Page 1

Maja Zupančič in Matija Svetina

Maja Zupančič in Matija Svetina

Maja Zupančič je redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja nacionalnega raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija in bilateralnih projektov z Avstrijo in ZDA. Trenutno sodeluje z univerzami na Dunaju, v Permu, Allendalu in Longwoodu ter z oddelkom Ruske akademije znanosti. Vodila je slovenske standardizacije več razvojnodiagnostičnih pripomočkov. Raziskuje predvsem razvoj osebnostnih potez in njihovo vlogo v psihosocialnem prilagajanju.

ISBN 978-961-237-501-0

ISBN 978-961-237-501-0

9 789612 375010

Uvod_v_razvojnospiholosko_diagnostiko_naslovnica_FINAL.indd 1

Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko

Matija Svetina je izredni profesor za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z razvojem postopkov za identifikacijo in spremljanje sprememb na področju razvoja mišljenja, delal je adaptacije nekaterih merskih pripomočkov na področjih ocenjevanja inteligentnosti in družinskih odnosov. V okviru različnih projektov sodeluje z univerzami v Pittsburghu, Fort Collinsu, Lancastru, Yorku, Celovcu in Novem Sadu.

Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko

Monografija obravnava problematiko razvojnopsihološkega ocenjevanja in diagnosticiranja, od teoretskih temeljev, izbora, priprave in izvedbe, do interpretacije rezultatov. Avtorja v delu najprej opredelita področje razvojnopsihološke diagnostike, podata pregled in razvrstitev metod ter praktičnih in etičnih problemov diagnosticiranja, nato pa predstavita aktualne razvojne preizkuse, vključno s teoretskimi temelji, merskimi značilnostmi ter prednostmi in pomanjkljivostmi njihove rabe. Predstavljeni preizkusi so izbrani premišljeno, od presejalnih in projekcijskih postopkov do vprašalnikov osebnosti in testov inteligentnosti. Knjiga je namenjena psihologom na področju raziskovanja in v praksi, zlasti v izobraževanju, zdravstvenih in svetovalnih ustanovah, strokovnjakom na interdisciplinarnih področjih, tistim, ki pri svojem strokovnem delu sodelujejo s psihologi pri obravnavi različno starih posameznikov, pa tudi kot del nepogrešljivega gradiva pri študiju psihologije. Iz recenzij

14.5.2012 11:28:30


Maja Zupančič in Matija Svetina

Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko


Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko Zbirka: Razprave FF Avtorja: Maja Zupančič in Matija Svetina Recenzenta: Klas Matija Brenk, Ludvik Horvat Lektorica: Petra Likar Stanovnik Prevod povzetka: Sasikala Perumal Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2012 Prva izdaja Tisk na zahtevo Cena: 19,90 EUR Publikacijo je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.922:159.9.072 ZUPANČIČ, Maja, 1959Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko / Maja Zupančič in Matija Svetina. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. - (Zbirka Razprave FF) ISBN 978-961-237-501-0 1. Svetina, Matija 261554432


Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1 Kaj je razvojnopsihološka diagnostika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.1

Opredelitev razvojnopsihološke diagnostike . . . . . . . . . . . . . 13

1.2

Zgodovinski pregled psihodiagnostičnih metod in postopkov . . 14

2 Pregled in klasifikacija metod v razvojni psihologiji . . . . . . . . . . . 19 2.1

Temeljne metode preučevanja psihičnega razvoja . . . . . . . . . 20

2.2

Praktični in etični problemi razvojnopsihološkega preučevanja in diagnosticiranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

2.3

Metode in tehnike ocenjevanja v razvojnopsihološki diagnostiki . . 24

3 Razvojnopsihološko ocenjevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 3.1

Splošna navodila pri izvedbi preizkusov . . . . . . . . . . . . . . . . 33 3.1.1 Okolje pri preizkusu z otroki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 3.1.2 Vedenje ocenjevalca pred preizkusom in med njim . . . . 35 3.1.3 Podkrepljevanje otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 3.1.4 Vedenje ocenjevalca med preizkusom in po njem . . . . . 37 3.1.5 Splošni postopki pri ocenjevanju otrok s psihološkimi preizkusi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 3.1.6 Opazovanje med preizkusom . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

