Page 1

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

$ 08

Arhaični grški modreci so bili v zgodovini filozofije deležni najrazličnejših interpretacij, bolj ali manj pa se vsi interpreti strinjajo, da gre pri njih za začetnike zahodne filozofije, ­bodisi v smislu naivnih začetkov ali izvirnega mišljenja. To raznolikost interpretacij odražajo tudi študije, zbrane v tem zborniku, ki so tematsko razdeljene na dva sklopa: 1. Arhaična misel in njeni odmevi v antiki ter 2. Sodobna recepcija.

Začetki grškega mišljenja

Collectanea

Začetki grškega mišljenja jkjkjkjkjkikjkikikikiki

Uredila Franci Zore in Jan Ciglenečki

18,00 € 9 789616 519977

mkmkmkmklklklkl

$

$


Začetki grškega mišljenja


Knjižna zbirka Collectanea

$ 08

Recenzenta: dr. Željko Pavić, dr. Sebastjan Vörös


Začetki grškega mišljenja Uredila Franci Zore in Jan Ciglenečki

Ljubljana 2017


Knjižna zbirka Collectanea

$ 08

Urednik Gorazd Kocijančič

Začetki grškega mišljenja Uredila Franci Zore in Jan Ciglenečki Oblikovanje in prelom Lucijan Bratuš Recenzenta: dr. Željko Pavić, dr. Sebastjan Vörös Izdajatelja kud Logos zanj Mateja Komel Snoj in Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zanjo Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Tisk Birografika Bori Naklada 300 izvodov Ljubljana 2017

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 1(38)"-06/-05"(082) ZAČETKI grškega mišljenja / uredila Franci Zore in Jan Ciglenečki. - Ljubljana : kud Logos : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. - (Knjižna zbirka Collectanea ; 08) ISBN 978-961-6519-97-7 (kud Logos) 1. Zore, Franci 286750976


Vsebina

7 Predgovor Franci Zore, Jan Ciglenečki

Pesmi

11 17

Gorazd Kocijančič Milan Dekleva

Razprave i. Arhaična misel in njeni odmevi v antiki 27 Petar Šegedin: Na Homerovu tragu 63 Boris Šinigoj: Spoznaj samega sebe 77 Sonja Weiss: Glasba in zdravilstvo v pitagorejskem izročilu 97 Ozren Žunec: Parmenidova doxa i Aristofanov govor u Platonovu ‚Simpozionu‘ 109 Vid Snoj: Parmenid šaman 125 Mario Kopić: Heraklit in Parmenid – dvojčka v duhu 141 Franci Zore: Znamenja na poti Heraklitovega mišljenja 165 Boris Vezjak: Protagora, homo mensura in antilogije 195 Alen Širca: Empedoklova votlina med novoplato nizmom in patristiko


ii. Sodobna recepcija 209 Damir Barbarić: Mišljenje u prvom početku: Heideggerovo tumačenje ranogrčke phusis. 225 Milosav Gudović: Empedokles – Geviert: beseda o Harmoniji 241 Janko Lozar: Protagora kot obet velikega začetka filozofije 255 Igor Žunkovič: Atomizem in literarni subjekt 273 Borut Škodlar, Jan Ciglenečki: Arhaična grška misel v dialogu z eksistencialno-fenomenološko psihiatrijo


Predgovor Tako imenovani »predsokratiki« so v našem kulturnem prostoru in duhovni zavesti prisotni od najzgodnejših začetkov slovenske pisane besede. Njihovo prvo omembo v slovenskem jeziku srečamo že pri Primožu Trubarju, »očetu slovenske knjige«, ki leta 1566 v Predgovoru k psalmom o njih spoštljivo govori kot o starih »ajdih« in pravi, da so znali »s petjem in igranjem ozdravljati bolne«.1 Iz tega življenjskega vrelca (fons vitae), ki ga je »slovenski Luther« primerjal z učinkom, kakršnega imajo sicer biblijski psalmi, je mnogo pozneje, »v dobi narodne nesreče in osebne depresije«, moč črpal tudi slovenski prevajalec in filolog Anton Sovrè. V predgovoru k svojemu izboru predsokratskih fragmentov, ki ga je pripravljal sredi dramatičnih dogodkov 2. svetovne vojne, Sovrè tako priznava, da je ob prevajanju arhaičnih mislecev »mnogokrat za kako uro pozabil peklà, ki je gorel okrog« njega.2 Njegov prevod, ki je izšel leta 1946 pri Slovenski matici in bil pozneje večkrat ponatisnjen, je za slovenskega bralca dolga desetletja predstav­ ljal vstopna vrata v čarobni svet arhaične grške modrosti. Val novih prevodov antičnih del, ki smo mu bili priča od sredine devetdesetih let dalje, je leta 2012 prinesel tudi prevod standardne Diels-Kranzeve izdaje Fragmentov predsokratikov, ki je nastal kot plod večletnega dela skupine prevajalcev pod uredniško taktirko Gorazda Kocijančiča.3 1 P. Trubar, Ta celi psalter Davidov (1566), Zbrana dela Primoža Trubarja V, Ljubljana 2009, str. 42. 2 Predsokratiki, izbral in prevedel A. Sovrè, Ljubljana 1946, str. 6. O zgodovinskem trenutku Sovretovega prevoda gl. tudi: G. Kocijančič, »Prvinsko mišljenje«, v: Fragmenti predsokratikov, Ljubljana 2012, str. I. 3 Fragmenti predsokratikov, izd. H. Diels in W. Kranz, ur. G. Kocijančič, prev. D. Benko, Ž. Borak, J. Ciglenečki, I. J. Fridl, M. Horvat, G. Kocijančič, D. Movrin, B. Vezjak, S. Weiss in F. Zore, 3 zvezki, Študentska založba, Ljubljana 2012.

