Page 1

»Seznami uprizoritev, pri katerih so sodelovali slovenski umetniki na različnih odrih v državah srednje in jugovzhodne Evrope, bodo v prihodnosti služili kot zaupanja vredno raziskovalno izhodišče.« Iz recenzije Jureta Gantarja, Univerza Dalhousie »V luči svoje dosedanje medkulturne zgodovine je Slovenija nemara v privilegiranem položaju, saj lahko ustvarja medkulturno gledališče, ki utegne poseči v razmišljanje evropskih državljanov o etično-političnem položaju, v katerem trenutno živimo.« Iz razprave Janelle Reinelt, Univerza v Warwicku

ISBN 978-961-06-0000-8

ISBN 978-961-06-0000-8

9 789610 600008

Uprizoritvene_umetnosti_naslovka_FINAL.indd 1

slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav

»Monografija, posvečena razumevanju medkulturnih povezav in načinov, kako so uprizoritvene umetnosti v Sloveniji vplivale na sosednje kulture, pa tudi, kako so sosednje kulture prodirale v slovensko gledališče, bo pomemben vir za raziskovanje dosežkov slovenskega gledališča in njegovega prispevka k oblikovanju slovenske kulturne identitete v 20. stoletju. Knjiga hkrati z razkrivanjem naracij in ključnih dejanj, ki so omogočila razvoj slovenskega gledališča, zanimivo in premišljeno argumentirano prikazuje vpliv transnacionalnosti, umetniškega nomadstva, festivalskih gostovanj in drugih izmenjav na uprizoritvene umetnosti.« Iz recenzije Milene Dragičević Šešić, Univerza umetnosti v Beogradu

Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika

Barbara Orel je teatrologinja in izredna profesorica za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer vodi tudi raziskovalno skupino. Osrednja področja njenih raziskav so eksperimentalne gledališke prakse, avantgardna gibanja in sodobne scenske umetnosti. Je avtorica znanstvene monografije Igra v igri (2003), urednica in sourednica monografij, med njimi Hibridni prostori umetnosti (2012) in Začetki in dosežki slovenskega gledališča moderne dobe: ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani (2017). Kot raziskovalka sodeluje z delovno skupino Theatrical Event (v okviru mednarodne zveze za gledališke raziskave International Federation for Theatre Research). Je soustanoviteljica znanstvene revije za teorijo gledališča in scenskih umetnosti Amfiteater (urejala jo je v letih 2008–2010). Bila je tudi selektorica nacionalnih gledaliških festivalov Teden slovenske drame (2006–2007) in Borštnikovo srečanje (2008–2009).

Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav Uredila Barbara Orel

Prevzemanje, izposojanje, prisvajanje elementov drugih (sosednjih in daljnih) kultur je bilo skozi zgodovino prisotno v vseh prostorih in družbenopolitičnih formacijah. Prepletanje različnih kultur v slovenskem prostoru pa se zastavlja kot eminentno raziskovalno vprašanje, saj Slovenija leži na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Njihov preplet je dobro razviden tudi v razvoju slovenskega gledališča. Monografija Uprizoritvene umetnosti, mi­ gracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav se osredotoča na slovensko gledališko ustvarjalnost v 20. in 21. stoletju skozi prizmo politike, estetike in etike medkulturnih izmenjav. Naslov knjige poudarja pomen gledališča kot dejavnega protagonista pri vzpostavljanju stikov s sosednjimi deželami in njihovimi raznorodnimi kulturami ter izpostavlja vlogo gledališča pri oblikovanju družbenopolitičnega prostora. Ne gre (le) za to, kako so uprizoritvene umetnosti reflektirale družbeno stvarnost, temveč za to, na kakšne načine so jo soustvarjale. Raziskava ima v svoji osnovi dve težišči: na eni strani se osredinja na pretok kultur v slovenskem gledališču, na drugi pa evidentira in vrednoti ustvarjalnost slovenskih gledaliških umetnikov v srednjeevropskih državah in državah jugovzhodne Evrope, ki so bile zgodovinsko in družbenopolitično povezane s slovenskim prostorom. Takšen pristop k raziskavi je prinesel študije, ki temeljno dopolnjujejo vrzeli v slovenskem gledališkem zgodovinopisju. Knjiga zaradi vsebinske, jezikovne in metodološke dostopnosti nagovarja tako teatrologe in raziskovalce s področij kulturologije, humanistike ter družboslovja kot tudi širše občinstvo, zainteresirano za medkulturni dialog in mednarodna sodelovanja.

