazarot, vlasta, toa e navistina predizvik.

Da gi pobedi{ so znaewe precizno sprovedenite tehnolo{ki dostignuvawa, toa e navistina ubavo ~uvstvo.

Vo sorabotka so prirodata da proizvede{ dobra i zdrava hrana za sebe i za drugite, toa e odgovornost i zadovolstvo.

Da bide{ prijatelski i kolegijalno povrzan so drugi ovo{tari e korisno i humano.

I ako po~esto go ~uvstvuvame vaka svoj ot zanaet sigurno deka }e bideme u{te pouspe{ni.

Me|unarodniot den na ruralnata `ena

Malku `eni od ruralnite sredini uspevaat da se izborat za svojot status Danailov vo dru{tvo so gradona~alnikot na Vinica, Emil Don~ev

Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska ederacijata na farmerite vo RM so posebna sve~enost go odbele`a 15 oktomvri, Me|unarodniot den na ruralnata `ena. Manifestacijata ovaa godina se odr`a vo Vinica, kade {to prisustvuvaa `enifarmeri od site krai{ta na Makedonija, no i pretstavnici na nau~ni, obrazovni i drugi institucii koi sorabotuvaat so ruralnoto naselenie. Sve~enosta se odr`a pod mototo „@enata vo srceto na inovaciite”, a se odr`a i tribina na tema „Ekonomskoto jaknewe na ruralnata `ena”. „Ovaa godina sakame da ve ohrabrime vo barawata da odlu~uvate na zakonodavno nivo, za da va{ite glasovi se slu{nat ne samo vo va{ata sredina, tuku i vo op{testvoto vo celost. Malku `eni od ruralnite podra~ja uspevaat da se izborat za svojot status. Na toa pole treba mnogu pove}e rabota”, pora~a \oko Danailov, pretsedatel na FFRM. Gorica Bogeska, edna od aktivnite `eni-farmeri vo Mre`ata na `eni pri FFRM, veli deka svesta na ruralnite `eni vo Makedonija e na nisko nivo. Doprva }e se pottiknuva nivnoto organizirawe za{to samo taka mo`e da se nadmine nezavidnata sostojba vo koja se nao|aat. Na manifestacijata bea dodeleni i blagodarnici na najuspe{nite `eni-farmeri.

F

NASTANI

@enite da bidat poaktivni vo zdru`enijata, apel na Bogeska

Xon Barker, pretstavnik na Delegacija na @enite farmeri Evropskata komisija vo RM i Petar Troste, prigotvija torta prestavnik od SIDA kako blagodarnost do FFRM

Golem broj na `eni od razli~ni regioni od dr`avata prisustvuvaa vo Vinica

Najuspe{ni `eni-farmeri Olga [i{koska od Prilep Olga e p~elar i ~len na p~elarskoto zdru`enie “Bratstvo” od Prilep. So p~elarstvo se zanimava 33 godini. Taa e proizvoditel na razni proizvodi. Redovno u~estvuva na manifestacii za promocija na medot na koi{to ima dobieno golem broj blagodarnici i pofalnici.

Divna Ivanova od Ko~ani Odgleduva~ na jagodi vo plastenici i na otvoreno. @ena koja prva zapo~na so odgleduvawe na jagodi vo vertikalen sistem na proizvodstvo vo na{ata dr`ava, so {to racionalno go koristi raspolo`liviot prostor za odgleduvawe na jagodite.

Valentina Vasileva Dinevska od Strumica Valentina se zanimava so hortikulturno odgleduvawe na cve}e i ukrasni bilki. So ovoj biznis se zanimava od 2003 godina. Vo 2005 godina se formira pretprijatieto „Gradina-Cvet” vo s. Vladevci, kade {to Valentina e glaven menaxer za marketing.

Olivera Kuzevska od Kumanovo @ena koja se zanimava so gradinarstvo ve}e 15 godini. ^len e na zdru`enieto na zemjodelski proizvoditeli „Kumanovo” od Kumanovo. Olivera proizveduva raznovidni gradinarski proizvodi pod plastenici i na ot-

voreno. Za nea kvalitetot na proizvodot pretstavuva prioritet, taka {to sekoja od kulturite vo nejzinata farma e proizvedena so posebno vnimanie.

Akize Rizvan~e od Gostivar Odgleduva~ na 350 grla ovci i ~len na Zdru`enieto na odgleduva~i na ovci od Zapadna Makedonija. Akize ve}e 20 godini se zanimava so ovaa dejnost i zaedno so svojot soprug se posvetena na rabotata vo svojata farma. Proizvoditel e na vkusno belo, bieno sirewe i urda. Kvalitetot na proizvodite ja vodi kon nejzinata vizija da formira sopstvena firma so ispolneti standardi za kvalitet.

NOEMVRI 2009 | 5

STAV NA FFRM Zemjodelski lobi-grupi

Lobiraweto alatka za postignuvawe na celta

EFEKTIVNI LOBI-GRUPI SE ONIE KOI ZNAAT DEKA NE POSTOJAT KONSTANTNI PRIJATELI I NEPRIJATELI VO TELATA [TO SE OVLASTENI DA NOSAT ODLUKI ZA INSTITUCIITE DA SE PROMENAT, A @IVOTOT NA NASELENIETO DA SE PODOBRI

Pi{uva: Marija \o{eva Kova~evi}, analiti~ar na FFRM

dna od funkciite na gra|anskite organizacii kako {to se zemjodelskite zdru`enija e zastapuvaweto na svojata grupa pred instituciite. Uspehot na taa grupa zavisi od nejzinata organiziranost, cel, ideja, informacii, pa i re{enija za konkretnata oblast. No, ne samo toa, tuku da gi znae i alatkite so koi mo`e da ja postigne celta. ^esto slu{ame od farmerite: cenata na proizvodot ni e mnogu niska, nam ne ni se ispla}a da proizveduvame, vinovna e dr`avata, taa treba da ni go otkupi proizvodstvoto, da ni garantira cena, }e protestirame pred Vladata... Prerabotuva~ite velat: imame vi{oci, stranskite primarni proizvodi se poevtini od doma{nite, nemame izvoz...

Vladata na toa odgovara: nie sme vo pazarna ekonomija, ne smeeme da pravime intervencii na cenata, ne mo`eme da garantirame cena, ako ne vi se ispla}a ne

E

proizveduvajte go toj proizvod...

Vakvata komunikacija odi do nedogled i samo se povtoruva so sekoja `etva i so sekoja berba, a rezultati nema.

Kaj nas vladee mislewe deka najednostavna i najbrza alatka za lobirawe za interesite na farmerite e protestot pred Vladata, bez da se razgledaat fokusgrupite, korenite na problemot, sistemskite re{enija, bez da se pregovara.

Kako najdobar instrument {to treba da go koristat gra|anskite organizacii vo praktikata se poka`alo deka e SISTEMSKOTO RE[AVAWE koe nudi dolgoro~na perspektiva. Zdru`enijata se tie koi treba da iniciraat dvi`ewa, da vnesuvaat inovacii i da iznao|aat re{enija i idei za procesot na promeni vo stavovite na javnosta i vo politikata. ^esto pati koga zdru`enijata se konsultiraat ili pregovaraat so Vladata se adresiraat kritiki do niv poradi gradewe na partnerstvo so Vladata, pa

MAGI^EN KRUG NA KOMUNIKACIJA BEZ REZULTATI Farmeri: cenata na proizvodot ni e mnogu niska, nam ne ni se ispla}a da proizveduvame, vinovna e dr`avata, taa treba da ni gi otkupi proizvodite, da ni garantira cena, }e protestirame pred Vladata...

6 | MOJA ZEMJA

Prerabotuva~i/trgovci: imame vi{oci, stranskite primarni proizvodi se poevtini od doma{nite, nemame izvoz...

Vlada: nie sme vo pazarna ekonomija, ne smeeme da pravime intervencii na cenata, ne mo`eme da garantirame cena, ako ne vi se ispla}a ne proizveduvajte go toj proizvod...

se pra{uvame koja e najdobrata formula za lobirawe i zastapuvawe na interesite na svojata grupa kako {to e FFRM za farmerite. Za toa zboruva i iskustvoto na Federacijata koja nastapuva vo odredeni momenti kako partner koga se raboti za odredeni zakoni, seminari, obuki i sli~no, no i kako konfrontist koga FFRM ne se soglasuva ili bara promeni vo odredena politika za nekoe pra{awe.

Sepak mora da se pridr`uvame do praviloto deka efektivni lobi-grupi se onie koi znaat deka ne postojat konstantni prijateli i neprijateli vo telata {to se ovlasteni da nosat odluki.

Dali se slu{aat stavovite na FFRM? Mo`ebi zvu~i ~udno, no uspehot na FFRM vo izminatiov period be{e pogolem i be{e poseriozno zemeno predvid koga lobira{e za namaluvawe na pridonesite i re{avawe na sostojbite so personalniot danok na dohod so Ministerstvoto za finansii otkolku so MZ[V koja bi ja narekle na{a mati~na vladina institucija.

Mo`ebi odgovorot e tokmu vo nedovolnoto razbirawe na poimot partnerstvo.

Zdrava sorabotka/partnerstvo sepak ne zna~i FFRM da obezbeduva pretstavnici za site seminari ili sostanoci na MZ[V samo za da ne propadnat istite ili da se opravdaat pred evropskite institucii za nivnata sorabotka so nevladiniot sektor, a za vozvrat da imame prisustvo na pretstavnici koi ili ne se nositeli na odluki ili ne se informirani dovolno za temata za koja se povikani.

“Zastapuvaweto za dobroto na gra|anite pretstavuva organiziran proces koj podrazbira koordinirani napori da se promenat politikata, praktikata, ideite i vrednostite {to doveduvaat do neednakvost, predrasudi, isklu~uvawe na odredeni lu|e. Zastapuvaweto ja zgolemuva mo}ta na gra|anite da donesuvaat odluki i sozdava poodgovorni i popravedni institucii na mo}� - Ven Klasen i Miler.

RUBRIKA

EVROPSKA UNIJA Me|unaroden forum za ov~arstvo vo Brisel

ZGOLEMENITE TRO[OCI I NAMALENATA POTRO[UVA^KA

GI NAMALIJA STADATA Od najgolemata evropska lobi-grupa, Kopa Ko`eka, naglasija deka dokolku ne se reagira vedna{ od strana na nacionalnite vladi, no i od strana na EU, ruralnite sredini mnogu brzo }e se soo~at so masovno uni{tuvawe na stadata. Evrokomesarkata za zemjodelstvo, Marian Fi{er Boel, komentira{e deka do Evropskata Komisija ne pristignuvaat mnogu barawa za finansirawe na promocijata na jagne{koto meso. Glaven zaklu~ok: podobra sorabotka me|u u~esnicite vo prehranbeniot sinxir Pi{uva: Martin Traj~ev, pretstavnik na FFRM vo EU

romocija na proizvodstvoto, posebno kaj mladite generacii (kaj niv procentot na potro{uva~ka e mal), podobruvawe na produktivnosta na farmite i kvalitetot na proizvodstvoto, podobra sorabotka me|u u~esnicite vo prehranbeniot sinxir, kako i me|unarodna sorabotka vo istra`uvaweto i razvojot. Ova se generalnite zaklu~oci na Me|unarodniot forum za ov~arstvo, koj se odr`a na 8 i 9 oktomvri vo Brisel.

Na forumot bea prisutni nad 100 me|unarodni eksperti od pove}e od 20 zemji od Evropskata Unija, Nov Zeland, Amerika, Brazil i Kanada.

U~esnicite koi razgovaraa na temata “Na~ini za podobruvawe na konkurentnosta na ov~arstvoto kako i negovata odr`livost� se soglasija deka treba da se iskoristi komplementarnosta na ponudata na

P

8 | MOJA ZEMJA

jagne{ko meso za da se obezbedi kontinuirana ponuda vo tekot na celata godina. Toa }e zna~i i opa|awe na cenite za potro{uva~ite. Kone~no, na forumot be{e naglasena i potrebata za poddr{ka i zgolemuvawe na finansiraweto od strana na privatniot i javniot sektor, koi{to se klu~ni za razvojot na ov~arstvoto.

Na forumot govorea Marian Fi{er Boel, evrokomesarkata za zemjodelstvo i ruralen razvoj (koja najverojatno }e zamine od ovaa funkcija), Rolf Erikson, dr`aven sekretar vo {vedskoto ministerstvo za zemjodelstvo, kako i Peka Pesonen, generalen sekretar na najgolemata evropska lobi-grupa, Kopa-ko`eka.

Farmerite gi podvlekoa glavnite problemi vo sektorot, predupreduvaj}i na namalenata potro{uva~ka, zgolemenite proizvodstveni tro{oci, namalenite

prihodi i profitabilnost {to rezultira so namaluvawe na stadata na ovci nasekade niz svetot, kako globalen trend. Istoto go potencira{e i Peka Pesonen koj re~e deka dokolku ne se reagira vedna{ od strana na nacionalnite vladi, no i od strana na EU, ruralnite sredini mnogu brzo }e se soo~at so masovno uni{tuvawe na stadata.

Evrokomesarkata za zemjodelstvo, Fi{er Boel, komentira{e deka do Evropskata Komisija ne pristignuvaat mnogu barawa za finansirawe na promocijata na jagne{koto meso i naglasi deka tokmu vo toj del ima prostor za intervencija od strana na Komisijata. Taa javno go otvori pra{aweto za zgolemuvawe na sorabotkata pome|u glavnite akteri vo sinxirot, kako na evropsko, taka i na me|unarodno nivo za promocija na jagne{koto meso.

Intevju - Stafan Nilson, pretsedatel na Grupata 3 pri Evropskiot ekonomski socijalen komitet

Se nadevam deka }e se NAJDEME ZAEDNO VO UNIJATA ZA SORABOTKA I PODDR[KA TREBA DA GI PODGOTVITE VA[ITE ^LENOVI DA GI SFATAT MEHANIZMITE NA PAZAROT, ISTO TAKA, TREBA DA SE INFORMIRATE ZA RAZVOJOT NA POLITIKITE VO BRISEL, NE SAMO VO OBLASTA NA ZEMJODELSTVOTO, TUKU I VO POGLED NA BEZBEDNOSTA NA HRANATA, STANDARDITE�, - VELI NILSON Razgovarala: Biljana Petrovska - Mitrevska

Stafan Nilson, pokraj toa {to e pretsedatel na Grupata 3 pri Evropskiot ekonomski socijalen komitet, toj e i farmer i poseduva farma so 30 molzni kravi. Svojata farma ja kupil vo 1976 godina.

Kako e da se bide istovremeno i zemjodelec i pretsedatel na Grupata 3 pri Evropskiot ekonomski i socijalen komitet?

Vo tekot na 70-tite godini postoe{e edno dvi`ewe, zeleno dvi`ewe, da se vratime nazad vo selata. Posakav da se zanimavam so zemjodelstvo. Ponekoga{ mi e te{ko i da ja vodam farmata za kravi, a istovremeno da patuvam vo Brisel sekoja nedela za da gi zastapuvam zdru`enijata od gra|anskiot sektor, no smetam deka e dobro da se bide so ednata noga na zemja - ova e mojot `ivot! Sekako, imam eden ~ovek koj vo tekot na nedelata mi pomaga so rabotata na farmata, no za vreme na vikendite samiot ja vodam farmata.

Koi se aktivnostite na Grupata 3 pri Evropskiot ekonomski i socijalen komitet?

Svetskata ekonomska kriza negativno vlijae vrz zemjodelstvoto. [to pravi Grupata 3 pri Evropskiot ekonomski i socijalen komitet za da im pomogne na zemjodelcite?

Nie gi iska`uvame na{ite stavovi pred Sovetot i Komisijata, obiduvaj}i se da im ja dademe vistinskata slika na sostojbata, od gledna to~ka na zemjodelcite, a isto taka i od gledna to~ka na drugite pretstavnici - potro{uva~ite i ekologistite.

Koi se va{ite stavovi vo vrska so sega{nata mle~na kriza?

Sostojbata e kriti~na. Toa go gledam i na mojata farma. Toa e del od svetskata kriza, so pomala pobaruva~ka na svetsko nivo. Treba da se izvle~eme od ovaa situacija. Mo`ni se privremeni politi~ki re{enija, no toa ne mo`e da ja potpomogne sostojbata na pazarot. Smetam deka sme go dostignale dnoto, a situacijata

}e se promeni. Isto taka, treba da imame predvid i da gi potsetime kreatorite na politikata deka predizvik za vo idnina e da ja prehranime svetskata populacija koja postojano se zgolemuva!

