Tanja Žigon Karin Almasy Andrej Lovšin
ˇ VLOGA IN POMEN PREVAJANJA UCBENIKOV V 19. STOLETJU: KULTURNOZGODOVINSKI IN JEZIKOVNI VIDIKI
Doc. dr. Tanja Žigon, prevodoslovka, prevajalka, germanistka in zgodovinarka, je študirala germanistiko in zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Leta 2008 je promovirala na področju literarnih ved. V sklopu različnih projektov se je študijsko izpopolnjevala in raziskovala v Zagrebu, Vidmu, Salzburgu, Münchnu in na Dunaju. Je vodja raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije, v zadnjih treh letih (2013–2015) je bila slovenska koordinatorica evropskega projekta za promocijo književnega prevajanja TransStar Evropa. Trenutno se ukvarja z raziskovanjem pomena in vpliva slovenskih intelektualcev, ki so na Dunaju študirali in doktorirali na področju zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Prevaja družboslovna in humanistična besedila iz nemščine v slovenščino in obratno ter je avtorica številnih člankov in dveh monografij s področja nemško-slovenskih kulturnih in literarnih stikov. Mag. phil. Karin Almasy, MA, zgodovinarka, prevajalka in prevodoslovka, doktorandka na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, je na graški univerzi končala študij prevajanja (2009) ter magistrski študij zgodovine jugovzhodne Evrope (2013). Trenutno na Inštitutu za teoretsko in uporabno prevodoslovje (ITAT) piše disertacijo o kulturi prevajanja in ideološkem usmerjanju v slovenskih šolskih berilih (1848–1918). Poleg tega sodeluje pri raziskovalnem projektu Oddelka za slavistiko graške univerze o razglednicah kot inovativnem viru v zgodovinopisju (»Postcarding nation, language, and identities. Lower Styria on Picture Postcards (1885–1920)«). Težišča njenega raziskovalnega dela so slovensko-nemško/avstrijska skupna zgodovina in vzajemni odnosi, nacionalna diferenciacija, nacionalizem ter zgodovina habsburške monarhije v 19. stoletju. Andrej Lovšin je leta 2010 končal študij prevajalstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je za svoje diplomsko delo prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Po diplomi je začel z delom za literarno mrežo Traduki, sprva v ljubljanski projektni pisarni, od leta 2013 pa dela v Berlinu, kjer je sedež projekta. V okviru mreže Traduki, mednarodnega projekta, ki podpira prevajanje v nemškem govornem področju ter v jugovzhodni Evropi, vodi razpise ter sodeluje pri pripravi strategij literarne mreže. Je soustanovitelj društva Periskop v Berlinu, ki povezuje kreativne pobude med Slovenijo in Nemčijo.
Tanja Žigon, Karin Almasy, Andrej Lovšin
VLOGA IN POMEN PREVAJANJA ˇ UCBENIKOV V 19. STOLETJU: KULTURNOZGODOVINSKI IN JEZIKOVNI VIDIKI
Monografija predstavlja pomen prevajanja učbenikov iz nemškega jezika v slovenščino v času oblikovanja kulturne in narodne identitete slovenstva. Sodelovanje številnih pomembnejših izobražencev in šolnikov tistega časa pri prevajanju in sooblikovanju učbenikov z državnimi in deželnimi šolskimi oblastmi pa kaže, da so želeli širiti znanje in nova spoznanja. S prevodi je nastajala tudi slovenska terminologija, ki sicer ima podstavo v nemščini, vendar je bila prilagojena slovenščini 19. stoletja. Avtorji tipološko predstavljajo prevajalske postopke, hkrati pa orišejo tudi hiter napredek pri razvoju in uveljavljanju področne strokovne terminologije, pri čemer so nekatere terminološke rešitve v rabi še danes. Delo je zanimivo tako za jezikoslovje, prevodoslovje kot zgodovinopisje in pravzaprav za vsakogar, ki ga razgibano obdobje 19. stoletja vedno znova pritegne. doc. dr. Mateja Jemec Tomazin Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Monografija nazorno orisuje zgodovinski okvir in kulturne razmere na Slovenskem, v katere so se rojevali prevodi učbenikov, ter opredeljuje vlogo in pomen šolstva za razvoj slovenskega jezika v drugi polovici 19. stoletja. Avtorji izkazujejo dobro poznavanje arhivskih virov ter primarne in sekundarne literature, ki jo dosledno navajajo, so inovativni in so svojo raziskavo zasnovali široko in interdisciplinarno. Delo je znanstveno odlično, teoretsko poglobljeno zasnovano, metodološko korektno in ima uporabno vrednost, saj na osnovi novih dognanj sledimo oblikovanju slovenske terminologije na strokovnih področjih (naravoslovje, matematika, zgodovina in geografija) v drugi polovici 19. stoletja. Besedilo monografije je humanistično relevantno ter jezikovno in slogovno neoporečno. doc. dr. Boštjan Udovič Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
ISBN 978-961-237-890-5
ISBN 978-961-237-890-5
9 789612 378905
15,00 €
9 789612 378905 Vloga_in_pomen_prevajanja_naslovka_FINAL.indd 1
18.1.2017 9:59:14