15.12.2017 12:13:08


Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika slovensko gledaliĹĄÄ?e kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav Uredila Barbara Orel

Ljubljana 2017

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 1

15.12.2017 12:39:44


UPRIZORITVENE UMETNOSTI, MIGRACIJE, POLITIKA slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav

Urednica: Barbara Orel Recenzenta: Milena Dragičević Šešić, Jure Gantar Strokovni pregled razprav: Blaž Lukan, Aldo Milohnić, Barbara Orel, Katarina Podbevšek, Gašper Troha Strokovna obdelava podatkov o uprizoritvah: Nika Leskovšek, Barbara Orel, Katarina Podbevšek, Maja Šorli, Gašper Troha Prevod razprav v slovenščino: Aleksandra Rekar Prevod povzetkov v angleščino: Jana Renée Wilcoxen Jezikovni pregled čeških zapisov: Nives Vidrih Jezikovni pregled makedonskih in bolgarskih zapisov: Namita Subiotto Lektura: Eva Vrbnjak Tehnični urednik: Jure Preglau Prelom: Aleš Cimprič Urednica fotografskega gradiva: Jerneja Šorli Fotografija na naslovnici: prizor iz predstave Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim. Režija: Matjaž Berger. Slovensko mladinsko gledališče, 1997. Foto: B. G. © Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo in Filozofska fakulteta, 2017 Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdala: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Tomaž Gubenšek, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 29,00 EUR Znanstvena monografija je rezultat raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave (P6–0376), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 792.054(497.4):316.7 UPRIZORITVENE umetnosti, migracije, politika : slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav / urednica Barbara Orel ; [prevod razprav v slovenščino Aleksandra Rekar ; prevod povzetkov v angleščino Jana Renée Wilcoxen]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 ISBN 978-961-06-0000-8 1. Orel, Barbara 293054464

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 2

15.12.2017 12:39:44


Vsebina Predgovor ...................................................................................................................... 5 Barbara Orel

Medkulturnost in slovenstvo Vrednote(nje) medkulturnega uprizarjanja .......................................................... 13 Janelle Reinelt Med slovenstvom in svetovljanstvom .................................................................... 25 Aleš Gabrič

Slovensko gledališče na križišču kultur

Nemško gledališče na Slovenskem ......................................................................... 47 Sandra Jenko Evropska kulturna migracija in ljubljanska Opera v obdobju Mirka Poliča (1925–1939) .................................................................... 65 Darja Koter Gledališki nomadi: o delu treh slovenskih režiserjev na jugoslovanskih odrih v prvi polovici 20. stoletja ............................................ 85 Aldo Milohnić Češko-slovenski gledališki stiki v prvi polovici 20. stoletja ............................. 107 Hasan Zahirović Lutkovne niti med Slovenci in Čehi ................................................................... 131 Uroš Trefalt

Reprezentacije slovenskega gledališča v jugovzhodni Evropi

Prispevek slovenskih umetnikov k srbskemu gledališču v Beogradu ............ 149 Dragana Čolić Biljanovski Prepleteni tokovi: slovensko gledališče in festival Bitef (1967–2016) .......... 175 Katarina Pejović Slovensko gledališče v bosansko-hercegovski reviji Pozorište ........................ 195 Almir Bašović

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 3

15.12.2017 12:39:44


4

Vsebina

Medkulturne izmenjave: slovenski umetniki na odrih gledališč v Republiki Srbski (v Bosni in Hercegovini) ..................................................... 211 Nataša Glišić Slovensko-črnogorska gledališka sodelovanja – postjugoslovanska izkušnja .................................................................................... 259 Janko Ljumović Makedonsko-slovenske gledališke povezave ...................................................... 281 Ana Stojanoska Slovensko-bolgarski gledališki stiki: uprizoritve, prevodi, recepcija .............. 307 Mateja Pezdirc Bartol, Ljudmil Dimitrov