Kako pretsedatel na Grupata 3 pri EESK, koja e va{ata poraka do makedonskite zemjodelci, imaj}i ja predvid preporakata na Evropskata komisija da se zapo~nat pregovori so Makedonija?

Se nadevam deka }e imate mo`nost da gi iskoristite pretpristapnite programi, za da se restavrira zemjodelskiot sektor.

Treba da gi podgotvite va{ite ~lenovi da gi sfatat mehanizmite na pazarot.

Isto taka, treba da se informirate za razvojot na politikite vo Brisel, ne samo vo oblasta na zemjodelstvoto, tuku i vo pogled na bezbednosta na hranata, standardite itn. Se nadevam deka vo idnina }e se najdeme zaedno vo istata Unija zaradi sorabotka i poddr{ka.

Grupata 3 broi 109 ~lenovi. Taa e ogledalo na organizaciite od gra|anskiot sektor vo Evropa. ^lenovite nominirani od vladite na zemjite-~lenki i nazna~eni od Sovetot gi zastapuvaat zemjodelcite, potro{uva~ite, ekologistite, socijalnata ekonomija, malite i sredni pretprijatija itn. Na{a cel e da vlijaeme i da gi davame na{ite mislewa na Sovetot, Komisijata i Evropskiot parlament. Ednostavno, nie sme glasot na gra|anskoto op{testvo.

FFRM na sredba so Stafan Nilson vo Brisel

NOEMVRI 2009 | 9

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

[TO I KAKO ]E SE FINANSIRA

SO IPARD FONDOVITE PARD proektite za poddr{ka na lozarstvoto se odnesuvaat na: - obnovuvawe na postojnite lozovi nasadi, - podobruvawe na postojnite sistemi za navodnuvawe na lozovite nasadi, - modernizacija na mehanizacijata za kultivacija na nasadite, - postavuvawe za{titni mre`i za za{tita od prirodni nepogodi.

I

rifatlivite proekti za ovo{tarstvoto se naso~eni kon: - obnovuvawe na starite ovo{ni nasadi ili nivna zamena so priznaeni i prepora~ani sorti, - podobruvawe na postojnite sistemi za navodnuvawe, - modernizacija na mehanizacijata za kultivacija na nasadite,

P

- postavuvawe za{titni mre`i za za{tita od prirodni nepogodi.

PARD }e go poddr`uva i gradinarstvoto. Proektite od ovoj zemjodelski sektor treba da se odnesuvaat na: - podignuvawe novi, visoki plastenici zaradi zamena na tunelskite folii i rekonstrukcija na postojnite plastenici, - podignuvawe novi staklenici zaradi zamena na tunelskite folii i rekonstrukcija na postojnite staklenici vo soglasnost so Evropskite standardi za oran`erii, - izgradba na novi pridru`ni objekti za postberbeni aktivnosti ili rekonstrukcija na postoe~kite objekti za postberbeni aktivnosti vo postojnite plastenici i staklenici (osven kaj tunelskite folii), - modernizacija na odgleduvaweto zelen~uk na otvoreno.

- vo delot na gradinarstvoto, prifatlivi tro{oci za kofinansirawe na izgradba na novi pridru`ni objekti za postberbeni aktivnosti ili za rekonstrukcija na postojnite objekti za ovaa namena. orisnik na IPARD poddr{kata nameneta za ovo{tarstvoto, lozarstvoto i gradinarstvoto mo`e da bide sekoj zemjodelec koj{to e evidentiran Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva pri

I

K

10 | MOJA ZEMJA

Ministerstvoto za zemjodelstvo koe gi ima podmireno site dava~ki kon dr`avata i koe nema dolgovi kon Ministerstvoto za zemjodelstvo, po osnov na sklu~en dogovor za zakup na dr`avno zemji{te i za nabavka na mehanizacija. Zemjodelecot ne mora da bide registriran spored Zakonot za vr{ewe na zemjodelska dejnost. o sto~arstvoto so sredstvata od IPARD }e se kofinansiraat so 50% proekti za odgleduvawe dobitok za proizvodstvo na surovo mleko i za meso. Proektite za ovoj sektor treba da se odnesuvaat na: - obnovuvawe na postoe~kite objekti za odgleduvawe na molzni kravi, ovci i kozi, matorici i tovni sviwi i `ivina (brojleri) i nivno opremuvawe; - obnovuvawe na pridru`nite objekti za ~uvawe na dobito~nata hrana za molzen dobitok i oprema za manipulacija so hranata; - nabavka na oprema za molzewe, ladewe i skladirawe na mlekoto; - vospostavuvawe novi objekti za odgleduvawe i tov na brojleri, nivno opremuvawe i obnovuvawe na starite objekti; - mora da se vodi smetka proektite za obnovuvawe na postojni objekti za odgleduvawe dobitok i `ivina za tov da gi dostignuvaat standardite za blagosostojba na `ivotnite.

V

ite proekti koi se odnesuvaat na investicii vo zemjodelski stopanstva za odgleduvawe dobitok za proizvodstvo na mleko ili za meso mora da predviduvaat investicii vo voveduvaweto sistem za ~istewe na {talite i ~uvawe na arskoto |ubre do negova aplikacija na zemjodelski povr{ini, bidej}i i tie se predmet na kofinansirawe. abavkata na osnovnoto stado dobitok ne e predmet na finansirawe preku evropskite pretpristapni fondovi. orisnik na IPARD poddr{kata nameneta za odgleduvawe molzen dobitok mo`e da bide sekoj sto~ar {to e evidentiran vo Edinstveniot registar na zemjodelski stopanstva pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo koe gi ima podmireno site dava~ki kon dr`avata po osnov na danoci i pridonesi i nema dolgovi po osnov na sklu~en

S

N K

dogovor za zakup na dr`avno zemji{te i nabavka na mehanizacija.

- Proektite nameneti za investicii vo prerabotkata i plasman na zemjodelskite i zemjodelsko prehranbenite proizvodi za nivno prestruktuirawe i nadgradba do standardite na Evropskata Unija treba da opfa}aat poddr{ka na proizvodstvoto na vino, otkupni, odnosno sobirni centri za sve`o ovo{je i zelen~uk, za surovo mleko, potoa prerabotuva~ki kapaciteti za ovo{je i zelen~uk i za mleko i mle~ni proizvodi i klani~ni kapaciteti za goveda, sviwi i `ivina kako i za investicii za treman na otpadot od klani~nata i mesnata industrija i negova valorizacija.

- Proektite od oblasta na vinarstvoto treba da se odnesuvaat na podobruvawe na kvalitetot na vinoto preku modernizacija na postoe~kite kapaciteti za finalizacija na vinoto i voveduvawe laboratorii i sistemi za sledewe na kvalitetot na vinoto od surovina do kraen potro{uva~, kako i podobruvawe na marketingot na vinoto preku obnovuvawe ili voveduvawe linii za fla{irawe, avtomatsko etiketirawe i pakuvawe.

- Proektite za prerabotka na ovo{je i zelen~uk treba da bidat naso~eni kon izgradba i obnovuvawe na objekti za vospostavuvawe i modernizirawe na otkupnite centri za ovo{je i zelen~uk, nabavka na oprema za podobruvawe i modernizirawe na proizvodstvenite tehnologii vo kapacitetite za prerabotka na ovo{je i zelen~uk. orisnik na IPARD poddr{kata nameneta za prerabotka na ovo{je i zelen~uk mo`e da bide trgovsko dru{tvo, a vo slu~aj na izgradba i obnovuvawe na objekti za vospostavuvawe i modernizirawe na otkupni centri za ovo{je i zelen~uk korisnik mo`e da bide i zemjodelska zadruga, kako i golemi kompanii.

K

PARD predviduva i poddr{ka za prerabotka na mleko i mle~ni proizvodi.

Proektite od ovoj sektor treba da bidat naso~eni kon investicii za vospostavuvawe i modernizacija na sobirni centri za mleko, kako i za modernizacija i tehnolo{ko osovremenuvawe na specijalizirani kapaciteti za prerabotka na mleko.

I

Ministerot Dimovski i Ambasadorot Riker dogovorija:

PRODLABO^UVAWE NA SORABOTKATA NA RM I SAD VO OBLASTA NA ZEMJODELSTVOTO PARD predviduva i poddr{ka za klani~nite kapaciteti. Proektite od ovoj sektor treba da bidat naso~eni kon investicii za vospostavuvawe klani~ni kapaciteti za `ivina; modernizacija i tehnolo{ko osovremenuvawe na postojnite linii na klanici za goveda, sviwi i `ivina, kako i investicii vo klani~ni kapaciteti i kapaciteti za prerabotka na meso za za{tita na `ivotnata sredina.

I

PARD poddr`uva i pottiknuvawe na mikrobiznisi vo ruralni sredini.

- Prifatlivite proekti treba da bidat naso~eni kon vospostavuvawe prerabotuva~ki kapaciteti na zemjodelsko stopanstvo i von zemjodelsko stopanstvo; vospostavuvawe i modernizacija na otkupni centri kako i vospostavuvawe rabotilnici za tradicionalni zanaet~iski aktivnosti.

I

ruralniot turizam e del od poddr{kata na IPARD. Proektite od ovoj sektor treba da bidat naso~eni kon rekonstrukcija na objekti na zemjodelsko stopanstvo so namena za ruralen turizam, nadopolneti so rekreativni kapaciteti, gradewe ugostitelski objekti, smestuvawe na otvoreno (kampovi) i kapaciteti za rekreacija.

I

orisnik na IPARD poddr{kata nameneta za pottiknuvawe na mikrobiznisi vo ruralni sredini i poddr{kata za razvoj na ruralen turizam mo`e da bide: - zemjodelsko stopanstvo, zadrugi ili drugi pravni lica, registrirani zanaet~ii, mikrokompanii za prerabotka na zemjodelski proizvodi, sopstvenici/ koncesioneri na ribnici ili na vodi za sportski ribolov, sopstvenici na {umi, zemjodelski zadrugi i trgovcipoedinci i pravni lica.

K

el do IPARD programata ~ii merki i aktivnosti }e se kofinansiraat so evropski i doma{ni pari e i razvoj na ruralnata ekonomija preku diverzifikacija na ekonomskite aktivnosti vo ruralnite sredini. Preku ovaa merka na ruralnoto naselenie }e mu se ovozmo`i ostvaruvawe dopolnitelni izvori na prihod, a so toa i otvorawe novi mo`nosti za vrabotuvawe vo nerazvienite oblasti.

D

rodlabo~uvawe na sorabotkata me|u Republika Makedonija i SAD i vo delot na zemjodelstvoto, no i nejzino zajaknuvawe dogovorija na prvata oficijalna sredba, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, i amerikanskiot ambasador vo Makedonija, Filip Riker.

- Imame dobra sorabotka so Ministerstvoto za zemjodelstvo preku nekolku programi. Neodamna zavr{i obukata za HASSP za veterinarnite ispektori. Spored utvrdenata dinamika, treba da se realizira u{te edna vakva obuka naskoro, so cel pravilno i navremeno da se primeni ovoj sistem za bezbednost na hranata i vo va{ata zemja - istakna ambasadorot Riker.

Ministerot Dimovski izrazi uveruvawe deka SAD, preku svoite ekspertski timovi, i vo idnina }e mu pomaga na makedonskoto zemjodelstvo, so cel polesno i pobrzo prisposobuvawe na zemjava kon novite sovremeni tekovi vo proizvodstvoto na hrana.

- Sakam Makedonija naskoro da stane zemja koja }e obezbeduva dovolno hrana od sopstveno proizvodstvo, odnosno nema da bide uvozno zavisna, bidej}i gledam deka imate potencijal da go postignete toa istakna ambasadorot Riker.

Ministerot Dimovski, prezentiraj}i gi potencijalite na makedonskoto zemjodelstvo, poso~i deka se golemi mo`nostite za napredok vo vinskiot sektor.

- Vo Makedonija momentno rabotat 74 vinarii. Naskoro, so proektot na Vladata na RM za otvorawe na 100 novi vinarii, o~ekuvame deka }e ja kreirame vistinskata formula za proizvodstvo na visokokvalitetni vina i sigurno osvojuvawe na evropskite i svetskite pazari. Primarno e da se zacvrsti link pome|u proizvoditelite i vinariite i toj da se naso~i pazarno da funkcionira - re~e ministerot Dimovski, dodavaj}i deka za realizacija na seto ova e neminovno i stranskoto pozitivno iskustvo vo vinskiot sektor.

Za da se stabilizira celokupniot vinski sektor, neophodni se i koreniti promeni vo primarnoto proizvodstvo, objasni ministerot Dimovski.

- Finansiskata poddr{ka {to sega ja dava dr`avata e naso~ena kon podignuvawe

P

novi lozovi nasadi, no i zamena na starite i amortizirani i toa so visokokvalitetni sorti grozje koi se osnoven preduslov za proizvodstvo na vrvno vino. Svesni sme i za postojnite problemi kaj vinarskite vizbi, vo momentov izrazeni preku postoeweto na golemi zalihi vino, no taka e generalno, poradi svetskata ekonomska kriza. Toa se problemi koi{to go ti{tat celokupniot vinski sektor i vo sosedstvoto i vo golem broj evropski vinski zemji - dodade ministerot Dimovski.

Problemot vo makedonskiot vinski sektor, ekonomskiot tim na ambasadorot Riker go locira vo nedovolnata promocija na makedonskoto vino, odnosno vo marketingot, iako spored nivna ocenka, Republika Makedonija ima realen potencijal za razvoj ne samo na vinskiot sektor, tuku i na vinskiot turizam.

- Za da se uspee na pazart ne e dovolno samo da se proizvede kvaliteten proizvod. Neminovno e toj i da se promovira.

Treba da napravite golema promotivna kampawa za makedonskoto vino, prvo vo sopstvenata zemja so {to }e ja zgolemite i doma{nata potro{uva~ka na vino koja sega e simboli~na. Poznato e deka ovoj proizvod ima i vrvni zdravstveni efekti i zatoa mora da se promovira i kako hrana i kako lek - re~e na sredbata Hoa Van Hjun, ata{e za zemjodelstvo vo ambasadata na SAD vo Bugarija.

Najdocna do krajot na godinava, kako {to poso~i ministerot Dimovski, Makedonija }e go donese noviot Zakon za vino, celosno usoglasen so najnovata evropska regulativa, so {to }e se stavi red vo vinskata industrija i seriozno }e se raboti na izgradba na brendot “makedonsko vino� so koe{to }e se promovirame kako seriozni proizvoditeli na golemiot pazar.

Spored ocenkata na ambasadorot Riker, i mle~niot sektor ima golem potencijal, isto kako i alternativniot turizam koj sega e vo zarodi{ vo Makedonija. Za razvoj na ovie granki, no i celokupniot agrar vo na{ava dr`ava, kako {to re~e toj, golema pomo{ mo`e da se obezbedi preku nekolku programi za razvoj na SAD, no i preku AgBiz programata na USAID koja i sega raboti na poleto na promocija i razvoj na makedonskoto zemjodelstvo.

NOEMVRI 2009 | 11

MERKA Diverzifikacija

NAMALUVAWE NA ZAVISNOSTA OD

PRIMARNOTO ZEMJODELSTVO Pi{uva: Marija \o{eva Kova~evi}, analiti~ar vo FFRM

iverzifikacijata e aktivnost koja vo ruralnite sredini mu ovozmo`uva na naselenieto da ja namali prihodnata zavisnost od primarnoto zemjodelsko proizvodstvo. Vo izminatiot period, poradi niskiot prihod od tradicionalnoto proizvodstvo ili poradi interes da se proba ne{to novo, mnogu zemjodelci zapo~naa biznis so alternativno proizvodstvo rakovodej}i se od nekoja uspe{no prodadena prikazna za toa deka profitot e mnogu golem i se zarabotuva brzo i lesno. Ako ka`eme alternativno proizvodstvo, toga{ se povrzuvame so odgleduvawe na noevi, pol`avi, `elki i seto ostanato {to ne e tradicionalno ili ne bilo zastapeno dosega. Naj~esto se zapo~nuva so alternativno proizvodstvo bez da se napravi istra`uvawe na pazarot, kanalite za distribucija, cel sinxir na dobavuva~i i sli~no. Zatoa vo najgolem broj slu~ai ovoj vid na proizvodstvo e prosleden so problemi so pazarot, nemawe uslovi za odgleduvawe, nemawe klanica za noevi, nemawe doma{ni potro{uva~ki naviki za upotreba na ovie proizvodi vo ishranata i mnogu drugi.

