Page 1

UCEN TEZAV ISBN 978-961-237-867-7

Univerzitetni učbenik »Učenci z učnimi težavami in kaj lahko stori učitelj« skuša učiteljem na pregleden, sistematičen način približati raznolikost in kompleksnost problematike učnih težav, jih seznanja s strokovno terminologijo ter jih z navajanjem številnih relevantnih teoretičnih in praktično naravnanih virov spodbuja k nadaljnjem preučevanju in praktičnem usposabljanju na tem področju. Učbenik bo koristen pripomoček učiteljem, ki želijo dobiti vpogled v naravo in nastajanje različnih težav pri učenju, da bi jih lahko pravočasno prepoznali ter razširiti svoj repertoar načinov odločanja in odzivanja pri poučevanju in izvajanju pomoči.

doc. dr. Lidija Magajna

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_naslovka_FINAL.indd 1

Predloženo besedilo predstavlja pomemben pripomoček za izvajanje študijskega procesa, saj te vsebine do sedaj še niso bile v taki sintezni obliki dostopne študentom. Po drugi strani pa bo besedilo v pomoč tudi številnim praktikom – učiteljem in šolskim svetovalnim delavcem, pri implementaciji Koncepta dela za učence z učnimi težavami v šolski prostor.

red. prof. dr. Sonja Pečjak

CIRILA PEKLAJ je doktorica

psiholoških znanosti in redna profesorica za pedagoško psihologijo na Univerzi v Ljubljani. Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Doktorirala je s področja pedagoške psihologije o vplivu sodelovalnega učenja na kognitivne, socialno-čustvene in motivacijske

procese pri učencih. Leta 1987 se je zaposlila na Oddelku za psihologijo kot asistentka in leta 1998 kot univerzitetna učiteljica. V tem obdobju je predavala Psihologijo za učitelje študentom, bodočimi učiteljem, na Filozofski fakulteti in na drugih fakultetah Univerze v Ljubljani. Z izbirnimi predmeti je sodelovala tudi pri študiju psihologije ter na podiplomskem študiju psihologije. Od leta 2011 dalje pa sodeluje tudi pri izobraževanju psihologov na prvi in drugi stopnji ter na doktorskem študiju, kjer izvaja predmete s področja pedagoške psihologije. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno na področje učenja. Ukvarja se s proučevanjem samo-regulacije pri učenju, sodelovalnega učenja, učenja v različnih kontekstih in učiteljskimi kompetencami. Sodeluje v različnih raziskovalnih projektih ter o rezultatih poroča na številnih mednarodnih konferencah. Svoje znanstvene ugotovitve pa prenaša tudi v pedagoško prakso, predvsem preko izobraževanja učiteljev in delovanja na širšem pedagoškem področju.

CIRILA PEKLAJ: UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI V ŠOLI IN KAJ LAHKO STORI UČITELJ

9 789612 378677

CIRILA PEKLAJ

UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI V ŠOLI IN KAJ LAHKO STORI UČITELJ Center za pedagoško izobraževanje Ljubljana 2016

7.11.2016 11:20:21


Cirila Peklaj

UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI V ŠOLI in kaj lahko stori učitelj

Ljubljana 2016

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 1

4.11.2016 9:33:20


UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI V ŠOLI in kaj lahko stori učitelj Avtorica: Cirila Peklaj Recenzentki: Sonja Pečjak in Lidija Magajna Lektura: Tina Petrovič Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: Stock photo © davidf © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za pedagoško izobraževanje Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2016 Druga, dopolnjena izdaja. Naklada: 400 izvodov Cena: 18,00 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 376(075.8) PEKLAJ, Cirila Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj / Cirila Peklaj. - 2., dopolnjena izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-867-7 287118848