Politika, estetika in etika medkulturnih izmenjav

Vpliv medkulturnih in medjezikovnih stikov na slovenski odrski govor ����� 329 Katarina Podbevšek Prevodi in uprizoritve slovenske dramatike v mednarodnem prostoru ........ 345 Gašper Troha Ristić v Sloveniji ...................................................................................................... 395 Blaž Lukan Percepcija slovenskega postdramskega gledališča na vzhodu in zahodu, severu in jugu .................................................................... 413 Tomaž Toporišič Festival Ex Ponto: pobudnik medkulturnih izmenjav ...................................... 429 Barbara Orel Sodobne scenske prakse onkraj statusa razlike .................................................. 441 Nenad Jelesijević

Povzetki ........................................................................................................................... 455 Abstracts ......................................................................................................................... 463 O avtorjih ........................................................................................................................ 473 About authors ................................................................................................................ 481 Imensko kazalo .............................................................................................................. 489

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 4

15.12.2017 12:39:44


Predgovor

5

Predgovor

Predmet pričujoče raziskave so politika, estetika in etika medkulturnih izmenjav, ki so potekale na področju slovenske gledališke ustvarjalnosti v 20. in 21. stoletju. Kako so gledališki umetniki sodelovali v čezmejnem pretoku kultur na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture? To je osrednje vprašanje, ki vodi skozi razprave v znanstveni monografiji Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Z naslovom želimo poudariti pomen gledališča kot dejavnega protagonista pri vzpostavljanju stikov s sosednjimi deželami in njihovimi raznorodnimi kulturami ter tako izpostaviti vlogo gledališča pri oblikovanju družbenopolitičnega prostora. Ne gre (le) za to, kako so uprizoritvene umetnosti reflektirale družbeno stvarnost, temveč za to, na kakšne načine so jo soustvarjale. Prevzemanje, izposojanje, prisvajanje elementov drugih (sosednjih in daljnih) kultur je bilo skozi zgodovino prisotno v vseh prostorih in družbenopolitičnih formacijah. Prepletanje različnih kultur v slovenskem prostoru pa se zastavlja kot eminentno raziskovalno vprašanje, saj Slovenija leži na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Njihov preplet je dobro razviden tudi v podobi in razvoju slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Že prva pričevanja o slovenskem gledališču izkazujejo njegovo hibridno kulturno poreklo. Prvo ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku je prevod nekaj prizorov iz Molièrovega Georgea Dandina iz leta 1670. Iz prirejenega in izvirno lokaliziranega besedila hrvaškega grofa Frana Krsta Frankopana je razvidno, da je bilo zasnovano dvojezično, v slovenskem in hrvaškem jeziku. Škofjeloški pasijon kapucina Lovrenca Marušiča – to je najstarejše v celoti ohranjeno besedilo, ki je bilo na Slovenskem namenjeno uprizarjanju (1721) – je trijezičen: napisan je bil v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. Prva posvetna gledališka igra, ki je bila napisana v slovenskem jeziku, Linhartova Županova Micka (1789), temelji na avtorski priredbi igre dunajskega pisca Josepha Richterja. K profesionalizaciji in institucionalizaciji slovenskega gledališča so v začetku 20. stoletja odločilno prispevali režiserji in igralci iz sosednjih slovanskih kultur ter iz germanskega prostora. Njegova evropeizacija (kakor teatrolog Filip Kumbatovič Kalan imenuje proces modernizacije v prvi polovici 20. stoletja) je bila spodbujena prav z medkulturnimi stiki s sosednjimi deželami. Ti so skozi stoletje tvorno sooblikovali področje uprizoritvenih umetnosti, kot so ga krojile migracijske politike v različnih družbenopolitičnih sistemih: do leta 1918 v avstro-ogrski monarhiji, za tem v večkulturni skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti (od 1918 v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, od 1929 v Kraljevini Jugoslaviji, v obdobju 1945–1963 v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ki je bila v letih 1963–1991 imenovana Socialistična federativna republika Jugoslavija), po letu 1991 v Republiki Sloveniji.