—7—


Kmalu po izidu te integralne, grško-slovenske izdaje je bil med 21. in 22. oktobrom 2013 v prostorih Slovenske matice v Ljubljani organiziran dvodnevni mednarodni simpozij, na katerem je sodelovalo več kot 20 strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Črne Gore in Srbije.4 Arhaični grški modreci, ki jim je bil ta simpozij posvečen, so bili v zgodovini filozofije delež­ni najrazličnejših inter­ pretacij, bolj ali manj pa se vsi interpreti strinjajo, da gre pri njih za začetnike zahodne filozofije, bodisi v smislu naivnih začetkov ali izvirnega mišljenja. To raznolikost interpretacij odražajo tudi študije, objavljene v tem zborniku. Izhodišče zbornika so prispevki z omenjenega simpozija,5 ki sva jih urednika naknadno razdelila na dva tematska sklopa: (1) Arhaična misel in njeni odmevi v antiki ter (2) Sodobna recepcija. Prispevki so objavljeni v jeziku, v katerem so bili predstavljeni na simpoziju, in natisnjeni v obliki, v kakršni so jih oddali avtorji. Poleg strokovnih razprav smo v zbornik vključili še pesmi dveh slovenskih pesnikov, ki se nanašajo na predsokratske mislece in so bile sestavni del simpozija: pesniški od-govor na »pesniški« govor številnih zgodnjih filozofov sta predstavila Gorazd Kocijančič in Milan Dekleva. Pričujoči zbornik dokazuje, da je zanimanje za arhaično grško mišljenje v našem prostoru (še) vedno živo in aktualno, obenem pa njegov izid ponuja priložnost za počastitev 70. obletnice prve Sovretove izdaje Predsokratikov. Urednika

V Ljubljani, 2016

4 Simpozij so organizirali Inštitut za preučevanje krščanskega izročila (IPKI), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Študentska založba in Slovenska Matica. Organizacijski odbor simpozija so sestavljali Franci Zore, Jan Ciglenečki, Aleš Šteger in Drago Jančar. 5 Pričujoči zbornik ni popoln odraz simpozija, saj v njem niso objavljeni vsi prispevki, so pa zato vključeni nekateri, ki na samem simpoziju niso bili predstavljeni.

—8—


Pesmi

—9—


Gorazd Kocijančič

Tales* Voda in Globočina pa sta eno in isto Irenej iz Lugdunuma (govori Hermodor, Talesov prijatelj)

Azijske čeri so strme. Zavrtajo v oko, da vidi Vse. Kakor spomladi Mali medved. Kakor včasih podtek Lune. Kot svoboda, ki štrli samo v Egej (tako vsaj se zdi nam, ker smo Grki, domišljavi kot vsa ljudstva). A vedno, ko čeri zagledam, se spomnim, Tales, kako sva tu sedela in gledala vodovje. Takrat napuh izgine. Zlasti tisti dan, saj veš (samote, starosti reši te vročina, ves njen žar). Ti si nanj pozabil, namenil si se vedeti. Jaz ne vem, a vidim, kot bilo bi danes. Nebo je temnosivo, valovi so visoki, škrlatnomodri, dokler ne zlomi jih skalovje. Potem belina pene, ki izpira svet. (Zemlja pa leži na vodi kakor kos lesa.) Loviva jo na dlan. Bolj živo od jantarja in kamna iz Magnezije, ki imata dušo. Rečem: »Začetnik boš. Razširi prste.« Ti se smeješ. Vprašam te, kaj je začetek. Nehaš se smejati. Ne odgovoriš. Valove gledaš. Onstran vsega. Morje še nevideno: brez dna, tiho sred bučanja.

— 11 —


Globlje kakor skale in besede, za um neplovno. Bogovi te požirajo, valoviti, vsenavzoči, vsepreplavljajoči, ki me jih je strah: kje poneha slutnja globočine, kje je sredi nje praznina?