3.2

Psihološko ocenjevanje otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 3.2.1 Splošna pravila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 3.2.2 Preizkusi z malčki in predšolskimi otroki . . . . . . . . . . . 48 3.2.3 Otroci etničnih manjšin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 3.2.4 Otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami . . . . . . . . . 49 3.2.5 Otroci s sumom motnje z avtističnega spektra . . . . . . . 50 3.2.6 Otroci z možgansko poškodbo . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 3.2.7 Otroci z motnjo v duševnem razvoju . . . . . . . . . . . . . . 54 3.2.8 Otroci s telesno motnjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 3.2.9 Slabovidni otroci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 3.2.10 Naglušni otroci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 3.2.11 Otroci s cerebralno paralizo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

3


4 Razvojni preizkusi: presejalni postopki in razvojne lestvice . . . . . . 61 4.1

Razvojni presejalni preizkusi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 4.1.1 Lestvica Apgar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 4.1.2 Brazeltonova lestvica za ocenjevanje novorojenčkovega vedenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 4.1.3 Razvoj psihomotorike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 4.1.4 Sistematični psihološki pregled triletnega otroka . . . . . 70 4.1.5 Denverski razvojni presejalni preizkus . . . . . . . . . . . . . 73 4.1.6 Denverski razvojni presejalni preizkus II . . . . . . . . . . . . 75

4.2

Razvojni preizkusi za otroke v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 4.2.1 Lestvica psihičnega razvoja za otroke Brunet-Lézine . . . . 77 4.2.2 Lestvice zgodnjega razvoja N. Bayley II . . . . . . . . . . . . 81 4.2.3 Lestvice splošnega govornega razvoja . . . . . . . . . . . . 88 4.2.4 Ocenjevanje sporazumevalnih zmožnosti dojenčkov in malčkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 4.2.5 Pripovedovanje zgodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 4.2.6 Splošni govorni preizkus: Pisno sporočanje . . . . . . . . . 97 4.2.7 Bender Gestalt test . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 4.2.8 ABC gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 4.2.9 Preizkus zaznavno-motoričnih sposobnosti otrok . . . . 105

5 Postopki in vprašalniki za ocenjevanje osebnosti in vedenja pri otrocih in mladostnikih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 5.1

Ocenjevanje osebnostnih potez pri otrocih in mladostnikih . . 107 5.1.1 Pristop prostih opisov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 5.1.2 Vprašalnik o medosebnih razlikah pri otrocih in mladostnikih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 5.1.3 Lestvica HANES . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

5.2

Lestvice socialnega razvoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 5.2.1 Vprašalnik socialnega vedenja za otroke . . . . . . . . . . 126 5.2.2 Vinelandske lestvice prilagojenega vedenja . . . . . . . . 134 5.2.3 Socialna anksioznost v mladostništvu in Lestvica socialne anksioznosti za mladostnike . . . . . . . . . . . . 137 5.2.4 Medosebne težave v mladostništvu in Vprašalnik o medosebnih težavah v mladostništvu . . . . . . . . . . . . 141

4


6 Projekcijske in polprojekcijske tehnike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 6.1

Pravljični test . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149

6.2

Ilustrirani projekcijski vprašalnik emocionalne stabilnosti . . . . 153

7 Preizkusi inteligentnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 7.1

Barvne progresivne matrice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156

7.2

Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za otroke, tretja izdaja . . . 158

7.3

Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za predšolske otroke, tretja izdaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161

7.4

Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za odrasle, četrta izdaja . 164

8 Kakovostni vidiki ocenjevanja spoznavnega razvoja . . . . . . . . . 167 8.1

Preizkusi za ocenjevanje razumevanja števila . . . . . . . . . . . . 172

8.2

Mikrogenetski pristop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177

Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 Abstract . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Stvarno in imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215