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 5

15.12.2017 12:39:44


6

Barbara Orel

V raziskavi smo poskušali zajeti obdobje 20. stoletja, ko je slovenski prostor postal sestavni del večkulturne skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, in 21. stoletja, v katerem se je pridružil evropski integraciji, ob tem pa je predstavljal tudi nekakšen most med vzhodom in zahodom. Pri tem so nas vodila naslednja vprašanja: kako so sodelovanja med slovenskimi gledališkimi umetniki in njihovimi kolegi v tujini prispevala k razvoju uprizoritvenih praks, krojila strategije njihove produkcije, promocije in percepcije, kako so usmerjala kulturne trende in vplivala na oblikovanje družbenega prostora? Raziskava ima v svoji osnovi dve težišči: na eni strani se osredinja na pretok kultur v slovenskem gledališču, na drugi pa evidentira in vrednoti ustvarjalnost slovenskih gledaliških umetnikov v srednjeevropskih državah in državah jugovzhodne Evrope, ki so bile zgodovinsko in družbenopolitično povezane s slovenskim prostorom. Slovenski raziskovalci so proučili, kako so sosednje kulture sooblikovale slovensko gledališče. Vabljeni tuji avtorji pa so raziskali, kako je bila slovenska gledališka ustvarjalnost sprejeta v tujini: na kakšne načine je soustvarjala tamkajšnje »matično« gledališče in kako je bila reflektirana (v kritiki, teoriji, publicistiki). Takšen pristop k raziskavi je prinesel študije, ki temeljno dopolnjujejo vrzeli v slovenskem gledališkem zgodovinopisju. Podatki o sodelovanjih umetnikov v različnih geografskih okoljih so sicer imanentno vpisani v biografije ustvarjalcev, vendar so stiki z drugimi kulturami v temeljni literaturi o slovenskem gledališču slabo obdelani oziroma zapostavljeni. Študije, ki se problemsko osredotočajo na medkulturnost v gledališču, pa so redke. V preteklosti so se jih lotili npr. Dušan Moravec (Vezi med slovensko in češko dramo, 1963), Filip Kumbatovič Kalan (»Evropeizacija slovenske gledališke kulture«, 1957; Živo gledališko izročilo, 1980), v zadnjem času Barbara Sušec Michieli (Marija Vera: igralka v dinamičnem labirintu kultur, 2005), Bogomila Kravos (Slovensko stalno gledališče v Trstu. Tradicija v medkulturni stvarnosti, 2011). Razprave v pričujoči monografiji z izbranih tematskih vidikov na novo osvetljujejo medkulturne izmenjave v slovenskih uprizoritvenih umetnostih. Dopolnjujejo jih s študijami o: nemškem gledališču na Slovenskem, sicer zapostavljenem poglavju gledališke zgodovine (Sandra Jenko), kulturni migraciji in ljubljanski Operi v obdobju ravnateljevanja Mirka Poliča (Darja Koter), delu slovenskih režiserjev na jugoslovanskih odrih v prvi polovici 20. stoletja (Aldo Milohnić), ustvarjanju slovenskih dramskih umetnikov na Češkem (Hasan Zahirović), doslej povsem neraziskanem vplivu češkega lutkarstva na lutkovno gledališče na Slovenskem (Uroš Trefalt), vplivu nemških in južnoslovanskih jezikovnih okolij na estetiko slovenskega odrskega govora od sredine 20. stoletja do sodobnosti (Katarina Podbevšek), prevodih in uprizoritvah slovenske dramatike v tujini po letu 1980 (Gašper Troha), vplivu razvpitega srbskega oziroma jugoslovanskega režiserja Ljubiše Ristića na podobo slovenskega gledališča (Blaž Lukan), percepciji slovenske postdramske gledališke produkcije na vzhodu in zahodu (Tomaž Toporišič), festivalu Ex Ponto kot pobudniku povezav z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami po slovenski osamosvojitvi v devetdesetih letih (Barbara Orel),