— 12 —


Anaksimen (govori hetera Kleito)

Tvoja sikajoča skrivnost, ljubi. Poznam jo bolje od tebe. »Kakor duša, topli pih, dih in duh, nam so-vlada, sodrži nas in kroti, tako ves kozmos, nor Okras, ulepljen Red, miriado stadijev globok – naj se ti zlomi domišljija –, skupaj in okrog-ima, zadržuje in obdaja aér, najskrivnostnejši Vihar.« Poznam bolje ga od tebe. Včeraj me je v snu dušilo. Spomnila sem se na svoje rojstvo (in na željo, ki je še pred njim, zato hladnejša je tvoja sapa, iz zraka se poraja ti, iz grla, mesena je in še diši po srcu, z njo okušaš mojo noč). Spomin na vznik v dihajoči želji: porajajoče, kar se je že porodilo (in se še bo – vsi bogovi in boginje, njihove strasti). In ko se zdramim: vdor in zapustitev. Česa? Vetra, duše? Duha? (Diha? Zraka? Prvi vdih, izdih, spominjam se: skrivnost prehoda). To je čas temnih votlin, živ, trepetajoč (tuj časom zvezd in ur, saj je izvor). Tvoja sapa se že meša z mojo, Anaksimen. (izdihuješ vame svojo dušo, zdaj je topléjša tvoja, prihaja iz nosnic ti, ki se širijo, ko vonjaš mojo noč). Odkar sem te spoznala, trepetam v ritmu, ki ga ne opazim, dokler za hip mi ni odvzet. V mesenem blisku razpršena sem od tvoje žeje. Za ljubezen se ustnice razpira. In za krik. V zgostitvi, ki se sunkovito redči v črni zrak, izginjava v zdihovanju, škrlatna sapa,

— 13 —


ko sva vmes. Anaksimen, s poljubi me dušiš. (Moja usta so razprta bolj kot tvoja želja, stisnjena in zgoščujoča zrak-boga, neskončnega, tu ob hrustancu nosa.) Zrak je neviden, za uzrtje črn, ko je najbolj gladek (ob rojstvu, ko so vsi žeblji zabiti v kristal kot ognjeni lističi v vrtincu, kakor čepica iz klobučevine, vdihnem: svet postaja mlinski kamen v novi noči). Piješ solze, Anaksimen, svoj izdih, odiraš me v nasladi (zadržujem sapo, kot bi bila metulj na tvoji dlani, motiš ritem z notranjim izrekanjem). Dušiš prvi Vdih in Izdih, ki se ga spominjam (ko se spominjam rojstva). Tvoja sikajoča skrivnost, Anaksimen. Poznam jo bolje od tebe. Ti pa praviš: »Divja norica, pijana si, ničesar ne razumeš.«

— 14 —


Anaksimander (govori Apolonova svečenica, ki si z nožem zarezuje v dlan, da se spomni svoje smrtnosti)

Mera je najboljša, tako so nas učili očetje. In to veš sam, Anaksimander, ko rišeš zemljevide. Sonce je pripeto najbolj zgoraj, praviš, pod njim je luna, daleč pod obema zvezde, nam najbližje. Zemlja ždi na sredi, ko lebdi, moči nad njo pa nima nič. Na eni od ravnin cilindrastega lika mi stojimo, začudeni kot senca, kot živa sončna ura. Zamejeni, podvrženi Usodi. Kam torej gledaš, ko svetoskrunsko govoriš, da je Prvo brez meja? Kaj čutiš, ko se z mislijo Neznanskega dotikaš, ki svetove bljuva brez števila? Od kod gotovost, ki rodi izrek? Neskončno, ta prepad brez dna … Ni že slutnja onstran mere? Ni že osuplost ognjeni krogotok, ki v objemu zraka iz ust plamene bruha kot iz piščali bliska, da nas použije? Je to res mišljeno za smrtnike? Saj tudi ti si le živalca, iz druge porojena, v trnasti skorji, v scufanem oklepku. Najprej si bil podoben ribi, zvezdastemu somu, uboga reč, ki na suho leze k svoji hrani,

— 15 —


Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

$ 08

Arhaični grški modreci so bili v zgodovini filozofije deležni najrazličnejših interpretacij, bolj ali manj pa se vsi interpreti strinjajo, da gre pri njih za začetnike zahodne filozofije, ­bodisi v smislu naivnih začetkov ali izvirnega mišljenja. To raznolikost interpretacij odražajo tudi študije, zbrane v tem zborniku, ki so tematsko razdeljene na dva sklopa: 1. Arhaična misel in njeni odmevi v antiki ter 2. Sodobna recepcija.

Začetki grškega mišljenja

Collectanea

Začetki grškega mišljenja jkjkjkjkjkikjkikikikiki

Uredila Franci Zore in Jan Ciglenečki

18,00 € 9 789616 519977

mkmkmkmklklklkl

$

$

Začetki grškega mišljenja  

Arhaični grški modreci so bili v zgodovini filozofije deležni najrazličnejših interpretacij, bolj ali manj pa se vsi interpreti strinjajo, d...

Advertisement