5


Predgovor Razvojnopsihološka diagnostika je veda, ki se v zadnjih letih hitro razvija. Število znanstvenih objav na temo ocenjevanja otrok, indeksiranih v psihološki bazi podatkov PsycInfo, je npr. naraslo od okrog 5000 v osemdesetih letih in okrog 12.000 v devetdesetih letih prejšnjega stoletja do več kot 100.000 samo v prvem desetletju tega stoletja. Podoben porast v zadnjih treh desetletjih je opazen tudi pri številu objav, povezanih s problemi ocenjevanja v drugih razvojnih obdobjih, npr. v mladostništvu (s približno 2000 in 7000 na več kot 70.000) ali pozni odraslosti (z okrog 200 in 700 na več kot 7000). Seveda skokovit porast objav v znanstveni literaturi na temo razvojnopsihološkega ocenjevanja ni edini pokazatelj izjemnega znanstvenega in strokovnega interesa za problematiko ocenjevanja v razvojni psihologiji, ampak je porast interesa za to področje viden tudi preko drugih pokazateljev, npr. v razvoju novih psihodiagnostičnih pripomočkov in metod za ocenjevanje in spremljanje različno starih posameznikov. Hiter porast znanstvenih objav na področju razvojnopsihološke diagnostike, posebej pa hiter razvoj psiholoških merskih pripomočkov, je po eni strani povezan z velikimi potrebami po oblikovanju veljavnega in zanesljivega instrumentarija, namenjenega razvojnopsihološkemu svetovanju, izvedeništvu, izobraževanju in raziskovanju, po drugi strani pa tudi s spremenjenimi zahtevami in psihometričnimi kriteriji, s katerimi ocenjujemo ustreznost psiholoških merskih pripomočkov. Psihološki pripomočki, ki jih pri psihološkem ocenjevanju uporabljamo danes, so namreč zaradi vse strožjih zahtev glede izvedbe in psihometričnih lastnosti slabo primerljivi s psihodiagnostičnimi sredstvi, ki so bili v uporabi v sredini 20. stoletja. Spreminjanje psihometričnih kriterijev in različni pojavi, ki zahtevajo adaptacijo psihodiagnostičnih pripomočkov (kot je npr. Flynnov učinek), pa verjetno niso najpomembnejši razlog za spreminjanje obstoječih ali oblikovanje novih preizkusov in drugih metod ocenjevanja. Razvoj ocenjevalnih pripomočkov je povezan predvsem z razvojem modelov in teorij ter tehnik za ocenjevanje duševnih procesov. V zadnjem desetletju 20. stoletja smo bili priča hitremu razvoju nekaterih pomembnih teorij; med njimi so vedenjskogenetska teorija, ki na kakovostno novo raven postavlja staro vprašanje o relativni vlogi dejavnikov dednosti in okolja v razvoju medosebnih razlik ter o načinu delovanja okolja na razvoj posameznikov; teorija procesiranja informacij, ki odgovarja na prav tako aktualna vprašanja razvoja duševnih procesov, struktur in mentalnih reprezentacij; razvojna razlaga petfaktorskega modela osebnostnih potez, ki je bil prvotno usmerjen predvsem v raziskovanje strukture osebnostnih potez pri odraslih. V zadnjih desetletjih 20. stoletja so npr. novi teoretski modeli in ugotovitve empiričnih raziskav vodili v oblikovanje 7