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 6

15.12.2017 12:39:44


Predgovor

7

sodobnih scenskih praksah, ki prispevajo k politični emancipaciji onkraj statusa razlike, ki je vpisan v medkulturnost (Nenad Jelesijević). Poleg tega v pričujoči monografiji objavljamo raziskave o ustvarjanju slovenskih gledaliških umetnikov v nekdanjih jugoslovanskih republikah, ki po letu 1991 zaradi političnih razmer in vojne v nekdaj skupni državi ni bilo deležno obravnav. Tako obsežne tematike seveda ni mogoče zajeti v celovitosti sodelovanj, ki so potekala na tem področju v 20. in 21. stoletju. Za to bi bile potrebne večje ekipe, ki bi se dolgoročneje posvetile tovrstnim raziskavam v posameznih novonastalih državah; tako kot je bila na primer opravljena raziskava za področje Hrvaške, kjer je leta 2011 v Zagrebu izšla pregledna študija Slovenski umetniki na hrvaških odrih/Slovenski umjetnici na hrvatskim pozornicama (ur. Branko Hećimović, Marija Barbieri in Henrik Neubauer). Ob tem velja posebej opozoriti na pragmatični vidik pri izvedbi raziskav: njihova realizacija je odvisna tudi od pripravljenosti tujih avtorjev, da svoje delo usmerijo v proučevanje ustvarjalnosti slovenskih umetnikov. Za področje Srbije smo pridobili raziskavo o vlogi slovenskih umetnikov pri profesionalizaciji srbskega gledališča v Beogradu (opravila jo je Dragana Čolić Biljanovski) in opredelitvi pomena kontinuirane 50-letne prisotnosti slovenskih gledališč na osrednjem jugoslovanskem festivalu Bitef v Beogradu (Katarina Pejović). Področje Bosne in Hercegovine je zastopano z analizo odmevnosti slovenskega gledališča v Jugoslaviji, kot je bila evidentirana v reviji Pozorište (Almir Bašović), in s celovitim pregledom slovenskih umetnikov na gledaliških odrih na območju današnje Republike Srbske (Nataša Glišić). Prve pregledne študije o ustvarjanju slovenskih gledališčnikov na tujih odrih so bile opravljene tudi za področja Črne gore ( Janko Ljumović), Makedonije (Ana Stojanoska) in Bolgarije (Mateja Pezdirc Bartol, Ljudmil Dimitrov). Razprave o reprezentacijah slovenskega gledališča v jugovzhodni Evropi so opremljene s popisi uprizoritev, ki so jih v tujini (so)ustvarili slovenski gledališki umetniki. Pripravili so jih avtorji posameznih razprav. Podatke so zbrali v arhivih gledaliških inštitutov, posameznih gledališč in festivalov. Črpali so jih iz gledaliških listov, plakatov in raznovrstnih dokumentacijskih gradiv, objavljenih monografij posameznih gledališč in druge obstoječe literature, zbrali pa so jih tudi na osnovi pričevanj, s pomočjo ustnih virov in na osnovi lastnih ogledov uprizoritev; to velja za novejše uprizoritve, ki še niso bile predmet gledaliških obravnav. Tako so seznami uprizoritev rezultat temeljitosti in natančnosti pri zbiranju gradiv, pa tudi raziskovalne iznajdljivosti. Popise uprizoritev, ki so jih sestavili avtorji, je strokovno obdelala ekipa našega raziskovalnega programa, in sicer po zgledu obdelave podatkov v Slovenskem gledališkem letopisu. Podatki o vsaki uprizoritvi vključujejo: ime dramatika, naslov drame, ime režiserja, datum premiere in ime gledališča, v katerem je bila igrana. Če so slovenski ustvarjalci pri uprizoritvi sodelovali tudi kot igralci, scenografi, kostumografi, producenti, so poleg navedenih obveznih podatkov zabeležena tudi njihova imena. Naslovi uprizoritev so navedeni tako, da je na prvem mestu zapisan naslov uprizoritve v jeziku, v katerem je bila igrana predstava, na