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 2

4.11.2016 9:33:20


Kazalo

3

Kazalo

Predgovor..................................................................................................................................... 5 1 Družba znanja in učenci z učnimi težavami................................................................. 7 2 Slovenska zakonodaja in petstopenjski model pomoči.......................................... 9 3 Splošna načela ravnanja z otroki z učnimi težavami............................................... 15 4 Uspešni načini učiteljevega dela z učenci z učnimi težavami v razredu ��������� 21 5 Projekt pomoči učencem z učnimi težavami............................................................. 25 6 Vzroki učnih težav................................................................................................................ 29 7 Splošne in specifične učne težave................................................................................. 31 8 Skupine učnih težav............................................................................................................ 35 8.1 Specifične bralno-napisovalne težave...............................................................................35 8.1.1 Vzroki ..................................................................................................................................36 8.1.2 Kako se kažejo težave?..................................................................................................39 8.1.3 Poučevanje in pomoč učencem.................................................................................41 8.2 Specifične učne težave pri matematiki..............................................................................45 8.2.1 Vzroki...................................................................................................................................46 8.2.2 Kako se kažejo težave....................................................................................................47 8.2.3 Poučevanje in pomoč učencem.................................................................................49 8.3 Dispraksija....................................................................................................................................51 8.3.1 Vzroki...................................................................................................................................52 8.3.2 Kako se kažejo težave ...................................................................................................52 8.3.3 Poučevanje in pomoč učencu....................................................................................53 8.4 Neverbalne specifične učne težave....................................................................................54 8.4.1 Vzroki ..................................................................................................................................55 8.4.2 Kako se kažejo težave....................................................................................................55 8.4.3 Poučevanje in pomoč učencem.................................................................................57 8.5 Specifični primanjkljaji na področju jezika.......................................................................59 8.5.1 Vzroki...................................................................................................................................60 8.5.2 Kako se kažejo težave....................................................................................................60 8.5.3 Poučevanje in pomoč učencem.................................................................................62 8.6 Učne težave pri učencih z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti............................64

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 3

4.11.2016 9:33:20


4

Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj

8.6.1 Vzroki ..................................................................................................................................65 8.6.2 Kako se kažejo težave ...................................................................................................66 8.6.3 Poučevanje in pomoč učencem.................................................................................68 8.6.4 Drugi pristopi pri obravnavi učencev z ADHD......................................................70 8.7 Učne težave pri učencih, ki počasneje usvajajo znanje...............................................72 8.7.1 Kako se kažejo težave....................................................................................................72 8.7.2 Poučevanje in pomoč učencem.................................................................................73 8.8 Učne težave zaradi slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti............................75 8.8.1 Težave pri samoregulaciji v spoznavnih procesih................................................77 8.8.2 Poučevanje in pomoč učencem.................................................................................80 8.8.3 Težave pri samoregulaciji v motivacijskih procesih............................................81 8.8.4 Poučevanje in pomoč učencem.................................................................................84 8.9 Čustveno pogojene učne težave.........................................................................................87 8.9.1 Učne težave zaradi depresivnosti ............................................................................87 8.9.2 Učne težave zaradi anksioznosti................................................................................90 8.9.2 Kako se anksioznost kaže v šoli..................................................................................92 8.10 Učne težave zaradi drugojezičnosti ali socialno kulturne drugačnosti �������������94 8.10.1 Poučevanje in pomoč učitelja..................................................................................96 8.11 Učne težave zaradi socialno-ekonomske oviranosti – revščine ............................99 8.11.1 Mehanizmi vplivanja socialno-ekonomske oviranosti na učno uspešnost ............................................................................................................99 8.11.2 Poučevanje in pomoč učencem............................................................................101

Literatura in viri...................................................................................................................... 103 Priloge....................................................................................................................................... 115