D

Ako gi razgledame mo`nostite za aplicirawe vo IPARD-programata za merkata za diverzifikacija, bi ja povrzale so pretpriemni{tvo, turizam, rekreacija, sport, prerabotka. Spored uslovite za iskoristuvawe na sredstvata od IPARDprogramata, mala e verojatnosta za nekoe masovno aplicirawe od strana na farmerite poradi mnogubrojnite barawa za izgotvuvawe na edna aplikacija, a u{te pomala za merkata za diverzifikacija, termin koj ne e ni apsorbiran kaj farmerskiot sektor. Vo programata IPARD za ovaa merka za periodot 2007-2011 se predvideni 8 milioni evra finansiska pomo{ za proekti, nameneta za finansirawe na slednive oblasti: formirawe prerabotuva~ki kapaciteti, modernizacija na sobirni centri za pe~urki i lekoviti / maslodajni bilki i za~ini, kako i objekti za odgleduvawe pe~urki, formirawe zanaet~iski rabotilnici za tradicionalni zanaeti i rekonstrukcija na ku}i i na farmi za dejnosti na ruralniot turizam dopolnet so rekreativni objekti, kako i izgradba na objekti za poslu`uvawe hrana, smestuvawe nadvor (kampovi) i rekreativni objekti.

Uspe{en proekt za diverzifikacija vo Polska Edno malo mesto vo Polska so golema nevrabotenost, so migracija vo pogolemite gradovi i mala zemjodelska aktivnost, se razviva od edna ideja na pretpriema~i da se napravi “Parkot Jura�, so kukli od prastaro vreme vo prirodna dimenzija i improvizirna sredina. Idejata e finansiski poddr`ana od sredstva od SAPARD kako {to e IPARD kaj nas. Proektot ovozmo`il vrabotuvawe na lu|e od taa oblast, a mestoto koe bilo nerazvieno i nepoznato za mnogumina stanuva turisti~ka atrakcija koja ja posetiv i jas i bev prijatno iznenadena.

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO

Za{tita

OPTIMALNI USLOVI ZA ^UVAWE NA JABOLKATA Pi{uva: Cvetanka ^umandra, APRZ Resen Brzoto razladuvawe na plodovite za vreme na berbata e mnogu va`no zatoa {to na toj na~in se zabavuva procesot na zreewe i se smaluvaat {ansite za pojava na odredeni fiziolo{ki zaboluvawa. Vremeto od berbata do razladuvaweto treba da bide {to pokratko.

Preporaka e sobranite plodovi da se razladat u{te istiot den. Pri odreduvaweto na temperaturata za ~uvawe na plodovite treba da se ima predvid sortata, vremetraeweto na ~uvaweto i sakanata sostojba na plodovite na krajot na ~uvaweto vo plodo~uvali{tata.

Plodovite na pogolem broj sorti jabolka mo`at da podnesat temperatura od -1,4 do -2,8ยบC, no ~uvawe na temperatura pod 0ยบC retko se praktikuva kaj jabolkata. Za sekoja sorta postoi kriti~na temperatura pod koja vo slu~aj na dolgo ~uvawe doa|a do pojava

na razni fiziolo{ki zaboluvawa. Optimalnata temperatura na ~uvawe na pogolem broj sorti jabolka se dvi`i od O do 3ยบC. Za da ne dojde do gubitoci na masata neophodno e vo razladnata komora da se odr`uva relativna vla`nost na vozduhot. Za pogolem broj sorti na jabolka se prepora~uva relativnata vla`nost na vozduhot da bide 92-93%.

Dokolku relativnata vla`nost e pogolema od 94-95%, se zgolemuva rizikot za parazitski i neparazitski zaboluvawa i se namaluva razvojot na aromata.

Dol`inata na ~uvawe vo uslovi na normalna atmosfera zavisi od pogolem broj faktori i se razlikuva od sorta do sorta. Poznato e deka letni sorti pokratko se ~uvaat i toa 2 do 3 meseci, a odredeni sorti mo`at uspe{no da se ~uvaat do sedum meseci.

Tehnologija

PRAVEWE VINO VO DOMA[NI USLOVI Za proizvodstvo na kvalitetno vino prethodno treba da se proizvede kvalitetno grozje. Vtor uslov za proizvodstvo na dobro vino e dobrata higiena na sadovite vo koi se mele grozjeto i sadovite vo koi se vr{i preto~uvawe i ~uvawe na vinoto. Pri meleweto na grozjeto se otstranuvaat dr{kite, a {irata prestojuva so komiweto 3-4 dena, so cel vo te~nosta da se ekstrahiraat pove}e boeni materii i da se rastvorat pove}e tanini. Boenite materii go davaat dobriot izgled na vinoto (kaj crnite vina), a taninite vr{at i prirodna za{tita na mladoto vino. So ponatamo{no zreewe se razgraduvaat taninite i se dobivaat materii koi go dooformuvaat buketo na staroto vino.

Po izdvojuvaweto na {irata od komiweto, sadovite se polnat do gore, taka {to }e ostane malku vozdu{en prostor pome|u povr{inata na te~nosta i kapakot na sadot. Potoa se dodava bentonit so cel da se natalo`at pokrupnite ~estici vo te~nosta.

Po 10-14 dena, kolku {to trae i burnata fer-

Pi{uva: Risto Ajtov, APRZ Negotino

mentacija, se vr{i prvoto preto~uvawe pri {to se izdvojuva te~nosta od talogot i bentonitot i povtorno sadovite se polnat do gore so te~nost za da ostane malku vozdu{en prostor pome|u te~nosta i kapakot na sadot. Se dodava vinobran 10 g na 100 litri vino i se zatvora sadot koj treba da ispu{ta, a ne i da prima vozduh. Ima sadovi so adaptirani kapaci za ovaa namena taka {to na kapakot ima otvor niz koj e sprovreno crevo i preku nego se sproveduva jaglerod dioksidot {to se osloboduva od te~nosta i preku crevoto koe e potopeno vo voda se ispu{ta SO2. Dokolku ne se izvr{i navremeno preto~uvawe na vinoto, doa|a do reakcija vo talogot, odnosno zapo~nuva razgraduvawe na belkovinite od natalo`enite ~esti~ki i pritoa se osloboduva neprijatna mirizba na rasipano jajce.

Po 5-6 nedeli, kolku {to trae tivkata fermentacija, se vr{i vtoro preto~uvawe, so cel da se otstrani finiot talog od vinoto koe e delumno izbistreno, mu se dodavaat izbistruva~i, kako {to se `elatin ili belka od jajce. So belkata treba da se raboti vnimatelno bidej}i ako e s# u{te aktivno vinoto i osloboduva meur~iwa, tie }e ja zadr`at belkata na povr{inata od te~nosta i vo dopir so vozduhot taa }e se rasipe, a so toa } e go rasipe i vinoto. Za bistrewe so belka od jajce se koristi edna belka na 100 litri vino. Po izvr{enoto bistrewe, vinoto se stabilizira na niska temperatura, za da se uni{tat kvasnite gabi vo te~nosta, potoa se vr{i filtrirawe i pakuvawe vo {i{iwa.

NOEMVRI 2009 | 13

OVO[TARSTVO Zemjodelski biznis na semejstvoto Pavlovski

JABOLKATA SE NA[ATA

EGZISTENCIJA

DESANKA I DRAGI GI IMAAT SKORO SITE SORTI NA SVOITE NIVI: “AJDARED”, “ZLATEN DELI[ES”, “GRENI SMIT”, “MUCU”, “JONAGOLD”, “GLOSTER” . ZA PROBA ZAPO^NAA I SO NOVA JAPONSKA SORTA “FUXI”. NASADITE GI NAVODNUVAAT SO SISTEMOT KAPKA PO KAPKA. esanka i Dragi Pavlovski od prespanskoto selo Volkoderi imaat 3,5 hektari vo poln rod jabolka, a ovaa godina nasadija polovina hektar mladi drvca. Najgolemiot del od rabotata ja izvr{uvaat samite i ona {to go istaknuvaat i dvajcata e deka ne pravat razlika pome|u `enska i ma{ka rabota. Jabolkata se na{ata egzistencija”, velat Desanka i Dragi.

“Zaedno rabotime, sadime, vadime, bereme, tovarame na traktor”, veli Desanka koja 25 godini se zanimava so odgleduvawe jabolka. Taa po poteklo e od bitolskoto selo Radobor, no otkako e vo brak so Dragi, odgleduvaweto jabolka stanalo del od nejziniot `ivot.

Pavlovski gi imaat skoro site sorti na svoite nivi: “ajdared”, “zlaten deli{es”, “greni smit”, “mucu”, “jonagold”, “gloster” . Za proba zapo~naa i so nova sorta na jabolko “fuxi”. Nasadite gi

D

14 | MOJA ZEMJA

navodnuvaat so sistemot kapka po kapka.

“Dve godini koristime sistem kapka po kapka i s# u{te se naviknuvame na nego. Porano navodnuvavme direktno od Prespanskoto Ezero i, spored mene, podobra e taa voda od bunarskata, bidej}i sodr`i algi koi se prirodno na|ubruvawe za jabolkatata”, objasnuva Desanka. Taa veli deka postoi razlika pome|u vkusot na jabolkata vo Gorna i Dolna Prespa.

Vo Gorna Prespa jabolkata se poso~ni poradi toa {to tuka ima vlijanie na kontinentalnata klima.

Dragi otsekoga{ se zanimaval so odgleduvawe jabolka. Toa e nivna semejna tradicija. Pointenzivno zapo~nal so ovaa dejnost koga ostanal bez rabota.

“Mo`e da se egzistira od ovaa rabota. Nie gi {koluvame na{ite deca so proizvodstvo na jabolka”, veli Dragi, koj se nadeva deka }e dojdat podobri vremiwa za zarabotka od jabolkata.

Pi{uva: Biljana Petrovska-Mitrevska

Ovogodi{nata cena za jabolkata se dvi`i od 12 denari za kilogram.

Najskapoprodavano jabolko za ovaa godina e “mucu” ~ija cena iznesuva 16 denari. Izvozot na makedonskite jabolka e mal, velat Desanka i Dragi.

Najmnogu se izvezuva vo Ungarija, Romanija, Rusija, Irak, Iran i Grcija.

Industriskoto jabolko odi na pazarite vo Bugarija, Srbija i Slovenija.

Po zavr{uvawe na berbata, koja e vo oktomvri, zapo~nuva nova obvrska za proizvoditelite na jabolka. Od noemvri, tie zapo~nuvaat da gi krojat drvjata. Desanka i Dragi sami gi krojat jabolkata.

Mototo na ova semejstvo e “Od rabota nema sramota”. Desanka im pora~uva na site `eni koi nemaat rabota da zapo~nat da se zanimavaat so zemjodelstvo. “Ne treba da se sramime od rabota, bidej}i taa n# pravi posilni i posigurni”, veli Desanka.

Oktomvri-mesec na jabolkata Glavnata berba na jabolkata e vo oktomvri. Berbata trae okolu eden mesec i po nivnoto sobirawe se stavaat vo drvena ambala`a. Potoa jabolkata se skladiraat vo magacini za ~uvawe vo nekontrolirani uslovi. Semejstvoto Pavlovski ima svoj magacin od 200 kvadratni metri. Gri`ata okolu magacinot e na Dragi.

Specifi~na rabota Jabolkata, veli Desanka, baraat ogromni vlo`uvawa vo |ubrewe (zimsko i proletno), vo nivno tretirawe (hemiska za{tita), navodnuvawe (preku sistem) i vo lu|e za rabota (rezidba, berewe i drugi operacii). Desanka i Dragi po~vata ja |ubrat so arsko |ubre so cel da ne dojde do nejzino zagaduvawe. Tretiraweto na jabolkata po~nuva vo mart i trae do septemvri. Vo ovoj period, jabolkata se tretiraat protiv rastitelni bolesti (pepelnica, fuzikladium, monilija, bakteriska plamenica) i protiv {tetnici (razni vo{ki, crvi i mineri).

Najizdr`liv "ajdaredot" "Ajdared" e polesen za odgleduvawe vo odnos na drugite sorti. Prespanskiot "ajdared" se razlikuva od germanskiot, hrvatskiot i italijanskiot. Vo Hrvatska, veli Desanka, "ajdared" e zelen, dodeka kaj nas e crven.

Kooperativite spas za farmerite “Za podobar plasman na pazarite, treba nie, zemjodelcite, da nastapuvame organizirano i zaedno, a ne odvoeno. Spored mene, bi imale pogolema zarabotuva~ka dokolku nie, proizvoditelite na jabolka, sme zdru`eni vo kooperativi. Apeliram i do Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo da nastapi so soodvetna strategija za proizvodstvo i plasman na jabolkata. Samo na vakov na~in }e se uspee da se otvorat novi pazari i da imame solidna zarabotuva~ka�, istaknuva Desanka.

Naj~esto traktorot go vozi Desanka.

NOEMVRI 2009 | 15

OVO[TARSTVO Organsko proizvodstvo

Izvoz na japonski jabolka vo Rusija Od edno drvo prinosot mo`e da bide od 300 do 400 kilogrami, veli Na}o ]imov, proizvoditel na japonsko jabolko

„^ili” - nova sorta bez tanini i se jade vedna{ Japonskoto jabolko e imuno na site bolesti i {tetnici i nema potreba od odredena za{tita. Toa se kalemi na diva podloga, kako {to e diospyros lotus i diospyros virginia. Kako i sekoja druga kultura, na po~etokot e potrebno navodnuvawe i |ubrewe so organsko |ubre. Se sadi pred esen i se bere do Nova godina.

Sortite “kostanta”, “haxija”, “haikume” i “fuxi” se taninski sorti koi treba da postignat tehnolo{ka zrelost, odnosno potrebno e da omeknat, pa potoa da se konsumiraat.

16 | MOJA ZEMJA

e}e 62 godini japonskoto jabolko egzistira na na{ata teritorija. Prvite koreni od ~etirite sorti „kostanta”, „haxija”, „haikume” i „fuxi” se zasadeni vo Valandovo kade {to denes se proizveduva od 300 do 350 toni japonsko jabolko (diospyros kaki). „Bev voodu{even od izgledot i vkusot na ova jabolko. Pred 24 godini zapo~nav da sobiram stru~na literatura za ovoj vid kultura”, veli Na}o ] imov, profesor vo srednoto zemjodelsko u~ili{te vo Valandovo. Na tri hektari obrabotliva povr{ina ]imov ima zasadeno od ~etirite sorti na japonsko jabolko. „Pred 12 godini uspe{no gi vkrstiv sortite „haxija” i „haikume” od koi{to se dobiva „~ili” ili beztanin,

V

Pi{uva: Berta Kitinska sorta koja ne e taninska i za razlika od drugite sorti, mo`e vedna{ da se jade”, objasnuva Na}o. Od edno drvo prinosot mo`e da bide od 300 do 400 kilogrami. Pogolemiot del od makedonskoto proizvodstvo se izvezuva na ruskiot pazar. ]imov veli deka na na{iot pazar mnogu kupuva~i ne se zapoznaeni so svojstvata na ovoj vid jabolko i ~esto odbivaat da probaat, bidej}i tvrdoto japonsko jabolko ima gor~liv vkus i e potrebno da otstoi nekolku dena za da omekne, pa potoa da se konsumira. „Na{ata cel e da se brendira organskoto proizvodstvo, odnosno da dobieme sertifikat za organsko proizvodstvo na ovaa kultura”, istaknuva ]imov.

Kalinki OVO[TARSTVO

Begovsko

OVO[JE Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska

“Kalinkata kako ovo{je bara soodvetna povr{ina za sadewe, odnosno zemji{te so ju`na ekspozicija na terenot, nakloneta povr{ina i oblast koja nema da bide izlo`ena na direktni vetrovi”, veli profesorot od srednoto zemjodelsko u~ili{te vo Valandovo, Branko Stojanov

Lekoviti svojstva Kalinkata pomaga vo lekuvaweto na mnogu vnatre{ni bolesti i, spored Stojanov, pomaga za polesna cirkulacija na krvta.

osetitelite na Valandovo o~ekuvaat na trpezata, me|u raznite vidovi jadewa, da se postavi i od ovo{jeto koe go simbolizira ovoj grad, kalinkite.