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 7

15.12.2017 12:39:44


8

Barbara Orel

drugem mestu je naslov drame v izvirniku in na tretjem mestu naslov v slovenščini; slovenski naslov drame je zapisan v primeru, da je bila prevedena v slovenščino (če drama v slovenščino ni bila prevedena, te kategorije ni v popisu uprizoritve). Imena gledališč so zapisana v izvirnikih. Pri razvrščanju in obdelavi podatkov o slovenskih ustvarjalcih na tujih gledaliških odrih smo se spoprijeli tudi z vprašanjem o poreklu umetnikov oziroma z vprašanjem o tem, koga doživljamo kot slovenskega umetnika in koga kot tujca. V marsikaterem primeru je bil namreč potreben premislek o merilu za uvrstitev na seznam. Odločili smo se, da na seznam uvrstimo tudi tiste umetnike, ki sicer niso slovenskega rodu, a ustvarjajo v Sloveniji in tvorno sooblikujejo podobo slovenskega gledališča. Vprašanje o tem, kaj je naše in kaj je tuje, je imanentno problematiki medkulturnega uprizarjanja. Premislek o razmejevanju med domačim in tujim v gradivih gledaliških uprizoritev je bil v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja tudi predmet žgočih razprav o medkulturnih uprizoritvah. Za uprizoritve, ki vključujejo gledališke tradicije, različne od svoje lastne, je bil takrat izdelan koncept »medkulturno gledališče«. Nov termin (za uprizoritvene postopke, ki so v zgodovini gledališča sicer vseskozi prisotni od antike dalje) je izšel iz potrebe po problematiziranju postkolonialističnih hierarhičnih razmerij moči v načinih sposojanja in prisvajanja gledaliških elementov iz drugih kultur. V tistem času so bile medkulturne uprizoritve osrednja tema gledaliških raziskovalcev po svetu, v slovenskem prostoru pa – razen redkih izjem – niso bile deležne raziskovalne pozornosti. To vrzel v slovenski teatrologiji zapolnjuje programska skupina Gledališke in medumetnostne raziskave, in sicer v času, ko so raziskave medkulturnosti v gledališču znova postale aktualne. To potrjujejo tudi revizije koncepta medkulturnega gledališča, ki so v zadnjih letih izšle v študijah Rica Knowlesa Theatre & Interculturalism (2010), Camile Bauer Brönstrup Théâtre et interculturalité (2010), tematski številki revije Theatre Journal Rethinking Intercultural Performance (2011), monografiji The Politics of Interweaving Performance Cultures: Beyond Postcolonialism (2014) v uredništvu Erike Fischer-Lichte. Okvir naši raziskavi vzpostavljata dve razpravi. Uvod v metodologije proučevanja medkulturnega uprizarjanja je delo Janelle Reinelt, zaslužne profesorice britanske Univerze v Warwicku in nekdanje predsednice mednarodne organizacije gledaliških raziskovalcev International Federation for Theatre Research. V razpravi razgrne pomen in aktualnost raziskovanja medkulturnih stikov v študijih gledališča in performansa in se zavzame za njihovo proučevanje z vidika politik predstavljanja. Aleš Gabrič, zgodovinar in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, pa predstavi problematiko politik raziskovanja preteklosti na Slovenskem glede na nacionalne meje in osvetli pretok kultur na območju današnje Slovenije z vidika razumevanja procesov evropeizacije. Znanstvena monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave, ki ga izvaja programska skupina na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in sofinancira Javna agencija za raziskovalno

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 8

15.12.2017 12:39:44


Predgovor

9

dejavnost RS. Zahvaljujemo se Alji Predan, ki je kot umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje gostoljubno podprla znanstveno srečanje vseh udeleženih raziskovalcev in na jubilejni 50. izdaji festivala omogočila prvo soočenje mnenj in izmenjavo stališč. Hvala kolegicam in kolegom s Centra za teatrologijo in filmologijo ter vsem strokovnim sodelavkam in sodelavcem na UL AGRFT, ki so poskrbeli za tekoče delo, ter dekanu Tomažu Gubenšku za izkazano podporo naši raziskovalni dejavnosti. Petri Jager se zahvaljujemo za natančna napotila pri obdelavi podatkovnih baz in Evi Vrbnjak za temeljito opravljeno lektorsko delo. Za vso pomoč in naklonjeno sodelovanje pri pripravi knjige pa se toplo zahvaljujemo Matevžu Rudolfu, vodji Znanstvene založbe Filozofske Fakultete, ki je omogočila objavo izsledkov raziskav. Barbara Orel