pripomočkov za ocenjevanje osebnosti po modelu velikih pet za odrasle, ob prelomu stoletja pa se je aplikacija tega modela razširila tudi na ocenjevanje razvoja osebnostnih potez pri otrocih, iz česar so v prvem desetletju 21. stoletja nastali tudi merski pripomočki, osnovani na tem modelu. Poleg razvoja teorij in vzporedno z njim smo bili, prav tako v zadnjem desetletju 20. stoletja, priča odkritjem in razvoju nekaterih ključnih raziskovalnih metod, ki so prispevale k razvoju psiholoških teorij. Npr. razvoj tehnologij in programa za slikanje in nevrološko spremljanje možganskih procesov, kot je npr. možganska resonanca, ter posledično širša uporaba nevropsiholoških tehnik v psihološkem raziskovanju; razvoj dinamskega ocenjevanja psihičnih procesov, pri katerem poleg klasičnih mer testnega dosežka kot mero dosežka upoštevamo tudi spremembe, ki nastanejo med samim ocenjevanjem; razvoj t. i. adaptivnega testiranja in računalniško podprtih interaktivnih oblik ocenjevanja, pri katerih se težavnost nalog prilagaja vzorcu posameznikovega odgovarjanja nanje; razvoj programov za modeliranje vedenja in simulacijo duševnih procesov; razvoj tehnologije in programja, ki sta omogočila sistemsko združevanje in obdelovanje podatkov, zbranih iz različnih virov, npr. samoocen, ocen tretjih oseb, reakcijskih časov, avtomatiziranega sledenja gibom in gibanja po prostoru, sledenja očesnim gibom, časovnemu sledenju sprememb in še bi lahko naštevali. V slovenskem prostoru do sedaj nismo imeli celovitega in preglednega dela, ki bi obravnavalo zgoraj omenjena področja. Ker so vprašanja razvojnopsihološke diagnostike zelo aktualna, hkrati pa obsežna in kompleksna, sva se avtorja odločila, da jih predstaviva v dveh smiselno zaključenih celotah. Pričujoča monografija tako predstavlja prvo od njiju. V njej pregledno predstavljava glavna vprašanja razvojnopsihološke diagnostike, sistematiko razvojnopsihološkega ocenjevanja in nekatere (izbrane) pripomočke, ki jih obravnavava v kontekstu tujih in naših znanstvenoraziskovalnih dognanj; nekatera so na tem mestu tudi prvič prikazana. V prvem poglavju opredeljujeva pojem razvojnopsihološke diagnostike ter ga umeščava v širši kulturni in zgodovinski kontekst. V drugem delu predstavljava klasifikacijo metod v razvojni psihologiji, v tretjem osnove in vodila razvojnopsihološkega ocenjevanja (kot so npr. okolje pri preizkusu, vedenje ocenjevalca, način podajanja povratnih informacij, še posebej pa navodila za ocenjevanje otrok), v naslednjih poglavjih pa predstavljava izbrane psihodiagnostične pripomočke. Vodilo pri izbiri predstavljenih psiholoških merskih pripomočkov, ki jih uporabljamo pri ocenjevanju posameznikov v poteku njihovega razvoja, je bilo vsebinske narave. Seveda prikazujeva le nekatere izmed tistih pripomočkov, ki jih v Sloveniji uporabljamo v razvojnodiagnostične namene, drugi pa po najini presoji 8


s­odijo v ­tematske sklope naslednje samostojne monografije. V pričujočem delu tako predstavljava samo izbrana poglavja iz razvojnopsihološke diagnostike ter merske pripomočke, med katerimi so razvojni in presejalni preizkusi, vprašalniki za ocenjevanje osebnostnih potez in vedenja pri otrocih in mladostnikih, lestvice socialnega prilagajanja, projekcijske tehnike, preizkusi inteligentnosti, ter metode za ocenjevanje kakovostnih vidikov spoznavnega razvoja. Prav tako sva se v pričujočem delu osredotočila le na posebnosti pri razvojnopsihološkem ocenjevanju otrok; tudi tistih otrok, ki zahtevajo prilagojeno obravnavo, npr. otroci iz etničnih manjšin, otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami, otroci s telesnimi in zaznavnimi motnjami, otroci z motnjo v duševnem razvoju. Avtorja meniva, da monografija prikazuje celovit pregled temeljnih vprašanj razvojnopsihološke diagnostike, od teoretskih dilem do praktičnih vprašanj psihološkega dela z različnimi ciljnimi skupinami in z različnimi vrstami psihodiagnostičnih pripomočkov. Delo ni posebno samo zaradi pregleda aktualnega stanja in razvoja stroke, nekakšnega state of the art na področju razvojnopsihološke diagnostike v Sloveniji, ampak sintetično in v ustreznem kulturnem kontekstu predstavlja podatke, izsledke in dognanja slovenske razvojnopsihološke stroke in raziskav, ki smo jih na različnih institucijah po Sloveniji zbrali tekom zadnjih let, odpira pa tudi vprašanja nadaljnjega razvoja razvojnopsihološke diagnostike in mesta slovenske psihologije v njem.

9


Zahvale Najprej se zahvaljujeva obema recenzentoma, red. prof. dr. Ludviku Horvatu in red. prof. dr. Klasu Matiji Brenku z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Petri Likar Stanovnik, dipl. slov., za lekturo besedila in Sasikali Perumal za pregled in popravke angleškega povzetka. Posebno zahvalo dolgujeva Centru za psihodiagnostična sredstva (CPD) v Ljubljani, ki je omogočil dostop do vrste podatkov, virov in informacij, ki so sicer nedostopni, ter direktorici CPD Dušici Boben, univ. dipl. psih., za konstruktivne komentarje pri nastajanju monografije. Zahvalo dolgujeva tudi Znanstveni založbi Filozofske fakultete in Javni agenciji za knjigo, ki je omogočila izid knjige. Velik del slovenskih ugotovitev, ki jih navajava v tem delu, izhaja iz znanstvenih raziskav, izvedenih s finančnimi sredstvi Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije: Uporabna razvojna psihologija (P5-0062) in Vloga osebnosti v razvoju psihosocialnega prilagajanja ( J5-2038). Zahvaljujeva se tudi vsem kolegicam in kolegom ter študentkam in študentom, ki so posredno sodelovali pri nastajanju tega dela.