Dolgo vreme, profesorot vo srednoto zemjodelsko u~ili{te, Branko Stojanov, vakvata tradicija ja ispolnuval so kupuvawe ovo{je od pazar. No, pred petnaesetina godini re{il samiot da nasadi kalinki. “Imam mnogu prijateli, koi koga }e dojdat vo Valandovo, o~ekuvaat prvo da im ponudam kalinki.

Poradi mojata stru~nost, re{iv da nasadam od ova ovo{je, zatoa {to na{iot reon e poznat po proizvodstvoto na kalinkata”, veli 57-godi{niot Stojanov.

Negovata sopruga, Marina, ve}e treta godina e registriran individualen zemjodelec, so {to se doka`uva profesionalniot anga`man na Stojanovi vo zemjodelstvoto. Vo rabotata na planta`ata pomagaat i nivnite sinovi.

Pred da ja nasadi planta`ata, objasnuva Branko, okolu dve godini baral soodvetna povr{ina, odnosno zemji{te so ju`na ekspozicija na terenot, nakloneta povr{ina i oblast koja nema da bide izlo`ena na direktni vetrovi. “Otkako najdov vakvo mesto, vo atarot na gradot, kupiv 6,5 dekari. Imam namera da gi pro{iram do hektar poradi dobrite terenski uslovi i povolnata perspek-

P

tiva na kalinkata”, veli Stojanov.

Na svojot imot profesorot nasadil kalinki od sortite “bejnarija”, “lifanka” i “karamustafa”. Ovaa godina toj planira da donese novi sorti od Turcija.

Veli deka tie imaat razli~en period na zreewe. Prvo zree plodot od sortata “karamustafa” (krajot na septemvri), potoa “bernarijata” (oktomvri) i sezonata zavr{uva so “lifankata”, kako kisela sorta koja e mnogu barana na pazarot.

Kalinkite prose~no ra|aat po 1,5 toni od dekar ili devet toni od celiot ovo{tarnik na Stojanov. Kalinkata bara pet do {est navodnuvawa godi{no.

Poradi toa {to se organski proizvoditeli, tie baraat organski insekticidi za za{tita na stebloto. Osven toa, toj prepora~uva i varosuvawe na stebloto so bordovska ~orba. [tetnicite ja napa|aat korata, vleguvaat vo drvoto i gi prekratuvaat sprovodnite snop~iwa, preku koi hranata se prenesuva do korenot.

Vo tekot na prvite godini pred proroduvawe, mo`e da se sadat i potkulturi na nasadite. Prvo se sadat boranija, gra{ok, kompir. Podocna, spored iskustvoto na Stojanov, se sadi lucerka, koja toj ja dava kako kompenzacija na sto~arite za arskoto |ubre.

Kuriozitet Imeto “begovsko ovo{je”, kalinkata go dobiva poradi maliot anga`man {to go bara od odgleduva~ot vo tekot na rasteweto i oformuvaweto na plodot.

Zna~i, proizvoditelot e kako beg. Isto taka, kuriozitet e i toa {to koga staroto drvo e napadnato od {tetnici ili bolesti, korenot ovozmo`uva da se formira novo rastenie, odnosno novo drvo. Ova se slu~uva dokolku ovo{kata e stara, o{tetena, zabolena ili napadnata od {tetnici.

NOEMVRI 2009 | 17

P^ELARSTVO

U{te edna p~elarska glavobolka

Argentinskite mravki zakana za

P^ELITE ogolem broj od p~elarite gi gledaat mravkite kako prirodni ~ista~i na p~elnite ko{nici. Sepak, vo Florida, vo oblasta Tampa, se pojavile mnogu mali, brojni, al~ni, gladni mravki koi gi napa|aat ko{nicite so p~eli jadej}i go legloto i brkaj}i gi nadvor postarite p~eli. “Ovie mravki nitu bockaat nitu grizaat. Spored sobranite primeroci, tie se identifikuvaat kako argentinski mravki�, veli prof. Dejan Krecuq.

Mravkata-rabotni~ka e dolga samo tri milimetri, so pre~nik na teloto ne pogolem od eden milimetar. Nivnata

P

matica e dva do ~etiri pati pogolema od rabotni~kata mravka. Ovie mali mravki `iveat vo podzemni gnezda i se provlekuvaat niz najmalite puknatini baraj}i hrana.

Prvite primeroci od ovie mravki nau~no gi utvrdi germanskiot entomolog d-r Gustav L. Mari vo blizina na Buenos Aires vo Argentina vo 1866 godina. Prvobitnoto podra~je na pojavata na argentinskite mravki bila na mesto koe bilo ograni~eno so voda, bidej}i `iveele na nizini koi se dobieni od su{ewe na okolinata na rekata Parana. Nabrzo po~nale agresivno da se pro{iruvaat i na ostanatite delovi vo Argentina, Brazil, ^ile, Kolumbija, Ekvador i Peru. Nivnoto prisustvo e zabele`ano vo najmalku 15 zemji na {est kontinenti vklu~uvaj}i i mnogu okeanski ostrovi.

Achroea grisella - voso~en molec

Za{tita od VOSO^EN MOLEC ajpoznatiot i najra{iren {tetnik na p~elnoto sa}e e golemiot voso~en molec Galleria Mellonella i maliot voso~en molec Achroea Grisella Fabr. Nivnite larvi i kukli go o{tetuvaat sa}eto, osobeno koga e nadvor od ko{nicata, od nejzinite drveni delovi i ramki. Koga p~elnoto semejstvo }e oslabne ~esto pati stanuva `rtva na voso~niot molec koj gi uni{tuva i o{tetuva bidej}i za negovite larvi najdobra i edinstvena hrana e sa}eto od kade {to izlegle p~eli. Voso~niot molec naj~esto mo`e da se najde vo blizina na p~elite. Toj e no}na peperutka koja se pojavuva vo topliot period i toa vo niskite predeli. Na pogolema nadmorska viso~ina vo severnite predeli ne pravi nikakvi {teti bidej}i ne podnesuva poniski temperaturi.

Najsiguren i najednostaven na~in za za{tita od voso~niot molec e ~uvawe na sa}eto vo jaki i razvieni p~elni semejstva. Vo slabite semejstva sa}eto e izlo`eno na napadi, zatoa treba da im se ostavi sa}e koe mo`at da go dr`at pod kontrola. Na podnicata ne smee da ima otpadok od sa}e, bidej}i toe e

N

najpogodno mesto za molcite. Podnicata treba da se ~isti rano naprolet.

Higienata vo ko{nicata treba da ja odr`uvaat p~elite, a dokolku za toa tie ne se spremni treba da im se zameni maticata. Rezervnoto sa}e i p~elnite proizvodi treba da se {titat na soodveten na~in sprema dadenite uslovi.

Utvrdeno e deka molecot mo`e da bide uni{ten vo site negovi stadiumi na razvoj ako sa}eto i drugite p~elni proizvodi se stavat na minus 6,7 celziusovi stepeni za period od 4,5 ~asa, na minus 12,2 stepeni za peroid od tri ~asa i na minus 15 celziusovi stepeni za period od dva ~asa. Ako praznoto rezervno sa}e se izlo`i na temperatura na 48-49 celziusevi stepeni i vo tek na 24 ~asa }e bidat uni{teni molcite i bavno razvienata nozemoza.

Rezervnoto sa}e vo rezervnite katovi najdobro }e se za~uva ako pod dolniot i gorniot kat se stavi `i~ena mre`a i se izlo`i na struewe na vozduhot, bidej}i vo tie uslovi molcite ne mo`at da se odr`at. Rezervnoto sa}e }e mo`e da se dr`i i vo zatvoren prostor so upotreba na sulfur dioksid koj se dobiva so palewe na sulfur vo prav ili sulfur-

ni pra~ki. Prostorijata mora da bide dobro zatvorena, da dihtuvaat i vratite i prozorcite. Za taa cel se zemaat 50 grama sulfur na eden kuben metar prostor. Katovite so sa}eto se redat eden vrz drug vo prostorija koja treba da bide prazna, nabrzina se pali sulfurot i prostorijata se zatvora. Postapkata treba da se povtoruva na sekoi dvaeset dena do zaladuvawe, bidej}i sulfurniot dioksid ne gi uni{tuva jajcata od molcite. Sa}eto koe e sulfurirano ne sme da se stavi vo p~elnoto semejstvo dodeka dobro ne se proveri i izmie so ladna voda. Ostatokot na vodata vo sa}eto treba da se otstrani so centrifugata.

Marina Mitrevska, p~elarka od Skopje P^ELARSTVO

P~elareweto kako izvor na

EGZISTENCIJA

”P~elite se moja qubov, tie me smiruvaat i pokraj niv se ~uvstvuvam prekrasno, a mo`am i da pridonesam za semejniot buxet”, veli Marina arina Mitrevska ve}e 10 godini p~elari vo blizina na rekata P~iwa vo seloto Gorno Kowari koe se nao|a na polovina pat pome|u Kumanovo i Skopje.

“Prvoto p~elno semejstvo go dobivme na podarok za prviot rodenden na mojata postara }erka. Sega imam vkupno 75 p~elni semejstva od koi 30 se fararovi i 40 dadantblatovi ko{nici. Fararkite se visoki 170 mm so po deset ramki, dodeka dadant-blatot e so deset i dvanaeset ramki”, veli Mitrevska.

Marina e majka na tri deca i uspeva da gi zavr{i svoite doma{ni obvrski, no i da bide p~elarka.

“Podobro mi e da rabotam so p~elite otkolku da rabotam vo nekoja konfekcija”, veli Marina. Taa ovoj period zapo~nuva so proverkata na ko{nicite, pred s# dali semejstvata imaat dovolno hrana. Ako e s# vo red, Marina stava vesnici za da gi za{titi ko{nicite od vlaga za pretstojniot zimski period.

“Mojata idna cel e da zapo~nam so proizvodstvo na organski med. Imam maksimalna poddr{ka od moeto semejstvo. Bi sakala {to pove}e `eni da se priklu~at vo p~elareweto. Ovaa rabota smiruva i e blagodat za domot, a mo`e i dobro da se zaraboti”, raska`uva Mitrevska.

Ovaa godina prinosot na med e malku poslab so prosek okolu 10 kilogrami med po ko{nica. Marina naj~esto go prodava medot od doma, no planira da po~ne so proda`ba na golemo.

Pi{uva: Berta Kitinska

Hranilka-zbeg e prakti~na alatka {to Marina ja koristi za prihranuvawe so cvrsta i te~na hrana i e pogodna za selewe.

M

Marina koristi mre`asta podnica za kontrola na varoata i re{avawe na problemot so ventilacija.

Kombinacija na farar i dadant-blatova ko{nica kako odli~en na~in za zgolemuvawe na plodi{niot prostor za vreme na proletniot razvoj.

Orizovi poliwa POLEDELSTVO

KVALITETOT I I ORGANIZIRANOSTA ORGANIZIRANOSTA KVALITETOT

- KLU^ ZA PLASMAN

NA ORIZOT Pi{uva: Stojan~e Anastasov, FFRM Ko~ani

Branko Anastasov od selo ^iflik e proizvoditel na oriz na povr{ina od {est hektari. Tradicijata i idealnosta na podnebjeto za odgleduvawe na ovaa kultura ovozmo`ija orizot da bide nose~ki stolb za egzistencija za negovoto semejstvo. ako vo poslednite dve decenii se slu~ija niza promeni, koi negativno se odrazija na proizvodstvoto na oriz (kako {to e gubeweto na pazarite), sepak ovaa kultura e tradicija vo Ko~ani.

Razli~en splet na okolnosti dovedoa do bogat prinos i stabilna otkupna cena vo 2008 godina, {to barem za moment gi potseti proizvoditelite na nekoga{nata zlatna doba na orizot. Toa be{e glavna pri~ina ovaa godina proizvodstvoto na oriz da bide pro{ireno vo nezna~itelna mera na onie povr{ini koi se pod sistem za navodnuvawe. Po~etokot na `etvenite aktivnosti navestija dobri prinosi od novata rekolta, no pote{kotii vo pribiraweto na rodot pravat vrne`ite od do`dot, koi se pojavija tokmu vo ekot na `etvata.

Branko Anastasov od selo ^iflik e proizvoditel na oriz na povr{ina od

I

Od nekoga{nite 10.000 hektari pod oriz, sega vo Ko~ansko se seat okolu 3.000, od koi prose~no se dobiva od 15.000 do 19.000 toni orizova arpa.

{est hektari. Tradicijata i idealnosta na podnebjeto za odgleduvawe na ovaa kultura ovozmo`ija orizot da bide nose~ki stolb na egzistencija za negovoto semejstvo.

“Se nadevam deka nema da se povtorat te{kite godini vo orizoproizvodstvoto niz koi pominavme. Za vreme na seidbata i `etvata e vklu~eno celoto moe semejstvo, no pomo{ dobivam i od rabotnici koi gi anga`iram”, veli Branko. Toj e proizvoditel na oriz od sortata “san andrea”, od ~ija upotreba e zadovolen pred se poradi kvalitetot na zrnoto i brzata vegetacija na rastenieto. Anastasov ne go krie{e zadovolstvoto od visinata na sredstvata za finansiska poddr{ka na proizvodstvoto na ovaa `itna kultura. Kako registriran zemjodelec, o~ekuva da gi iskoristi mo`nostite od dr`avnata Programa za finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za obnovuvawe na mehanizacijata so koja{to raspolaga.

“Zarabotkata od orizoproizvodstvoto e razli~na od godina vo godina. Ako nekoga{ orizot bil plasiran direktno od niva i so visoka cena, denes sostojbata e izmeneta. Pazarot e strogo selektiven i bara dobra organiziranost na proizvoditelite i zadovoluvawe na visoki kriteriumi za kvalitet na proizvodot”, veli Branko.

Svoj pridones vo razvojot na orizoproizvodstvoto dava i oddelenieto za oriz pri Zemjodelskiot institut vo

Ko~ani. Negovata nau~no-istra`uva~ka dejnost e naso~ena kon ispituvawa na semenskiot materijal, razvoj na novi sorti na oriz i ispituvawe na vlijanieto na herbicidite i klimata vrz niv.

Od sopstveniot asortiman na proizvodi, osven “san andrea”, ovaa institucija gi nudi i sortite “monti~eli”, “R-76/6” i “prima roska”. Dobre Andov, rakovoditel na Oddelenieto za oriz, go naglasi zna~eweto na koristeweto na sertificiran semenski materijal, za razlika od merkantilnoto seme koe po odreden period se izroduva i zna~itelno go gubi kvalitetot.

Od vkupnoto koli~estvo oriz {to se proizveduva vo na{ata dr`ava, samo 20% se plasiraat na doma{niot pazar.

Ostatokot, so pote{kotii se prodava vo drugi dr`avi. Orizot naj~esto se plasira na pazarite vo sosedna Srbija, Bosna i Hercegovina i Turcija.

Branko Anastasov, odgleduva~ na oriz

NOEMVRI 2009 | 21

GRADINARSTVO

Odgleduvawe morkovi

RABOTA OD KOJA MO@E Pi{uva: Antoanela Dimitrievska

DOBRO DA

SE @IVEE o mesnosta Re~ Re~an ani ni na dvatri kilometri od Veles, Veles bra~niot par Maksim i Pavlina Kocevi 20 godini odgleduva morkovi pod folija.

Maksim veli deka toj e prv {to po~nal da odgleduva morkovi pod folija. Okolu morkovite imaat zasadeno i piperki pod folija, tikvi, jagodi i mnogu drvca so vi{ni i drugi plodovi. Seto toa prilega na vistinski mal raj od zelenilo i plodovi na samo dva kilometra od Veles.

V

Morkovite se seat naesen od 15 oktomvri, a se berat vo tekot na april i maj. Onie {to se seat naprolet, vo maj-juni, se berat vo septemvri-oktomvri.

“Jas pove}e odgleduvam morkovi pod folija koi gi seam naesen, a gi beram naprolet. Za niv e potrebno pomalku prskawe zatoa {to vo zima nema vegetacija”, veli Maksim.

Sekoja folija ima po 200 kvadratni metri. Morkovite gi sadat na Maksim Kocev sekoj den e vo nivata

milovita pesokliva zemja. Po~vata Po~vata e mnogu povolna za odgleduvawe morkovi i pridonesuva tie da bidat mazni i so ubava portokalova boja.

Vo rabotata mu pomaga i soprugata Pavlina, a porano i drugi ~lenovi od semejstvoto. Sega glavno rabotat sami, a koga ima mnogu rabota povikuvaat i argati.