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 9

15.12.2017 12:39:44


Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 10

15.12.2017 12:39:44


Medkulturnost in slovenstvo

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 11

15.12.2017 12:39:44


Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 12

15.12.2017 12:39:44


Vrednote(nje) medkulturnega uprizarjanja

13

Vrednote(nje) medkulturnega uprizarjanja Janelle Reinelt

Preden lahko spregovorimo o tem, zakaj so medkulturne uprizoritve pomembne, se moramo seveda najprej odločiti, kaj imamo v mislih, ko govorimo o medkulturnem, in katera so merila, po katerih določamo, ali lahko posamezno uprizoritev razumemo kot »medkulturno«. Kot izhodišče bom vzela knjigo Theatre & Interculturalism iz leta 2010 Kanadčana Rica Knowlesa, ki je najboljši razpoložljivi uvod, ko gre za intelektualno področje, ki je predmet moje razprave. Ko se v trenutku uprizarjanja srečata dve ali več tradicij, to postane »mesto nenehnega preizpraševanja kulturnih pomenov ter preoblikovanja individualnih in skupnostnih identitet ter položajev subjekta« (4–5). Menim, da ta opredelitev elegantno opiše ta pojav, ob tem pa odpre novo skupino vprašanj: ali je pomembno, da pri tem, tj. pri samem preizpraševanju, sodeluje tudi občinstvo tega izpraševanja? In če pri tem pride do preoblikovanja identitet, ali bi morale biti te v trenutku uprizoritve, še pred preizpraševanjem, destabilizirane – sicer ne more priti do njihovega preoblikovanja (nekateri teoretiki bi temu utegnili reči »transformacija«)? In če se v trenutku uprizoritve sploh ne zgodi nič takega? Če utrjeni pomeni, afekti in čustva, povezani z vsako od teh kultur, preprosto še naprej obstajajo ob tistih, ki so značilni za njihove sosede? Imamo potem sploh opraviti z medkulturno uprizoritvijo? To so nekatera od vprašanj, ki jih želim obravnavati v tej razpravi. Začela bom z nekaj opombami k zgodovini medkulturnih uprizoritev, nato pa se bom posvetila razpravam teoretikov gledališča in performansa iz osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja, ki se dandanes zdijo zastarele in zahtevajo nove formulacije. Proučila bom nekatere od novejših razmislekov o tej temi in ponudila sklepe, o katerih menim, da so trdni. Vse to bom poskušala doseči z upoštevanjem posebnega položaja Slovenije na »križišču kultur«, kjer so bile, in so danes nemara še posebno, možnosti za kulturno preizpraševanje na odrih še posebej obetavne, vendar tudi zahtevne.

Zgodovinski pogled Medkulturne uprizoritve imajo dolgo – ali tudi kratko – zgodovino, odvisno od našega zornega kota. Če na uprizarjanje gledamo v njegovi širši, antropološki razsežnosti, vidimo, da ima dinamično pretakanje kultur onkraj meja, kot se kaže v posameznih primerih kulturne produkcije, korenine v davnih časih, do njega pa je prihajalo na slehernem kri­žišču, na katerem so komunicirala »tuja« in »staroselska« ljudstva. Naj je šlo za staroselska ljudstva v Severni Ameriki ali prebivalce tihomorskih otokov, za Afričane

Uprizoritvene_umetnosti_FINAL.indd 13

15.12.2017 12:39:45


»Seznami uprizoritev, pri katerih so sodelovali slovenski umetniki na različnih odrih v državah srednje in jugovzhodne Evrope, bodo v prihodnosti služili kot zaupanja vredno raziskovalno izhodišče.« Iz recenzije Jureta Gantarja, Univerza Dalhousie »V luči svoje dosedanje medkulturne zgodovine je Slovenija nemara v privilegiranem položaju, saj lahko ustvarja medkulturno gledališče, ki utegne poseči v razmišljanje evropskih državljanov o etično-političnem položaju, v katerem trenutno živimo.« Iz razprave Janelle Reinelt, Univerza v Warwicku