11


1

Kaj je razvojnopsihološka diagnostika

1.1

Opredelitev razvojnopsihološke diagnostike

Pojem razvojnopsihološke diagnostike (RPD) vključuje širok spekter postopkov in pravil za zbiranje podatkov psihološke narave o otrocih, mladostnikih in odraslih. Pravila psihodiagnostičnega testiranja vsebujejo pravila o konstrukciji in validaciji preizkusov, preverjanju veljavnosti in zanesljivosti merskih pripomočkov, pravila o standardiziranju merskih pripomočkov, pravila pridobivanja, vrednotenja, interpretacije in varovanja podatkov ter pravila o podajanju povratnih informacij (npr. izdelavi strokovnih ekspertiz, strokovnih mnenj, pričanju pred sodiščem, posredovanju povratnih informacij otrokom, staršem, mladostnikom in drugim), pa tudi pravila o učinkoviti uporabi podatkov, pridobljenih v psihodiagnostičnem postopku pri psiholoških obravnavah (npr. svetovanje, terapija). V razvojnopsihološkem kontekstu se poleg klasičnih postopkovnih in tehničnih psihodiagnostičnih vprašanj postavljajo še dodatna vprašanja, kot so kulturna primernost in jasnost postavk ali nalog, ki jih vsebujejo uporabljeni merski pripomočki, kompleksnost jezikovnega in slikovnega materiala oz. razvojna primernost testnega materiala, kompleksnost uporabe posameznega postopka in postopkov vrednotenja, šolanje/izobrazba, ki je potrebna za uporabo določenega RPD postopka, prilagoditve v postopku ocenjevanja, ki so potrebne za ocenjevanje posameznikov s posebnimi potrebami, in motivacijski vidiki (privlačnost) testnega materiala, posebej za otroke in mladostnike. Kadar pripomočki ne zadostijo tehničnim standardom, se lahko pojavljata dve vrsti napak (Brassard in Boehm, 2007): posameznikove simptome med psihodiagnostičnim postopkom spregledamo ali mu jih pripišemo, četudi niso prisotni. Dobri psihodiagnostični postopki imajo majhni napaki obeh vrst. Razvojnopsihološka diagnostika zaradi vseh teh vodil, omejitev in občutljivosti podatkov sproža vrsto etičnih vprašanj, še posebej, kadar so v psihodiagnostičnem procesu udeleženi otroci – o njih bova podrobneje pisala v naslednjih poglavjih. Opredelitev razvojnopsihološke diagnostike kot samostojne veje uporabne psihologije je poleg postopkovnih povezana z vrsto vsebinskih vprašanj, npr. v čem se razlikujeta klinična diagnostika in RPD; kateri od psihodiagnostičnih pripomočkov so razvojni in zakaj; kakšna je razlika med pojmi, kot so psihodiagnostični procesi, postopki, pripomočki, metode, tehnike in pristopi; kakšna je razlika med ocenjevanjem, merjenjem in testiranjem; kakšna je razlika med presejalnimi in diagnostičnimi preizkušnjami in tako naprej. Glede teh vprašanj med psihologi ni enotnega mnenja in diskusija v strokovni in znanstveni javnosti jasno kaže, da je