“Od morkovite mo`e dobro da se `ivee, a i rabotata ne e premnogu te{ka”, objasnuva Maksim. Spored nego, proletnite morkovi se mnogu barani na pazarot zatoa {to se mazni, slatki i mnogu krckavi. Toj celokupnoto proizvodstvo go prodava na golemo kaj kupuva~i od Skopje.

“Da imame pogolemo proizvodstvo, mo`eme i da gi izvezuvame”, veli Maksim.

Na pazarite esenskite morkovi se prodavaat po 30 denari, a na golemo po 20 denari za kilogram.

Mladite morkovi koi se berat naprolet imaat povisoka cena.

“Izminatata prolet na golemo se prodavaa po 43 denari, denari a potoa se namalija na 30 denari za kilogram, no sepak sme zadovolni”, veli Maksim. Za nego i za negovata sopruga 20 dekari pretstavuvaat vistinsko bogatstvo, sozdadeno od nivniot trud. Maksim i Pavlina im go prepora~uvaat ovoj zemjodelski biznis na site makedonski semejstva koi sakaat pristojno da zarabotat so sopstven trud.

Podgotovka na folija za odgleduvawe na morkovi

Odgleduvawe morkovi Morkovite se seat vo redovi od po 80 santimetri. Potoa, koga }e niknat, morkovite se prskaat i prihranuvaat so te~no i obi~no |ubre i toa vo tekot na vegetacijata, a ne i vo zimskiot period. Vo zima listot ne raste, tuku samo korenot odnosno plodot na morkovot. Od edna folija se berat od 800 do 900 kilogrami morkovi. Onie morkovi koi se sadat naprolet treba da se navodnuvaat sekoj vtor den, bidej}i morkovot bara mnogu voda. Morkovite koi se sadat naesen se navodnuvaat poretko bidej}i folijata im ja {titi vlagata. Tie pove}e se navodnuvaat vo april, koga stasuvaat za berba.

22 | MOJA ZEMJA

Organsko zemjodelsko proizvodstvo BIOLO{KA ZA[TITA

PREPARATI OD RASTITELNO POTEKLO Vo prethodniot broj objasnivme kako od kopriva i domat mo`e da se pravat preparati i da se za{titat zemjodelskite proizvodi. Vo knigata “Organsko zemjodelsko proizvodstvo” od prof. d-r Vasko Zlatkovski se spomenuvaat i drugi preparati od rastitelno poteklo, koi farmerite sami mo`at da gi napravat i da gi za{titat zemjodelskite proizvodi.

Tutun - (Rastitelni vo{ki i buha~) Od ekstrakcijata od otpadokot na tutunot se dobiva temna te~nost. Na 100 litri voda se stava 5litri od te~nosta od tutunot i 2 kg kaliumov sapun. Me{avinata dobro se izme{uva i potoa mo`e da se upotrebuva za prskawe.

Kromid - (Griwi) 20-50 grama lu{pi od kromid se prelivaat so 1 litar voda i se ostavaat 4 do 7 dena. Potoa te~nosta se cedi i se prska nerazredena. Se prska protiv griwite, a prvenstveno protiv pepelnica, plamenica i ‘r|a. Osven rastenijata, se prska i po~vata.

Kamilica - Poseana me|u `itata go podobruva rastot na rastenijata. Se veruva i e potvrdeno deka edno rastenie od kamilica {titi eden kvadraten metar povr{ina od beliot crv.

Luk - Beliot crv ne go podnesuva mirisot na ova rastenie. Lukot posean me|u jagodite pomaga tie da bidat pocvrsti.

Ren - Posean po rabovite na nasadite so kompir pomaga za dobivawe zdravi krtoli, a posean pokraj cre{a ja spre~uva pojavata na monilijata i gnile`ot.

Kim - Zasean pokraj kompirot go podobruva vkusot na kompirot.

Magdonos - Nasean pokraj domatot go podobruva vkusot na domatot. Magdonosot, pak, vlijae na uni{tuvaweto na parazitite na prazot.

Izvadok od knigata “Organsko zemjodelsko proizvodstvo” od prof. Vasko Zlatkovski

NOEMVRI 2009 | 23

UKRASNA @IVINA Strast na mladiot farmer Vladimir Pavlovski

“Za mene ovaa farma pretstavuva vistinsko mesto za relaksacija. Koga stanuva zbor za egzoti~nite i poskapi vidovi `ivina, kaj nas naj~esto gi kupuvaat kompaniite i pripadnicite na bogatata klasa za ukrasuvawe na svoite dvorovi, dodeka mnogu e pomal brojot na onie koi kupuvaat od ovie egzoti~ni `ivotni za li~no zadovolstvo”; veli Vladimir, koj otsekoga{ odgleduval `ivotni. Na negovata farma ima od 150 do 200 grla. Ukrasnata `ivina Vladimir naj~esto ja nabavuva od Srbija i [vajcarija.

Indiski paun

FARMA SO UKRASNI PTICI Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska

o momentov na farmata ima preku 30-tina vida na `ivina i zajaci. Pauni, sedum vida na fazani, brama, ukrasni {atki, selebriht se samo del od vidovite na ukrasni ptici {to mladiot farmer Vladimir Pavlovski gi ~uva na svojata farma vo skopskata naselba Ilinden. Farmata koja se prostira na 1.600 kvadratni metri pretstavuva vistinski dom za ovie retki ptici. Tuka `iveat triesetina vida na ukrasna `ivina, a na farmata Vladimir odgleduva i zajaci.

Toj ima sedum vida na fazani: u{esti fazani, dijamantski, srebreni, zlatni, platinesti, mongolski i {umski fazani. Posebna

V

24 | MOJA ZEMJA

dekoracija davaat malite ukrasni {atki: mandarinki i karolinki. “[atkite najubavo izgledaat po mitareweto”, veli Vladimir koj ima napraveno i mal bazen za niv.

Toj dodava deka {atkite se parat vo voda, no imalo i slu~aj koga e dobien podmladok od par koj bil vo kafez bez bazen, t.e. na suvo.

Edna od prekrasnite ptici na farmata e indinskiot paun, a ne se pomalku zabele`itelni i vidovite na koko{ki brama. Vlatko ima tri vida na brama: svetla (bela), `olta i pastelna brama.

Interesna `ivina se i selbrihtot (zlaten i srebren), italijankata (srebrena i erebi~esta), kako i ukrasnite gulabi.

“Za mene ovaa farma pretstavuva vistinsko mesto za relaksacija”, veli Vladimir, koj otsekoga{ odgleduval `ivotni. Na negovata farma ima od 150 do 200 grla.

Spored nego, najspecifi~ni za odgleduvawe se paunite, fazanite i {atkite. Ovie ptici baraat specifi~ni uslovi, a i za niv nema soodvetna hrana vo Makedonija.

“Za niv se potrebni 40 do 50% proteini, zatoa im davam `ol~ka od vareno jajce, bra{narski crvi, mlado sirewe ili urda i vitamini. Sekoj vtor den gi hranam so zelena hrana (treva i zelen~uk), a za vreme na mitareweto dobivaat poja~ana hrana”, veli Vladimir.

Toj `ivinata ja ~uva vo oddel-

Strast na mladiot farmer Vladimir Pavlovski Nadnaslov UKRASNA @IVINA RUBRIKA

Koko{ki brama Ovoj vid na koko{ka e karakteristi~en po svojata golemina i po toa {to ima perduvi i na samite noze. Pri nejzinoto sozdavawe se odelo kon toa da se sozdade krupna sorta na koko{ki so impozanten izgled, a se zanemaruvale drugite karakteristiki i poradi toa ovie koko{ki vleguvaat vo grupata na ukrasna `ivina. Bramata se hrani kako i site drugi vidovi na koko{ki so razni vidovi na `itarki, meki trevi, p~enka i son~ogled.

Bramata, kako i site ptici, se mitari vo esenskiot period. Za nea treba posebna nega vo esenskiot period koga ima mnogu vrne`i. Ako nejzinite perduvi se o{tetat ili izvalkaat, celosno ja gubi ubavinata, zatoa bara pogolema nega i soodvetno ~uvawe vo toj period. Vo pogled na nesivosta, ne mo`e da se ka`e deka bramata e na vrvot, me|utoa ima relativno zadovolitelna nesivost od okolu 120-180 jajca godi{no. @enkata sama gi vede piliwata i e dobra majka. Treba da se obrne vnimanie na gnezdoto kade {to se le`at jajcata - dnoto treba da bide pomeko bidej}i bramata e te{ka koko{ka i mo`e da se slu~i da gi iskr{i jajcata.

Zlaten fazan

Indinski paun Ma{kiot indinski paun ima svetkavo sinozeleno perje. Najkarakteristi~en del na paunot e {arenata opa{ka na koja pokraj sinozelenata boja preovladuvaat crni to~ki, koi se narekuvaat o~i. @enskiot indinski paun ima perje so me{avina od nekolku boi - zelena, kafeava i siva. @enkite mo`at da go ra{irat svoeto perje i so toa uka`uvaat na opasnost za svoite mladi ili, pak, se zakanuvaat na drugi `enki-soperni~ki.

Selebriht

Razmno`uvawe

Ukrasni {at~iwa

Paunite, fazanite, {atkite se aktivni vo periodot od mart do juni. Pove}eto fazani i paunite se poligamni, a {atkite (karolinki i mandarinki) se monogamni. Paunite nesat najmnogu od 5 do 10 jajca.

ni boksovi. Za vreme na pareweto site vidovi na ptici se podeleni vo oddelni boksovi. Samite kafezi se oddeleni so prepreki.

Vo niv ima pesok, a i redovno se dezinficiraat.

Vladimir koristi i inkubator za ve{ta~ko oploduvawe, no spored nego, najdobro e pticite da se oploduvaat po priroden pat. Ukrasnata `ivina ja nabavuva naj~esto od Srbija i [vajcarija. Toj neodamna be{e na saem vo Novi Sad, Srbija. Spored nego, ako so ovoj vid na `ivinarstvo se raboti organizirano i obedineto od strana na site odgleduva~i, }e stane isplatliv biznis. Koga stanuva zbor za egzoti~nite i poska-

pi vidovi `ivina, kaj nas naj~esto gi kupuvaat kompaniite i bogatata klasa za ukrasuvawe na svoite dvorovi, dodeka mnogu e pomal brojot na onie koi kupuvaat od ovie egzoti~ni `ivotni za li~no zadovolstvo.

Najskapi se paunite i egzoti~nite fazani (u{asti, tragopan, paunasti i dr.), taka {to pileto od paun na 1,5-2 meseci starost se prodava za 20 evra.

Vo Makedonija nema organiziran izvoz na ovoj vid `ivina.

Naj~esti kupuva~i na ukrasna `ivina se Grci, koi vakvite ptici isto taka gi koristat za dekoracija na svoite dvorovi i za li~no zadovolstvo.

Selbrihtot e minijaturna rasa na koko{ki i mo`at da bidat vo dve bo i - zlatna i srebrena. Oblikot na nivnata kresta e mnogu specifi~en i ne e kako kaj drugite koko{ki, ovaa sorta ima takanare~ena gra{esta kresta. Ima relativno dobra nesivost od okolu 150 jajca godi{no. @enkata ne se raskva~uva ili go pravi toa vo mnogu retki slu~ai i za nivno razmno`uvawe se koristi druga koko{ka (kva~ka) ili inkubator.

Vladimir Pavlovski, odgleduva~ na ukrasna `ivina

@IVINARSTVO I SVIWARSTVO

Integrirani ekolo{ki dozvoli

3000 EVRA KAZNA ZA FARMERITE

BEZ DOZVOLA DOZVOLATA A E NAMENETA ZA NOVI INSTALACII (FARMI SO POGOLEM KAPACITET) DODEKA DOZVOLITE B SE NAMENETI ZA NOVI ILI VE]E POSTOE^KI @IVINARSKI, SVIWARSKI FARMI I KLANICI Pi{uva: Berta Kitinska

Makedonskite `ivinarski, sviwarski farmi, klanici i drugi industriski objekti do 2014 godina }e mora da obezbedat integrirani ekolo{ki dozvoli.

Kaznite za neposeduvawe na ekolo{kite integrirani dozvoli }e se dvi`at od 3000 evra pa nagore, vo zavisnost od goleminata na instalacijata, veli Ivan Kamewarski od Dr`avniot inspektorat za `ivotna sredina i prostorno planirawe, koj e nadle`en za kontrola na objektite.

Toj vakvite informacii im gi soop{ti na farmerite za vreme na rabotilnicata organizirana od Federacijata na farmerite na RM i Era Agrina.

Postojat A i B integrirani dozvoli.

“Dozvolata A e nameneta za novi instalacii (farmi so pogolem kapacitet) dodeka dozvolite B se nameneti za novi ili ve}e postoe~ki `ivinarski, sviwarski farmi i klanici”, veli Ivana Serafimova, koordinator na edinicata za lokalna samouprava od ZELS. Baraweto za dozvola A se dostavuva do Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, a za izdavawe na dozvolata B se nadle`ni op{tinite. Sekoja op{tina treba da ima inspektor i dvajca konsultanti koi }e 26 | MOJA ZEMJA

bidat nadle`ni za proverka i izrabotka na ekolo{kite integrirani dozvoli. Za da se dobie edna od ovie dve dozvoli potrebno e farmerite da imaat izraboteno elaborat, koj }e se odnesuva na novi i ve}e postoe~ki instalacii ili studija koja se izrabotuva za pogolemi objekti.

Rokot za izdavawe na dozvola B so izraboten elaborat e 60 dena pri {to za potvrda se potpi{uva gradona~alnikot na op{tinata, a rokot za izrabotka na studijata e 290 dena. Za poseduvawe na ekolo{kata dozvola sekoj farmer }e mora da plati odreden godi{en nadomestok, velat od ZELS. “Ovie ekolo{ki dozvoli se va`ni za nas ne samo za da mo`eme da rabotime, tuku i da konkurirame za parite od IPARD fondovite, koi naskoro treba da bidat dostapni za nas, zemjodelcite”, veli Pero Mihailov, koj ima sviwarska farma vo Sveti Nikole.

Era Agrina so poddr{ka na FFRM i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe formira Regionalen centar vo koj }e se vklu~at eksperti i pretstavnici od Stopanskata komora za zemjodelstvo i {umarstvo od R.Slovenija, koi }e go prenesat svoeto iskustvo za sproveduvawe na integriranite ekolo{ki dozvoli.

“Va`no e i ponatamu da se organiziraat rabotilnici so cel da se informirame za ekolo{kite dozvoli, koi se zna~ajni za nas, farmerite, ako sakame da prodol`ime so ovaa rabota”, veli Gorica Bogeska, koja odgleduva brojleri vo svojata farma vo Prilep.

Hranewe na govedata

STO^ARSTVO

Ekonomski optimalen obrok KAJ MLE^NITE KRAVI Pi{uva: Du{ko Micovski, veterinar

Pokraj redovnata zdravstvena kontrola na govedata, sekoj veterinar koga gi posetuva farmite so mle~ni kravi e dol`en na zemjodelcite da im dade soveti za ishrana na govedata. Potrebno e da mu sostavi ekonomski optimalen obrok od hranata {to ja ima farmerot. Toa zna~i najevtin, a vo isto vreme da gi zadovoluva potrebite na organizmot za maksimalno proizvodstvo na mleko. Koga se podgotvuva optimalniot obrok mora da se vodi smetka za pet osnovni principi.

Toa zna~i: - Dovolna i potpolna ishrana za maksimalno iskoristuvawe na genetskite potencijali na kravata; - Ramnomerna ishrana vo tekot na celata godina koja }e odgovara na potrebite na odredeni fazi vo `ivotot na kravata. Graviditetot i mle~nosta se me|usebno povrzani, taka {to gre{ki vo edna od ovie fiziolo{ki manifestacii nepovolno se odrazuvaat i na

drugi funkcii vo organizmot; - Izbalansirani obroci vo pogled na sodr`inata na hranlivite materii. Mora da bidat vkusni i raznovidni, a dovolno voluminozni i dietetski za da se obezbedi normalno varewe; - Zdrava hrana i bez {tetni primesi; - Obrocite da bidat kolku {to e mo`no poekonomi~ni.

- Obrokot se pravi vrz osnova na kila`ata na kravata i nejzinata mle~nost.