ISBN 978-961-06-0000-8

ISBN 978-961-06-0000-8

9 789610 600008

Uprizoritvene_umetnosti_naslovka_FINAL.indd 1

slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav

»Monografija, posvečena razumevanju medkulturnih povezav in načinov, kako so uprizoritvene umetnosti v Sloveniji vplivale na sosednje kulture, pa tudi, kako so sosednje kulture prodirale v slovensko gledališče, bo pomemben vir za raziskovanje dosežkov slovenskega gledališča in njegovega prispevka k oblikovanju slovenske kulturne identitete v 20. stoletju. Knjiga hkrati z razkrivanjem naracij in ključnih dejanj, ki so omogočila razvoj slovenskega gledališča, zanimivo in premišljeno argumentirano prikazuje vpliv transnacionalnosti, umetniškega nomadstva, festivalskih gostovanj in drugih izmenjav na uprizoritvene umetnosti.« Iz recenzije Milene Dragičević Šešić, Univerza umetnosti v Beogradu

Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika

Barbara Orel je teatrologinja in izredna profesorica za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer vodi tudi raziskovalno skupino. Osrednja področja njenih raziskav so eksperimentalne gledališke prakse, avantgardna gibanja in sodobne scenske umetnosti. Je avtorica znanstvene monografije Igra v igri (2003), urednica in sourednica monografij, med njimi Hibridni prostori umetnosti (2012) in Začetki in dosežki slovenskega gledališča moderne dobe: ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani (2017). Kot raziskovalka sodeluje z delovno skupino Theatrical Event (v okviru mednarodne zveze za gledališke raziskave International Federation for Theatre Research). Je soustanoviteljica znanstvene revije za teorijo gledališča in scenskih umetnosti Amfiteater (urejala jo je v letih 2008–2010). Bila je tudi selektorica nacionalnih gledaliških festivalov Teden slovenske drame (2006–2007) in Borštnikovo srečanje (2008–2009).

Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav Uredila Barbara Orel

Prevzemanje, izposojanje, prisvajanje elementov drugih (sosednjih in daljnih) kultur je bilo skozi zgodovino prisotno v vseh prostorih in družbenopolitičnih formacijah. Prepletanje različnih kultur v slovenskem prostoru pa se zastavlja kot eminentno raziskovalno vprašanje, saj Slovenija leži na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Njihov preplet je dobro razviden tudi v razvoju slovenskega gledališča. Monografija Uprizoritvene umetnosti, mi­ gracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav se osredotoča na slovensko gledališko ustvarjalnost v 20. in 21. stoletju skozi prizmo politike, estetike in etike medkulturnih izmenjav. Naslov knjige poudarja pomen gledališča kot dejavnega protagonista pri vzpostavljanju stikov s sosednjimi deželami in njihovimi raznorodnimi kulturami ter izpostavlja vlogo gledališča pri oblikovanju družbenopolitičnega prostora. Ne gre (le) za to, kako so uprizoritvene umetnosti reflektirale družbeno stvarnost, temveč za to, na kakšne načine so jo soustvarjale. Raziskava ima v svoji osnovi dve težišči: na eni strani se osredinja na pretok kultur v slovenskem gledališču, na drugi pa evidentira in vrednoti ustvarjalnost slovenskih gledaliških umetnikov v srednjeevropskih državah in državah jugovzhodne Evrope, ki so bile zgodovinsko in družbenopolitično povezane s slovenskim prostorom. Takšen pristop k raziskavi je prinesel študije, ki temeljno dopolnjujejo vrzeli v slovenskem gledališkem zgodovinopisju. Knjiga zaradi vsebinske, jezikovne in metodološke dostopnosti nagovarja tako teatrologe in raziskovalce s področij kulturologije, humanistike ter družboslovja kot tudi širše občinstvo, zainteresirano za medkulturni dialog in mednarodna sodelovanja.

15.12.2017 12:13:08

Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika  
Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika  

Monografija Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika. Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav se osredotoča na slov...

Advertisement