13


polje RPD eno od izrazito mejnih področij med razvojno in klinično psihologijo ter psihološko metodologijo. RPD se nanaša na ocenjevanje razvojnih procesov (npr. osamosvajanje mladostnika od staršev; Zupančič in Svetina, 2009) in struktur (npr. razvoj osebnostnih potez in strukture osebnosti; Zupančič, 2008) za prepoznavanje razvojnih težav in spremljanje posameznikovega razvoja, npr. spremljanje zgodnjega razvoja (Zupančič in Kavčič, 2011), za prepoznavanje psiholoških mehanizmov, ki so povezani s pojavljanjem razvojnih sprememb (npr. ocenjevanje logičnih operacij in razvoj konkretnologičnega mišljenja; Siegler, Deloache in Eisenberg, 2003), za ocenjevanje doseganja razvojnih kriterijev (npr. ob vstopu v šolo; Marjanovič Umek in Zupančič, 2004a), pa tudi za ocenjevanje duševnih procesov in struktur, specifičnih za posamezno razvojno obdobje, npr. ocenjevanje inteligentnosti ali socialne zrelosti pri otrocih, ocenjevanje prilagoditvenih mehanizmov pri starostnikih (Svetina in Zupančič, 2007) ipd. RPD ne vključuje samo ocenjevanja posameznikov, ampak tudi skupin, npr. ocenjevanje razvojnih sprememb v vrstniški skupini, v razredu (npr. Morenova sociometrična preizkušnja) ali družini (npr. Olson, Goral in Tiesel, 2006; Tušak, 2010). Uporaba psihodiagnostičnih (PD) pripomočkov posredno odgovarja tudi na vprašanje, kateri od obstoječih PD pripomočkov so razvojni in zakaj. Zato ni pravo vprašanje, ali je Wechslerjev preizkus inteligentnosti za otroke (WISC) razvojni ali klinični pripomoček, pravo vprašanje je, za kakšne namene ga uporabljamo; Wechslerjeve preizkuse inteligentnosti lahko uporabljamo za različne namene, npr. za poklicno usmerjanje ali poklicno selekcijo, kot pomoč pri postavljanju klinične diagnoze ali kot enega od pripomočkov za ocenjevanje razvojnega položaja. Četudi v omenjenih situacijah uporabljamo isti pripomoček za zbiranje podatkov, se situacije razlikujejo po vsebinskem kontekstu: potrebah, uporabnikih, teoretskih modelih in konceptih, s katerimi pojasnjujemo zbrane podatke. V nadaljevanju pričujoče knjige bova osvetlila najpomembnejše tehnike, postopke in pravila, ki so povezani z zbiranjem in uporabo podatkov v okviru razvojnopsihološke diagnostike.

1.2

Zgodovinski pregled psihodiagnostičnih metod in postopkov

Problem razvojnopsihološkega diagnosticiranja predstavlja enega izmed osrednjih problemov psihologije od njenega nastanka naprej. Proti koncu 19. stoletja je vzporedno z razvojem psihologije kot (empirične) znanosti prišlo tudi do razvoja psihodiagnostičnih metod. Ob koncu 19. stoletja so psihologi iskali najrazličnejše poti za merjenje duševnih procesov in struktur; usmerjali so se predvsem v merjenje

14


različnih vidikov fizioloških korelatov duševnih procesov. Tako so nastali diagnostični pristopi, kot so npr. frenologija, antropometrija in drugi. Frenologi (frenologijo je leta 1796 utemeljil Franz Joseph Gall; v: Hergenhahn, 1997) so verjeli, da so duševne funkcije lokalizirane v različnih možganskih centrih in lahko tako na izraženost posamezne funkcije (npr. osebnostne značilnosti) sklepamo neposredno preko razvitosti (prostornine) določenega možganskega predela oz. posredno preko merjenja izboklin na lobanjski kosti. V okviru frenološkega pristopa je psihodiagnostika potekala s pomočjo t. i. frenoloških zemljevidov. Frenologi so bili ob koncu 19. stoletja zelo dejavni, med njihovimi uporabniki je bil tudi Francis Galton (1822–1911) (Hergenhahn, 1997), ki je bil med drugim predan merjenju in iskanju načinov za merjenje najrazličnejših veličin; med drugim se je ukvarjal tudi z merjenjem in napovedovanjem vremena, izumil je vremensko karto in prvi uporabljal pojme, ki jih danes splošno uporabljamo, npr. vremenska fronta. Bil je prvi, ki je predlagal uporabo prstnih odtisov kot mero osebne identifikacije, ki je kmalu postala splošno sprejeta v kriminologiji. Ocenjeval je učinkovitost molitve (in trdil, da ni dokazov, da bi učinkovala), pisal je o metodah za ocenjevanje ženske lepote in postopkih za merjenje dolgočasja študentov pri urah naravoslovja. Leta 1883 je objavil knjigo Human Faculty and its Development, v kateri je med drugim predstavil študijo o merjenju asociacij in prvi preizkus asociacij, s katerim je ocenjeval imaginativnost. Ugotovil je, da se imaginativnost porazdeljuje po Gaussovi krivulji in da so imeli nekateri njegovi kolegi, znanstveniki, izjemno nizko izražene sposobnosti imaginacije. V osemdesetih letih 19. stoletja se je Galton intenzivno ukvarjal z iskanjem načinov za merjenje medosebnih razlik. Na svetovni razstavi v Londonu leta 1884 je odprl t. i. antropometrični laboratorij, paviljon, v katerem so si lahko obiskovalci izmerili različne značilnosti, npr. obseg glave, dolžino rok, višino v stoječem in sedečem položaju, težo, dolžino sredinca, moč stiska dlani, dihalno kapaciteto, ostrino vida, reakcijske čase na slišne in vidne signale, frekvenčni razpon sluha ipd.; v enem letu je zbral okrog 10.000 meritev. Z meritvami različnih telesnih funkcij je želel na nek način izmeriti medosebne razlike in pridobiti vpogled v naravo teh razlik, še posebej razlik na področju mentalnih sposobnosti. Po svetovni razstavi je antropometrični laboratorij nadaljeval z meritvami v londonskem muzeju znanosti (South Kensington Museums), kjer so si lahko obiskovalci proti plačilu izmerili različne telesne značilnosti in funkcije. V želji po prepoznavanju tistih posameznikovih lastnosti, ki bi pojasnile medosebne razlike v sposobnostih, je udeležence spremljal tudi časovno, s ponovnimi merjenji, vendar tako zaradi pomanjkanja znanja o analizi podatkov v tistem času, kot tudi zaradi tega, ker fiziološke mere niso mogle pojasniti medosebnih razlik v sposobnostih, s svojimi prizadevanji glede merjenja mentalnih sposobnosti ni mogel uspeti. 15