Za krava so te`ina od 600 kg i mle~nost od 20 litri na den so 4% maslenost se potrebni: skrobni edinici 9,1; svarlivi proteini 1530 grama, kalcium 71 grama, fosfor 58 grama, magnezium 24 grama, sol 60 grama, karotin 300 miligrama, vitamin A 40000 ie, vitamin D 7200 ie, vitamin E 200 miligrama.

Eve nekolku soveti za ishrana na mle~ni kravi vo koi senoto e osnovna hrana:

Recept za ishrana za proizvodstvo na 10 litri mleko na den Livadsko seno

12 kg

Sto~na repa

10 kg

Suvi stebla od p~enka

5 kg

Recept za ishrana za proizvodstvo na 13 litri mleko na den Livadsko seno

12 kg

Seno od lucerka

4 kg

Koncentrat

2 kg

(dokolku vo 1 kg koncentrat ima 65 grama svarlivi proteini)

Recept za ishrana za proizvodstvo na 17 litri mleko na den Livadsko seno

10 kg

Seno od lucerka

4 kg

Sto~na repa

20 kg

Koncentrat

3 kg

(dokolku vo 1 kg koncentrat ima 65 grama svarlivi proteini)

Recept za ishrana za proizvodstvo na 21 litar mleko na den Livadsko seno

12 kg

Seno od lucerka

4 kg

P~enkarna sila`a Koncentrat

10 kg 3 kg

(dokolku vo 1 kg ima 75 grama svarlivi proteini) NOEMVRI 2009 | 27

Katerina Kostadinova - Integrirani sistemi za kvalitet (IQS) RAZGOVOR

HACCPsistemot mora da se sprovede I primarnoto zemjodelstvo mora da sledi odredeni pravila za da ja snabduva prerabotuva~kata industrija so bezbedna surovina

Koi uslovi treba da gi ispolnat proizveduva~ite za HACCP? HACCP-sistemot podrazbira proizvodstvo na bezbedna hrana odnosno hrana vo koja nema nedozvoleni hemiski materii, tu|i tela i mikroorganizmi. Toj gi definira, pred s#, barawata za objektite vo koi se operira so hranata, postavenosta na proizvodnite procesi, infrastrukturnite re{enija, so cel da se namali mo`nosta tie da pretstavuvaat opasnost za hranata koja se proizveduva ili so koja{to se manipulira vo tie prostorii.

Osven toa, postojat zadol`itelni preduslovni programi {to treba da se postavat vo sekoja kompanija kako temel na HACCP-sistemot, a vo koi spa|aat: kontrola na dobavuva~i, obuka na vrabotenite, odr`uvawe li~na higiena i kontrola na zdravstvenata sostojba, standardno-operativni postapki za ~istewe i sanitacija, odr`uvawe i kalibracija, kontrola na {tetnici, rakuvawe so otpad, sledewe na surovinite do dobavuva~ite i gotovite proizvodi do potro{uva~ite i dr.

Samo ako se celosno ispolneti ovie preduslovni programi kompanijata mo`e da ja sprovede analizata na opasnostite i so toa da gi odredi kriti~nite kontrolni to~ki vo svoite procesi so cel efikasno da ja sprovede kontrolata za da obezbedi bezbeden proizvod. Najgolem predizvik za na{ata industrija e odr`uvawe na ladniot sinxir na skladirawe, transport i proda`ba na proizvodite, celosno pakuvawe na proizvodite i napu{tawe na dosega{niot sistem na proda`ba na t.n. refusstoka, kako i sledewe na surovin-

ite osobeno onie koi poteknuvaat od primarnoto zemjodelstvo.

Koja e povrzanosta na HACCP so primarnoto zemjodelstvo?

Kompaniite od prehranbeniot sektor se direktno povrzani so primarnoto zemjodelstvo koe e eden od nivnite glavni dobavuva~i bilo da se raboti za odgleduva~i na zelen~uk, ovo{je, farmi za sviwi, goveda i sl. Ako prerabotuva~kata industrija primi proizvod so nedozvoleno nivo i vid na pesticid, antibiotik i sli~no, prerabotuva~kata industrija nema da ima mo`nost istiot da go preraboti vo bezbeden proizvod. Ova uka`uva na toa deka i primarnoto zemjodelstvo mora da sledi odredeni i soodvetni pravila za da ja snabduva prerabotuva~kata industrija so bezbedna surovina.

Kolku proizvoditelite vo Makedonija se podgotveni za HACCP? Vo Makedonija postojat mnogu operatori koi rabotat vo razli~ni uslovi i so razli~ni kapaciteti.

Sekako deka vo prednost se onie operatori koi izgradija novi i moderni objekti za razlika od onie koi operiraat vo nasledeni objekti od prethodniot sistem. Najpogodeni se najdoa operatori kako kolonijalni prodavnici, burek~ilnici, slatkarnici, sendvi~arnici i drugi koi dosega rabotea vo uslovi {tokoi ne odgovaraat na barawata na HACCP. Kolku proizvoditeli vo Makedonija go imaat vovedeno HACCP? Ona {to mo`am da go ka`am kako podatok od realnata sostojba na teren e toa deka pogolem del od operatorite so hrana od `ivotin-

sko poteklo se vo zavr{na faza. Za sostojbata vo ostanatiot prehranben sektor mo`e da se ka`e deka ima golemo razdvi`uvawe vo posledno vreme, no ostanuva faktot deka ovoj del od operatorite podocna po~naa so sproveduvaweto, pa im ostana pomalku vreme da go zadovolat rokot koj za niv istekuva do krajot na godinava. Ova osobeno se odnesuva na restoranite, hotelite, marketite, sendvi~arnicite i sl. Vo zavisnost od sostojbata na kompanijata, postojat i razliki vo tro{ocite.

Najgolem del od tro{ocite pa|aat na tovar na postarite objekti za podobruvawe na infrastrukturata, zamena na opremata, adaptacija na proizvodnite prostorii i drugo.

Ostanatite tro{oci se vo delot na redovni laboratoriski analizi na proizvodite, surovinata, brisevi od opremata i rabotnite povr{ini, anga`irawe na kompanija za kontrola na {tetnici, nabavka na kalibrirani merni instrumenti, nabavka na soodvetni sredstva za ~istewe i dr.

Sekoja kompanija mo`e da go sproveduva HACCP sistemot so sopstveniot kadar ako toj gi ima potrebnite kvalifikacii, znaewa i obuka.

Va{ata poraka do zemjodelcite i prerabotuva~ite vo odnos na primenata na HACCP? HACCP sistemot e zakonska obvrska i mora da se primenuva i odr`uva vo sekoj segment na prehranbeniot sektor! Sekoe odlo`uvawe i barawe izgovor za nesproveduvawe dava negativna slika za industrijata i dr`avata voop{to {to podocna mo`e da ima pogolemi reperkusii vo pogled na koristeweto na fondovite od EU, na izvozot i sli~no.

NOEMVRI 2009 | 29

LEKOVITI BILKI Spored bitol~anecot Trajan \okov

Nadnaslov

RUBRIKA

Bereweto Naslov bilki vo dve reda -isplatliv biznis Naslov vo dva reda

Pi{uva: Marija Kotevska, FFRM, RC Bitola

eesetgodi{niot Trajan \okov od Bitola u{te od mali noze zapo~nal da sobira lekoviti bilki. Vo negovoto semejstvo berbata na lekoviti bilki e tradicija prenesena od tatko i dedo. “Sezonata za berba na lekovitite bilki zapo~nuva vo april, nekade okolu Cvetnici, i trae do Mitrovden (7 noemvri)”, objasnuva Trajan, koj sobira bilki od Pelister, Pletvar, Gali~ica i od Debar.

Na negovata tezga {to ja ima na zeleniot pazar mo`e da se najdat pedesetina vida na bilki, po~nuvajki od ajdu~ka treva, glog, `alfija, maj~ina du{i~ka, dabec, bel slez, lipa, mato~ina, borovinka, me~kino grozje itn.

Od ovie bilki se pravat ~aevi za le~ewe na ka{lica, astma, nervoza, ko`ni bolesti, revma, visok pritisok, {e}er i sl.

“Za site ~aevi treba da se zapazi periodot na berba zatoa {to otkako }e precvetaat ne se upotreblivi. Najzastapeni se na viso~ina nad 800 metri.

Su{eweto na ~aevite se vr{i pod senka. Lekovitite bilki ako se izlo`eni na sonce ja gubat bojata, sjajot i po`oltuvaat. Najdobro e da se ~uvaat vo kartonski kutii. Rokot na upotreba na bilkite e dve godini, a potoa ja gubat ja~inata i svojstvata”, veli \okov.

Spored nego, najte{ka za berewe e belata imela koja ja ima na postari dabovi drvja i potrebno e da se ka~uva na viso~ina od 15 do 20 metri. Boliva~ot (kamilicata) se bere samo nautro i nave~er, zatoa {to preku denot ima dejstvo na predizvikuvawe bolka vo o~ite.

Spored nego, isplatlivo e da se prodavaat lekoviti bilki preku celata godina.

[

kombinacija i se ostava da stoi 10-12 ~asa. Sledniot den dobieniot ~aj se cedi i se pie topol.

Recept za ka{lica 40 gr list od podbel, 20 gr cvet od qubi~ica, 30 gr list od tegavec, 20 gr list od `alfija i 40 gr bel slez.

Se me{aat sostojkite. Edna la`ica od ovaa me{avina se preliva so 0,2 litri vrela voda i se ostava da stoi 30 minuti. Vo ~ajot mo`e da se dodade la`ica med i da se pie dodeka e topol. ^ajot sekoga{ treba da se pie sve`o podgotven.

`alfija

Recept za bolest na bubrezi i na mokra~ni pati{ta ti{ta 30 gr troskot, 30 gr preslika (kowska opa{ka, pa{ka, vretenica), 30 gr list od breza, 30 gr plod od {ipka ipka i 20 gr kosa od p~enka. Se pravi me{avina od prethodnoodnospomenatite bilki. Tri la`ici od me{avinata se prelivaat so vrela voda nave~er i smesata se ostava a da stoi cela no}. ^ajot se pie topol, sledniot den.

Recept za {e}erna bolest 50 gr me{unka od grav, 40 gr list od kopriva, 30 0 gr list od breza, 40 gr list od borovinka i 30 gr list ist od pelin. Vo eden litar vrela voda se stava od celata ta 30 | MOJA ZEMJA

kopriva

Poseta na”Flores” od Radovi{ AGROALTERNATIVA

Dobra zarabotuva~ka so sobirawe listovi i korewa avanda, dabov mov, kantarion, nane, borovinka, {ipka, smreka, Pi{uva: Berta Kitinska se del od divoraste~kite plodovi koi kompanijata “Flores” od Radovi{, kako polupreraboteni proizvodi, gi izvezuva na evropskite pazari. Ve}e dve godini “Flores” svoite proizvodi gi prodava na grosisti i zastapnici za farmacevskata, kozmeti~kata i prehranbenata industrija vo Germanija, Francija, [panija, [vajcarija, Grcija, Rusija, Ukraina, Polska, Portugalija, Hrvatska i Srbija.

“Bez razlika za koj vid bilka stanuva zbor, gi delime vo grupacii na listovi, granki, korewa, stebla, cvetovi. Sekoja grupacija na pazarot se prodava po razli~na cena i ima poinakov proces na proizvodstvo”, veli Ivan Stojanov, proekt-menaxer vo kompanijata.

Vo procesot na poluprerabotka, lavandata kako rastenie gi opfa}a site grupacii: listovi, steblo, koren, granki, cvet. Na po~etokot, od lavandata se otstranuva pravta, po {to sleduva ~istewe niz podvi`na lenta i, na kraj, se~ewe i klasificirawe vo golemi vre}i. “Vakvata surovina se izvezuva na evropskite pazari kade {to se doprerabotuva, vo zavisnost od nejzinata namena. Izvoznata cena na lavandata i ostanatite bilki zavisi od vremenskite uslovi”, veli Stojanov.

“Spored standardite za organsko proizvodstvo, na{ata kompanija sklu~i okolu 1.200 dogovori so

L

sobira~i, koi vo soglasnost so standardite mora da pominat niz proces na edukacija za pravilno sobirawe bilki za da ne dojde do odredeno naru{uvawe na nivniot ekolo{ki sistem. So samata obuka, sobira~ite dobivaat sobira~ki karti koi gi dostavuvame do J.P. “[umi” kako dokaz deka uspe{no ja pominale edukacijata”, raska`uva Stojanov. Kompanijata ima 17 otkupni punktovi niz celata teritorija i voveduvaat nova organska proizvodna linija.

Na{ata kompanija e izvozno orientirana, a najgolem prihod ostvaruva od listovidnata proizvodna linija (steblo, koren, cvet, granki, rizom, mov, seme).

Na{ata zemja ima potencijal za razvoj na ovaa granka. Mo`e da se kultiviraat nekoi bilki na pogolemi povr{ini i voedno ima mo`nost da se stapi vo kooperantski odnosi so zainteresiranite sobira~i. “Grantot od AgBiz programata e namenet za voveduvawe nova linija za organski proizvodi, za podobruvawe na proizvodniot kapacitet i usvojuvawe na principite na organsko proizvodstvo. So proektot }e imame mo`nost da se probieme na novi izvozni pazari i da se zgolemi pobaruva~kata na organsko proizvodstvo kako surovina za farmacevskata industrija”, zavr{uva Stojanov.

Otkritie na NASA ZANIMLIVOSTI

Ma{ina za doma{no odgleduvawe rastenija o~va, voda i svetlina, ova se trite glavni sostojki za odgleduvawe i odr`uvawe zdravi rastenija. [to se slu~uva ako se otstrani po~vata i vo mnogu malo koli~estvo se upotrebuva voda? Dali mo`e vo vakvi uslovi da se odgleduvaat rastenija? NASA so svojot nov izum poka`a deka rastenijata mo`at da egzistiraat i vo vakvi uslovi. Noviot aparat na struja na NASA ovozmo`i odgleduvawe na rastenija vo tekot na celata godina, bez da ima potreba od po~va. Ovaa tehnologija e nare~ena “Aeroponika”. Izvonredniot vnatre{en mikromlazen sistem postojano gi prska korewata so voda zbogatena so hranlivi materii i kislorod, taka {to plodovite rastat pogolemi i pocvrsti. Ona {to e potrebno da se napravi e da se dodade voda vo ma{inata, kade {to ima seme, i korewata }e se pojavat so tekot na vremeto.

Sovr{eno e za odgleduvawe bilki. Cenata na aparatot na struja za odgleduvawe rastenija vo maloproda`ba iznesuva 34,95 funti (49,87 dolari).

Rastenijata dobivaat ne`na, blagoprijatna nega koja im e potrebna preku proces koj ja {titi `ivotnata sredina, koj e osloboden od ne~istotija, a koristi mnogu malku voda. Ovoj proces, poznat kako “Aeroponika” im ovozmo`uva na rastenijata da rastat vo sredina polna so vozduh oslobodena od po~va. Iako ne se vkoreneti vo po~vata, nekoi rastenija, koi se odgleduvaat aeroponi~no, vsu{nost, se vkoreneti vo NASA. Ova istra`uvawe, kombinirano so

P

pove}ekratna poddr{ka od NASA, pomogna „Agri Haus” (zemjodelska ku}a), koja se nao|a vo Kolorado, da se zdobie so kredibilitet na komercijalen pazar, so sli~na tehnologija i bruto-kapital, potrebni da se sprovede dopolnitelno istra`uvawe na nivite od novata era, poznato kako biozemjodelstvo.

Ri~ard Stouner, pretsedatel i osnova~ na “Agri Haus”, zapo~nal so upotreba na Aeroponika kon krajot na 80tite godini, so odgleduvawe bilki pod plastenik.

Koristej}i svoj, patentiran proces na aeroponika, Stouner be{e eden od edinstvenite lu|e vo SAD {to koristele Aeroponika vo odgleduvaweto rastenija vo toa vreme. Negovite rastenija imaat razvieno sistemi na zdravi korewa, pri odgleduvawe vo bespo~vena sredina na aeroponi~niot sistem za brzo rastewe nare~en “Genesis”.

ИМПЛЕМЕНТАЦИЈА НА СТАНДАРДИ

ISO HACCP GLOBALGAP HALAL

Органско производство

9001:2008 22000:2005

14001:2004 13485:2003

Прехранбена индустрија Угостители Мало и Големо продажба Свежо Овошје

Житни култури Семенски материјал Стандард за управување со безбедност на храна, комплементарен со НАССР системот, наменет за пазарите со население од исламска вероисповед.

Контролирано земјоделско производствто засновано на пропишани операции и контролирана ограничена употреба на ѓубрива и средсва за заштита

ОБУКИ Обуки за оценувачи на стандардите : ISO, HACCP, GLOBALGAP Водени од акредитирани преведувачи од земјата и странство. Присутните се здобиваат со сертификати Актредитирани од: IRCA, RABQSA, FAS.

MEHANIZACIJA Ma{ina za pribirawe na fura`nite kulturi

Kosa~ka so kondicioner

Kosa~ka so kondicioner

Pi{uva: Prof. d-r Dragi Tanevski enes lucerkata i trevite vo svetot se kosat isklu~itelno so kosa~ki so vgradeni kondicioneri. Zabrzano su{ewe se postignuva pove}e vo vtorata faza, pri {to vkupnoto vreme na su{ewe ~esto se skratuva na polovina. Skratuvaweto na vremeto na su{ewe osobeno e uspe{no ako koseweto na lucerkata se vr{i vo fazata na cvetawe koga tkivoto na stebloto e pomeko. Steblata na lucerkata imaat zna~itelno pomalku stomi za razlika od listovite pri {to najgolem del od vodata isparuva niz epidermisot, dodeka listot brzo se su{i i pri zatvoreni stomi.

Za da mo`e {to podobro da se izedna~i vremeto potrebno za su{ewe na listovite i steblata, t.e. da se zabrza su{eweto na steblata, se upotrebuvaat ma{ini za mehani~ko tretirawe na okoseniot materijal poznati pod nazivot kondicioneri. Pod poimot kondicioner se podrazbira ma{ina koja na razli~ni na~ini gi gme~i i gi kr{i steblata na rastenijata.

Su{tinata na gme~eweto i kr{eweto na steblata e so propu{tawe na okoseniot materijal pome|u valjacite da se razbie tkivoto na rastenieto so cel da se zgolemi povr{inata i da se olesni isparuvaweto na vodata. Na toj na~in se nastojuva {to pove}e da se zabrza su{eweto na steblata i da se izedna~i so brzinata na su{eweto na listovite.

Vrz osnova na karakteristikite na lucerkata i trevite se razvile ma{ini i kompletni linii na ma{ini koi ja osovremenija tehnologijata, go povi{ija kvalitetot vo proizvodstvoto na senoto.

So razvitokot na ovaa oprema e postignato slednoto: visoka produktivnost, minimalna potro{uva~ka na

rabotna sila, namalen e brojot na rabotite vo proizvodstvoto na seno, potpolna mehanizacija na procesot od kosewe do ishrana i zadr`uvawe na kvalitetot na senoto.

Vo praktikata naj~esto se primenuvaat dva sistema na ma{ini za mehani~ko tretirawe na okoseniot materijal: - ma{ini so mazni, rebrasti i re{etkasti valjaci i - ma{ini so rotoudara~i.

Ma{inite za mehani~ko tretirawe na okoseniot materijal, kondicionerite, mo`at da bidat samostojni ma{ini vle~eni od traktor koi dobivaat pogon od priklu~noto vratilo na traktorot, potoa vo eden agregat so kosa~kite ili kako vgradeni vo samoodnite kosa~ki.

Rabotni delovi na ovie ma{ini se par valjaci postaveni popre~no na pravecot na dvi`eweto. Tie se postaveni eden nad drug, a mo`at da bidat so mazna, rebrasta i kombinirana rabotna povr{ina.

Skratuvaweto na vremeto na su{ewe poradi zgolemenite povr{ini za isparuvawe na vodata doa|a do izraz samo pri su{ewe koga vremeto e ubavo i e pogolemo pri gme~eweto na okoseniot materijal otkolku pri negovo kr{ewe. Isto taka, zavisi od dol`inata na valjacite. Ako dol`inata e pogolema, intenzitetot }e bide pogolem. Spored izvr{enite ispituvawa vo svetot, vo prose~ni vremenski uslovi vremeto na su{eweto na gme~enata leguminozna masa se skratuva za okolu 30%. Rizikot od nepovolni vremenski uslovi e pomal, bidej}i senoto ostanuva na poleto pokuso vreme. Pomali se zagubite vo listovi i se dobiva seno so dobar kvalitet.

Dijagram na namaluvaweto na vlagata vo procesot na su{ewe

Kondicioneri

Sodr`ina na vlaga (%)

D

Vreme na su{ewe (h) 34 | MOJA ZEMJA

- - - So kondicioner _____ Bez kondicioner

NOEMVRI 2009 | 35

MEHANIZACIJA

TIGER 60-70

Napraven da trae, ednostaven za upotreba Pi{uva: Aleksandar Zoj~evski

dnostaven i visokokvaliteten, ova se glavnite karakteristiki na traktorite SAME TIGER. Proizvoditelot na traktori Same izleze so nova linija TIGER 60-70, ednostavni i efikasni trak-

E

tori.

Modelot Tiger 60 e so mo}nost od 55 KS i se odlikuva so mala potro{uva~ka i mali tro{oci za odr`uvawe.

Ovoj model e pogoden za mali zemjodelski stopanstva zatoa {to mo`e da se upotrebuva za razni nameni. Toj e opremen so SAME Euro 2 tricilindri~en motor so mala potro{uva~ka na gorivo, {to se dol`i na inovativnite tehni~ki re{enija na izrabotkata na blokot na motorot.

Ovoj traktor ima relativno mala brzina na dvi`ewe na kolenestoto vratilo {to od druga strana gi namaluva vibraciite i abeweto na podvi`nite delovi i ja namaluva bu~avata. Seto toa pravi ovoj traktor da bide udoben za rabota.

Poseduva sovremena mehani~ka sinhronizirana transmisija so planetarni zap~anici, so 12 brzini napred i tri brzini nazad, so maksimalna brzina od 35 kilometri na ~as, {to zna~itelno go namaluva vremeto za transport i tranzit.

SAME TIGER se nudi so pogon na dve ili na site ~etiri trkala.

TIGER 60 i 70 sopira na site ~etiri trkala so diskovi potopeni vo maslo. Pokraj pogonot na trkalata, traktorot ima izlez od 540 vrte`i vo minuta {to go pravi odli~en pogonuva~ za {irok spektar na priklu~ni uredi.

Hidrauli~niot sistem se sostoi od pozicionirawe, draft, lebdewe i kontrola so pove}e funkcii.

Zaka~uvaweto vo tri to~ki garantira kapacitet na podigawe na najmalku 3.000 kg, so {to mo`e da se koristi priklu~na mehanizacija vo golem dijapazon.

TEHNI^KI PODATOCI Tiger 60 Zafatnina: 3000 kubni santimetri Mo}nost: 70 KS Broj na cilindri: tri, turbopolna~ Nominalen broj na vrte`i na motorot: 2.200 vrt/min Maksimalen broj na vrte`i na motorot bez optovaruvawe: 2.350 vrt/min Brzina na vrte`i na motorot vo nulta brzina: 750 vrt/min Vozdu{en filter Kapacitet na rezervoarot: 70 litri Klirens: 400 mm Vkupna te`ina so za{titna ramka: 2.160 kilogrami Sistem za sopirawe na dvete oski

36 | MOJA ZEMJA

Masivna i cvrsta transmisija napravena za dolgotrajna efikasnost.

Zajaknata strani~na oska so planetarna transmisija na diskedinicata Brz sistem za sopirawe koj raboti na maslo

Neverojatno konformen traktor

\ubrewe ili ishrana FERTIGACIJA

Te~ni |ubriva za prihranuvawe Pi{uva: Nikola Stojanov zrazot “|ubrewe na po~vata” vo posledno vreme s# pove}e se zamenuva so “ishrana na rastenijata” {to e mnogu poadekvatno za ovoj vid operacija vo sovremenoto zemjodelstvo. Vsu{nost, stanuva zbor za poprofesionalen pristap kon ovoj del od zemjodelstvoto i poleka, no sigurno, zemjodelcite ja sfa}aat potrebata i rezultatot od upotrebata na pokvalitetni |ubriva.

Do pred desetina godini, vo Makedonija i na Balkanot bea prisutni samo klasi~ni granulirani NPK |ubriva, koi se proizveduvaa vo na{ite lokalni fabriki. Vo posledno vreme na pazarot se prisutni s# pokvalitetni i poraznovidni kombinacii na |ubriva, so {to se dava mo`nost na{ite agronomi da ja izberat vistinskata kombinacija za sekoja kultura i vo sekoja faza na razvoj.

Vidovi |ubriva Postojat osnovni |ubriva koi se granulirani i se upotrebuvaat pred seidbata, pri obrabotkata na po~vata. Toa se |ubriva koi gi sodr`at trite osnovni elementi (N - azot, P - fosfor i K - kalium).

Nekoi |ubriva se zbogateni i so elementot Mg - magnezium, a s# pove}e se sretnuvaat i |ubriva vo koi se dodadeni i site potrebni mikroelementi. Osnovnite |ubriva obi~no se so povisoka sodr`ina na elementot azot i fosfor, zatoa {to tie pove}e se potrebni za po~etniot razvoj na mladoto rastenie. Ponatamu vo razvojot na rastenieto se menuvaat i negovite potrebi. Zatoa se dodavaat i takanare~eni |ubriva za prihranuvawe, a izborot na tipovite na |ubriva za prihrana zavisi od vidot na kulturata. Kaj `itarkite obi~no se dodavaat azotni |ubriva, a kaj ranogradinarskite kulturi, vo ovo{tarstvoto i lozarst-

I

voto se dodavaat |ubriva pobogati so elementot K - kalium (ima mnogu va`na uloga za goewe i zreewe na plodovite). Vo site napredni zemjodelski zemji, a vo posledno vreme i kaj nas, s# pove}e se upotrebuvaat takanare~enite kristalni |ubriva, koi se 100% rastvorlivi vo voda.

Ovie |ubriva se so mnogu povisok kvalitet i obi~no kaj pove}e od niv se dodadeni i site mikroelementi.

Zatoa se nare~eni i INFUZIJA ZA RASTENIETO. Na~in na aplikacija na |ubrivata Granuliranite |ubriva se rasturaat ra~no na pomali povr{ini ili ma{inski so traktorski |ubrerastura~i, bidej}i taka e mnogu polesno i pokvalitetno.

Toga{, |ubrivoto se rasporeduva pravilno po celata povr{ina. Za razlika od ovie |ubriva, aplikacijata kaj kristalnite |ubriva e mnogu polesna i pokvalitetna. Se rastvoraat vo pogolemi sadovi so voda od 100 do 1000 litri i se vbrizguvaat vo sistemot za navodnuvawe. Na toj na~in, sekoe rastenie }e dobie podednakvo koli~estvo od potrebnata hrana. Nivnata aplikacija se vr{i preku sistemot za navodnuvawe, bilo toa da e toa preku rasprskuva~i ili navodnuvawe “po Rastenijata gi dobivaat site potrebni hranlivi materii

vada”. Sepak, najdobar efekt se postignuva koga aplikacijata se vr{i preku takanare~eniot sistem “kapka po kapka”. Vo toj slu~aj i navodnuvaweto i ishranata se NAJEVTINI, najrentabilni i so najgolem efekt. Pri me{aweto i rastvoraweto na kristalnite |ubriva vo vodata treba da se vnimava na nekolku mnogu VA@NI pravila.

Imeno, site |ubriva ne smeat da se stavat vo ist sad so voda, bidej}i doa|a do hemiska reakcija. Pritoa, se sozdavaat soedinenija kako GIPS i vedna{ doa|a do zapu{uvawe na sistemot „kapka po kapka”, a pritoa se pravat pove}ekratni ogromni {teti. Po vakvo zapu{uvawe, sistemot e trajno o{teten i treba da se zameni so nov.

Od taa pri~ina se upotrebuvaat dva sada za rastvorawe |ubriva.

Vodorastvorlivite kristalni |ubriva mo`e da se vbrizgaat vo sistemot za navodnuvawe na pove}e na~ini: 1. So pumpa za voda pod pritisok - da se v{muka rastvorot od sadot i da se vbrizga vo sistemot.

2. So takanare~eniot VENTURI sistem kade {to nema potreba od elektri~na energija. So ovoj na~in ne mo`e precizno da se kontrolira koncentracijata na rastvorot.

3. So takanare~ena DOZATORPUMPA koja raboti koristej}i go postoe~kiot pritisok na voda vo sistemot i ne e potrebna elektri~na energija. So ovaa pumpa mo`e mnogu precizno da se kontrolira koncentracijata na rastvorot.

4. So kompjuterski sistem za fertigacija, koj e i najsofisticiran na~in na aplikacija na |ubriva.

Kontrolata na koncentracijata e preku avtomatski kompjuterski mera~i na pH i EC vrednosta na rastvorot.

NOEMVRI 2009 | 37

38 | MOJA ZEMJA

GPS sistem MEHANIZACIJA

Inteligenten sistem za

navigacija vo zemjodelstvoto Pi{uva: Nikol~e Trampevski od traktorot. Sistemot raboti avtomatski, vedna{ po zadadenite koordinati. Ova zna~i deka traktoristot ili kombajnerot voop{to ne upravuva so volanot. Negovata uloga e da ja sledi sostojbata vo slu~aj na defekt ili nepredvidena situacija. Otstapuvaweto od zadadenata traektorija e +/- 2 santimetri.

Vo slu~aj na neramni tereni ima otstapuvawe na patekata na priklu~nata ma{ina od patekata na traktorot, na primer, koga na traktorot e prika~ena golema priklu~na ma{ina kako pr. {estmetarska kombinirana sealka. Poradi neramniot teren, iako traktorot se dvi`i po A) Resiver za signalot od satelit E) ISOBUS priklu~ok na zadna strana od zadadenata traektorija, sealkata B) John Deere traktor od ponova generacija traktorot po inercija se dvi`i nadolu, poso vgraden hidrauli~en sistem za F) Priklu~ok na priklu~nata ma{ina radi te`inata, pri {to nejzinata upravuvawe G) Dr`a~ C) Displej za sledewe na podatocite vo H) Resiver za signalot od satelit za traektorija e razli~na od traektotraktorot priklu~nata ma{ina rijata na traktorot so otstapuvawa D) Izvor na el.energija i do 50 sm. Za taa cel e staven dopolnitelen priemnik na sealkata e}e podolgo vreme menaxerite na transportkoj komunicira so priemnikot na traktorot i go menuva nite kompanii imaat mo`nst da gi sledat� dvi`eweto na traktorot – ova vo praktikata zna~i deka svoite kamioni preku GPS sistemot za navine upravuvate so volanot na traktorot i ne se vrtite gacija (globalen sistem za pozicionirawe). nazad za da go korigirate dvi`eweto na traktorot, bez Istata tehnologija sega mo`e da se primenuva i vo zemrazlika dali se raboti dewe ili no}e. jodelstvoto.

Vo ponovo vreme, posebno vo kompanii koi{to imBidej}i site podatoci odat preku satelit, podaat golemi povr{ini i pove}e traktori, se nametnuva ocna menaxerot na kompanijata mo`e da kontrolira potrebata od sledewe na ma{inite vo rabota, brojot kolku e sraboteno, kolkava e potro{uva~kata na gona sraboteni hektari, brojot na sraboteni rabotni rivo i kolku traktorot rabotel vo dvi`ewe, a kolku ~asovi i potro{uva~kata na gorivo. No, noviot intelivo mesto. Bidej}i parcelite obi~no se vo sopstvenost genten sistem za navigacija od brendot John Deere ne na firmata, ponatamu ima mo`nost da se ispituvaat i zastanuva samo na ovie “osnovni� parametri, tuku odi prinosite po odredena parcela dokolku istiot sistem mnogu podaleku, vo precizen sistem na naveduvawe e staven na kombajnot pri `etva i da se sporeduvaat ne samo na traktorot, tuku i na priklu~nata ma{ina, podatocite vo razli~ni godini. sealka, prskalka... U{te pri kupuvaweto na traktorot Ispituvawata napraveni na Univerzitetot vo Hovo nego e vgraden sistem za upravuvawe koj mo`e da se henheim, Germanija, poka`uvaat mo`nost za za{teda do kontrolira od satelit, edinstveno e potreben pri50 evra po hektar, na primer, kaj {e}ernata repka. emnik za signalot, koj{to se postavuva na pokrivot

V

bez sistem za vodewe se javuvaaat preklopuvawa vo rabotnata operacija

so sistem za vodewe traktorot e precizen i ja sledi sakanata linija na dvi`ewe, nezavisno od terenot

CENTAR ZA PROMOCIJA NA ODR@LIVO ZEMJODELSTVO I RURALEN RAZVOJ CEPROSARD Proekt Agroenergija

Praktika na obnovlivite

izvori na energija vo zemjodelstvoto Vo ramkite na proektot se izraboteni 12 studii za upotreba na obnovlivite izvori na energija, kako i za podobruvawe na energetskata efikasnost na `ivinarski, sviwarski, ov~arski farmi, ranogradinarsko proizvodstvo vo za{titeni prostori, izgradba na ekoku}i i kompostirawe

entarot za promocija na odr`livo zemjodelstvo i ruralen razvoj sproveduva aktivnosti vo oblasta na zemjodelstvoto, klimatskite promeni, iskoristuvaweto na obnovlivite izvori na energija i podobruvaweto na energetskata efikasnost. Celta na CeProSARD e da pridonese kon odr`liv razvoj na ruralnite oblasti vo Republika Makedonija.