Maja Zupančič in Matija Svetina

Maja Zupančič in Matija Svetina

Maja Zupančič je redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja nacionalnega raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija in bilateralnih projektov z Avstrijo in ZDA. Trenutno sodeluje z univerzami na Dunaju, v Permu, Allendalu in Longwoodu ter z oddelkom Ruske akademije znanosti. Vodila je slovenske standardizacije več razvojnodiagnostičnih pripomočkov. Raziskuje predvsem razvoj osebnostnih potez in njihovo vlogo v psihosocialnem prilagajanju.

ISBN 978-961-237-501-0

ISBN 978-961-237-501-0

9 789612 375010

Uvod_v_razvojnospiholosko_diagnostiko_naslovnica_FINAL.indd 1

Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko

Matija Svetina je izredni profesor za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z razvojem postopkov za identifikacijo in spremljanje sprememb na področju razvoja mišljenja, delal je adaptacije nekaterih merskih pripomočkov na področjih ocenjevanja inteligentnosti in družinskih odnosov. V okviru različnih projektov sodeluje z univerzami v Pittsburghu, Fort Collinsu, Lancastru, Yorku, Celovcu in Novem Sadu.

Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko

Monografija obravnava problematiko razvojnopsihološkega ocenjevanja in diagnosticiranja, od teoretskih temeljev, izbora, priprave in izvedbe, do interpretacije rezultatov. Avtorja v delu najprej opredelita področje razvojnopsihološke diagnostike, podata pregled in razvrstitev metod ter praktičnih in etičnih problemov diagnosticiranja, nato pa predstavita aktualne razvojne preizkuse, vključno s teoretskimi temelji, merskimi značilnostmi ter prednostmi in pomanjkljivostmi njihove rabe. Predstavljeni preizkusi so izbrani premišljeno, od presejalnih in projekcijskih postopkov do vprašalnikov osebnosti in testov inteligentnosti. Knjiga je namenjena psihologom na področju raziskovanja in v praksi, zlasti v izobraževanju, zdravstvenih in svetovalnih ustanovah, strokovnjakom na interdisciplinarnih področjih, tistim, ki pri svojem strokovnem delu sodelujejo s psihologi pri obravnavi različno starih posameznikov, pa tudi kot del nepogrešljivega gradiva pri študiju psihologije. Iz recenzij

14.5.2012 11:28:30

Uvod v razvojnopsihološko diagnostiko  

Monografija obravnava problematiko razvojnopsihološkega ocenjevanja in diagnosticiranja, od teoretskih temeljev, izbora, priprave in izvedbe...