Proektot Agroenergija ima cel da gi promovira obnovlivite izvori na energija i da vovede nivna prakti~na primena vo zemjodelskoto proizvodstvo, a istovremeno da pridonese i za podobruvawe na energetskata efikasnost vo ruralnite sredini. Vo ramkite na proektot se izraboteni 12 studii za upotreba na obnovlivite izvori na energija (son~eva, veterna i upotreba na site vidovi na biomasa od ostatoci od zemjodelsko proizvodstvo i {umi, proizvodstvo na biogas i biogorivo), kako i za podobruvawe na energetskata efikasnost na `ivinarski, sviwarski, ov~arski farmi, ranogradinarsko proizvodstvo vo za{titeni prostori,

C

izgradba na ekoku}i i kompostirawe.

Od po~etokot na idnata godina, vo sorabotka so farmerite, op{tinite i drugite zainteresirani strani, predvideno e da se postavat pilot-edinici so oddelni i kombinirani tipovi na obnovlivi izvori na energija. Ovie pilot-edinici }e slu`at kako centri za obuka na farmerite od celata dr`ava za koristewe na obnovlivite izvori na energija vo zemjodelstvoto i ruralnite sredini. CeProSARD poseduva oprema za opredeluvawe na energetskata efikasnost na objektite i monitoring na `ivotnata sredina, utvrduva povr{inska vlaga na yidovite, koli~estvo na CO2, vla`nost, protok i pritisok vo vozduhot. Po izvr{enite merewa na farma, timot dava preporaki za podobruvawe na energetskata efikasnost na site vidovi zatvoreni objekti.

So proekt finansiran od Svetska banka CeProSARD }e gi informira farmerite za mo`nostite za finansirawe {to gi nudat instituciite za obnovlivi izvori na energija i energetska efikasnost. Sproveden e regionalen proekt vo sorabotka so FAO, a vo tek e proekt za kulturno nasledstvo na Mariovo, finansiran od GTZ. Izrabotena e studija za merkite i politikite vo sektorot za ovo{je i zelen~uk, studija za vospostavuvawe mre`a za ruralen razvoj. CeProSARD raboti i na podgotovka na elaborati za za{tita na `ivotnata sredina, kako i tehni~ko-tehnolo{ki proekti za farmi.

Slika so termografska kamera za energetski gubitoci na brojlerska farma na krov I vrata

REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR

Makedonija - najgolem izvoznik na zelka vo EU i Srbija Izvozot na makedonskata zelka vo 2008 godina, iako ne so tolku impresivni brojki, vo sporedba so drugite zemji e mnogu dobar. Interesen e podatokot deka Makedonija e najgolemiot izvoznik na zelka vo EU i vo Srbija.

Procentot na makedonskata zelka koja{to e uvezena od EU e 21%, dodeka vo Srbija 72% za 2008 godina.

Isto taka, vo EU, Makedonija e najgolemiot izvoznik na zelka vo Bugarija so 55% od vkupniot uvoz na zelka od ovaa zemja. Izvozot na zelka od Makedonija se zgolemuva kontinuirano vo poslednite tri godini, vo 2005 godina izvozot iznesuval 3,2 amerikanski dolari, dodeka vo 2008 e postignata cifra od 10,7 milioni amerikanski dolari, ili vo procenti, postignat e rast od 334% na izvozot na ovoj proizvod.

zemjodelskite proizvodi i hrana vo periodot od 1998 goddina, pa do 2008 g. e trikratno zgolemen. Rusija e najgolemiot uvoznik na ovo{je, so uvoz na okolu 80% ovo{je i zelen~uk od vkupnata potro{uva~ka. Ruskiot pazar ima postignato zna~itelen razvoj vo poslednite nekolku godini i nudi mnogu mo`nosti za proizvoditelite na lubenica od EU. Izvozot na lubenica od EU vo Rusija vo 2008 g. iznesuva 3.656 toni, dodeka glavnite zemjiizvoznici se Holandija so 2.322 toni i Litvanija so 1.013 toni. Vo koli~estvo, izvozot e zgolemen za 42% vo odnos na prethodnata godina, dodeka vo pari za 30,8%.

www.fructidor.com

Holandskiot izvoz na domati postignuva nov rekord Holandskiot izvoz na domati, koj zapo~na so pomal intenzitet ovaa godina, izgleda deka }e postigne nov rekord. Najzabele`itelen e rastot na izvoz vo mediteranskite zemji kako {to se Italija, [panija i Grcija.

S# do 32-ta nedela vo 2009 godina izvozot iznesuva{e 452 milioni kilogrami holandski domati, {to e za 8,5% (okolu 35 milioni kg) pove}e vo sporedba so istiot period lanskata godina. Od najva`nite pazari, Rusija e edinstvena koja uvezuva pomalku otkolku vo minatata godina.

www.freshplaza.com

Podatoci od UNCOMTRADE Izvor: AgBiz

Pomalku jabolka odat vo Rusija Vo regionot na Subotica, na teritorija od 2.200 hektari, se o~ekuva da se soberat okolu 55.000 toni jabolka. Ovo{tarite tvrdat deka doma{niot pazar e momentno zasiten so jabolka i poradi toa site o~i se vpereni kon Rusija kako najgolem kupuva~ vo regionot.

Me|utoa, uslovite za proda`ba na ruskiot pazar se promeneti, dodeka ovo{tarite docnat so ispolnuvaweto na novite uslovi za izvoz. Spored Gabor Puha, pretsedatel na zdru`enieto na zemjodelci od Severna Vojvodina, za ovaa situacija delumno se vinovni i od Ministerstvoto za zemjodelstvo bidej}i ne gi izvestile navreme zemjodelcite za potpi{aniot dogovor so Rusija za kontrola na ostatoci od nitrati, pesticidi i te{ki metali vo ovo{jeto i zelen~ukot. Spored istiot izvor, ve}e nekolku {leperi se vrateni nazad, zatoa {to analizite ne se napraveni od sertificirana dr`avna laboratorija.

www.mojafarma.rs

Zgolemen izvozot na evropskata lubenica vo Rusija Rusija e tretiot po red najva`en trgovski partner na EU, po Kina i SAD. Ovaa zemja ima mnogubrojno naselenie so zna~itelna kupovna mo}. Vrednosta na uvozot na

Italija zapo~nuva so izvoz na jabolka vo Rusija Edno od najgolemite zdru`enija na izvoznici na ovo{je od Italija potvrdi deka planira da ostvari izvoz od okolu 25.000 toni jabolko na ruskiot pazar pred krajot na ovaa godina. Vo momentov, italijanskoto zdru`enie vo koe ~lenuvaat okolu 20.000 proizvoditeli na ovo{je, koi obrabotuvaat 28.000 hektari od najdobroto zemji{te vo Evropa, e edno od najgolemite vo EU so godi{no proizvodstvo od 1,4 milioni toni jabolka od 20 sorti.

Vo momentov, Rusija ostanuva tret po red najgolem uvoznik na jabolko po Germanija i Velika Britanija, so uvoz

Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.

od 900.000 toni sekoja godina. Dosega najgolemite snabduva~i na Rusija se Kina (50% od pazarot) i Polska.

Po koli~estvo, Rusija e vtor po golemina uvoznik na jabolko po Germanija. Rusija ima plateno vo 2008 godina prose~na cena od 337 amerikanski dolari za eden metri~ki ton jabolka, {to e mnogu pomalku od 809 dolari, cena {to vo istiot period e platena od Germanija.

Spored George Kesler, pretsedatel na zdru`enieto FROM, s# u{te nema to~ni proekcii za Rusija i }e mora da se pominat u{te nekolku pre~ki kako {to se fitosanitarnite i drugi carinski kontroli, kako i razlikite so cenite. Konkurencijata e golema, seriozni konkurenti se Polska koja{to e vo dobra pozicija poradi blizinata, pa potoa ^ile i Kina, ~ija konkurentnost e nesporna, no FROM e isto taka konkurenten so svoite ~lenovi koi se najpoznatite proizvoditeli na jabolka vo Severna Italija.

Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo oktomvri 2009 (vo lev) Proizvod

Poteklo

Cena

Domati

Srbija/Turcija/ Makedonija

0.90/0.55/0.72

Piperki (zeleni)

Doma{no

0,80

Piperki (crveni)

Doma{no

0,80

Krastavici

Doma{no/Grcija

Zelka

Doma{no / Makedonija

Jabolko

Doma{no/Grcija/ Makedonija Doma{no/Egipet/ Grcija/

Grozje

Prodava~ite na golemo vo Germanija gi namaluvaat koli~estvata na zelen~uk Spored podatocite na Kancelarijata za pe~at na ovaa zemja, cenite na zelen~uk vo Germanija se namaleni za 6% vo 2009 godina, vo sporedba so minatata godina.

Zemjodelcite od regionot Niedersahen se najpogodeni od sni`enite ceni, nivniot profit e sveden na minimum taka {to e doveden vo pra{awe i nivniot opstanok.

Pove}e od 1.500 zemjodelci rabotat vo ovoj region na povr{ina od 2.000 hektari. No, 80% od pazarot e pokrien od pet maloproda`ni kompanii, koi{to gi kontroliraat drugite proizvodstveni povr{ini. Pove}eto od proizvoditelite se specijalizirani za proizvodstvo i se zavisni od prodava~ite na golemo, {to zna~i deka nivniot problem e pazarot. Spored Ahel Boese, upravitel na sektorot za proizvodstvo na zelen~uk vo Severna Germanija, proizvoditelite sadat premnogu sadnici za da nadomestat za zagubite od berbata. Vistina e deka so dobra berba proizvoditelite mo`at da dobijat podobra cena, no isto taka niskite ceni treba da se odr`at za da se zadr`at klientite. Snabduva~ite najdoa na~in da se spravat so opa|aweto na cenite i toa so namaluvawe na koli~estvata i goleminata na pakuvawata, dodeka cenite si ostanuvaat isti.

www.pepperstoday.com

0.90/1.25 0,43 0.53/0.65/0.65 1.50/0.85/1.50

1 Evro - 1.95 Lev Izvor: www.slatina-bulgarplod.com Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo oktomvri 2009 (vo dinari) Proizvod

Belgrad

Novi Sad

Domati

40

45

Piperki

50

50

Piperki (babura)

55

50

Krastavici

35

30

Zelka

10

8

Jabolko Ajdared

22

30

Jabolko Crven deli{es

32

35

Grozje belo

30

45

Grozje crno

50

45

1 Evro - 93 dinari Izvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu

Leskova~kiot ajvar naskoro pristignuva vo Italija Leskova~kiot ajvar naskoro bi trebalo da se najde na pazarot na EU. Od prvobitnata ideja do denes pomina edna godina, no potrebno e u{te malku vreme za ajvarot, podgotven spored stariot smederevski recept, da pristigne do golemite hipermarketi na EU. Sopstvenikot na pretprijatieto "Strela Klaji}" od Leskovac, Miodrag Nedelkovi}, istakna deka sorabotkata so Italijancite ve}e gi dava svoite prvi rezultati. Proizvoditelite i prerabotuva~ite, poradi zaedni~kiot nastap na pazarot na EU, go osnovaa zdru`enieto "Leskova~ki Ajvar", koe bi trebalo da go garantira kvalitetot i kontinuitetot na proizvodstvoto. Italijancite se posebno zainteresirani za ajvarot i zatoa ovaa {ansa ne bi trebalo da se propu{ti, ka`a Nedelkovi}.

www.poljoprivreda.info

Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo oktomvri 2009 (vo kuni) Proizvodi Domati

Osijek

Split

Zagreb

6,67

6,00

5,50

Piperki

8,17

4,33

5,75

Piperki (babura)

5,00

4,00

4,50

Krastavici

4,67

5,33

5,00

Zelka

2,00

2,67

2,25

Pe~urki

20,67

22,50

18,00

Jabolko Ajdared

3,25

5,17

3,50

Jabolko Jonagold

3,25

5,17

3,50

Jabolko Zlaten deli{es

3,25

5,83

3,50

Grozje

9,67

7,67

10,25

1 Evro - 7.22 Kuna Izvor: www.tisup.mps.hr

REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR

Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo oktomvri 2009 (vo Evra) Proizvod

Min

Maks

Prosek

Jabolko Ajdared

0,40

0,45

0,43

Jabolko Zlaten deli{es

0,40

0,40

0,40

Trpezno belo grozje

0,70

0,70

Proda`ni ceni vo Kosovo vo oktomvri, 2009 Evra)

(vo

proizvod

Pri{tina

Uro{evac

Pe}

Jabolko

0,39

0,69

0,68

Grozje

0,50

0,65

0,83

Domati

0,45

0,65

0,48

Piperki (zeleni)

0,60

0,93

0,64

Piperki (somborka) Zelka

0,53

0,48

0,57

0,26

0,27

0,18

Krastavici

0,50

0,58

0,56

0,70

Trpezno crno grozje

0,60

0,60

0,60

Domati

0,25

0,60

0,43

Piperka

0,70

0,80

0,75

Piperka (babura)

0,30

0,70

0,50

Zelka

0,20

0,25

0,23

Krastavici

0,50

0,60

0,55

Izvor: www.food-ks.org

Izvor: www.amiscg.org

Ceni od dobito~nite pazari vo R.Makedonija Sto~ni pazari Kategorija

Tele 1-6 meseci

Junec 6-18 meseci

Jagniwa do 18kg.

Jagniwa nad 18kg.

Prasiwa do 20kg.

Prasiwa od 20-35kg.

Goenica od90-110kg

Jariwa

Skopje

Ko~ani

Zabele.

Strumica

Proda`ni ceni vo Albanija vo oktomvri 2009 (vo Lek)

Merka

Proizvod

Tirana

Fier

Kor~a

Jabolko Ajdared Zlaten deli{es

41 45

57

52

min.

120

120

130

KG/@.m

maks.

145

140

145

KG/@.m

najzastap.

140

135

135

KG/@.m

min.

100

100

115

KG/@.m

Domati

38

38

39

maks.

140

125

125

KG/@.m

70

65

130

120

125

KG/@.m

min.

150

160

150

KG/@.m

Piperki (zeleni) Zelka

81

najzastap.

23

30

20

maks.

190

180

190

KG/@.m

Krastavici

37

40

35

najzastap.

180

165

180

KG/@.m

min.

100

120

100

KG/@.m

maks. najzastap. min.

150 140 120

150 145 120

150 140 120

KG/@.m KG/@.m KG/@.m

maks.

150

150

150

KG/@.m

najzastap.

140

135

140

KG/@.m

min.

140

120

150

KG/@.m

maks.

160

160

180

KG/@.m

47

1 Evro - 138 Lek Izvor: www.kash.org.al Golemoproda`ni ceni za Oktomvri Proizvod

Domat Krastavica

Klasa

Min.

Maks.

Najzast

Prva

15

20

15

Vtora

10

18

12

10

15

10

najzastap.

150

130

170

KG/@.m

min.

100

90

100

KG/@.m

Bel Piper

15

20

15

Crven Piper

18

20

18

maks.

110

110

115

KG/@.m

najzastap.

100

100

110

KG/@.m

Zelka

15

20

15

min.

100

100

100

KG/@.m

Korni{on

20

25

20

maks.

110

120

110

KG/@.m

Karfiol

22

26

25

najzastap.

100

120

100

KG/@.m

Kru{i

30

40

35

Jabolki

15

25

20

Grozje crno

25

30

25

Grozje belo

25

35

25

Izvor: www.mzsv.gov.mk ZPIS - Pazarni informacii

!

"

# #

$ % #

& %

#

' () $ $*'+ $,$" '