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 4

4.11.2016 9:33:20


Predgovor

5

Predgovor

V sodobni družbi, v kateri si uspešnosti ne moremo predstavljati brez neprestanega prilagajanja spremembam, brez sledenja napredku na različnih področjih znanosti, torej brez nenehnega učenja, so ena najbolj ogroženih skupin ljudi posamezniki, ki imajo pri učenju težave. Učne težave, ki se včasih že zelo zgodaj pokažejo v šoli, lahko vplivajo na učenčevo počutje v šoli, na njegov občutek lastne kompetentnosti, na odnose s sošolci in v veliki meri na njegovo šolsko uspešnost. Če učenčevo doživljanje šole in učenja vpliva na njegovo sedanjost, pa učna neuspešnost vpliva na njegovo prihodnost in ima lahko dolgoročen negativen vpliv na različna področja njegovega življenja. Učno neuspešni učenci lahko zapustijo šolanje prej kot drugi vrstniki in dosežejo nižjo stopnjo izobrazbe. Zato imajo slabše možnosti za dobro zaposlitev, obstaja pa tudi večja verjetnost, da zaposlitev izgubijo in postanejo trajno nezaposleni. Da bi zmanjšali tveganje učencev z učnimi težavami in izboljšali njihove možnosti ter jim omogočili čim višjo raven razvoja in učenja, jim je treba v šolskem okolju nuditi vso podporo in pomoč, da bi kljub svojim oviram lahko v kar največji meri razvili svoje potenciale. Tudi naša zakonodaja namenja učencem, ki se težje učijo, posebno skrb, saj jih omenja v posebnem členu Zakona o osnovni šoli (2006) kot skupino učencev, ki jim je treba pomagati. Strokovna skupina (L. Magajna, M. Kavkler, S. Pečjak, G. Vogrinčič Čačinovič in K. Bregar Golobič, 2008, a) pa je izdelala koncept dela oz. smernice za delo z učenci v osnovni šoli. Koncept dela z učenci z učnimi težavami je bil tudi osnova učbenika, ki je pred vami. Učbenik Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj ( 2. popravljena in dopolnjena izdaja) je namenjen bodočim učiteljem in tistim osebam, brez katerih še tako dobra institucionalna pomoč ne more biti uspešna. Učitelj je tisti, ki vsak dan, leto za letom, opazuje učenca, mu prilagaja pouk in ga spodbuja k napredku na njegovi poti. Samo učitelj, ki pozna učenca, njegova močna področja in njegove težave ter načine dela, bo učencu z učnimi težavami lahko pomagal na njegovi vse prej kot lahki poti in mu omogočil ustrezno učno okolje. Še tako dobra specialno pedagoška pomoč ni dovolj, kadar nima podpore v učiteljevem delu v razredu. Učbenik je zato namenjen bodočim učiteljem, da se bodo morda lažje spoprijemali s to zahtevno nalogo, ki jih čaka v šoli. V začetnih poglavjih v učbeniku so učenci z učnimi težavami umeščeni v širši in tudi slovenski družbeni kontekst, med drugim so opisane strokovne rešitve pri delu z njimi v naši šoli. Nato sledijo poglavja, ki opisujejo splošna načela pri ravnanju z učenci z učnimi težavami in uspešne načine učiteljevega dela z njimi. Osrednji del učbenika predstavljajo poglavja, ki se osredotočajo na opredelitev

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 5

4.11.2016 9:33:20


6

Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj

učnih težav, specifičnih in splošnih. Vsaka učna težava je najprej opredeljena, razloženi so vzroki, predstavljeni načini, na katere se ta težava lahko kaže, na koncu pa so podani predlogi za pomoč in podpro učencem pri delu v razredu. Pri nastajanju učbenika so mi pomagali številni posamezniki. Rada bi se zahvalila vsem, ki ste bili pri nastajanju učbenika pripravljeni odgovoriti na številna vprašanja, še posebej učencem z učnimi težavami, s katerimi sem se pogovarjala, da bi lažje razumela, kako je, kadar imaš neko učno težavo ter kakšni načini dela lahko pomagajo pri učenju. Zahvaljujem se učiteljicam in kolegicam svetovalnim delavkam, ki so mi velikokrat osvetlile pogled iz neposredne prakse pri delu z učenci z učnimi težavami. Zahvaljujem se Nataši Fabjančič in Maši Mlinarič za dovoljenje, da v prilogi objavimo shemo, ki sta jo razvili za spremljanje dela z učenci z učnimi težavami na prvi ravni pomoči. Prav posebej pa bi se rada zahvalila svojima recenzentkama prof. dr. Sonji Pečjak in doc. dr. Lidiji Magajna za čas, ki sta si ga vzeli, in za vse dragocene nasvete, da sem lahko vsebinsko in oblikovno izboljšala besedilo. Zahvaljujem se tudi gospe Mihaeli Hojker, ki je bedela nad tehničnimi podrobnostmi pri izdajanju knjige. Ljubljana, 29. 8. 2016

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 6

Cirila Peklaj

4.11.2016 9:33:20


Družba znanja in učenci z učnimi težavami

7

1 Družba znanja in učenci z učnimi težavami

Naložba v znanje daje najvišje dividende. Benjamin Franklin Ena najpomembnejših značilnosti obdobja, v katerem živimo – družbe znanja, so neprestane spremembe na vseh področjih. Za družbo znanja je značilno, da se večina ljudi ukvarja predvsem s storitvami, idejami in komunikacijo (Bell, 1976). V tej družbi sta vir napredka raziskovanje in razvoj, večji delež bruto nacionalnega proizvoda pa je povezan s področjem znanja. Družbo znanja (Hargreaves, 2003) opredeljuje vse večji pomen znanja, pomembne so poti za izmenjavo znanja in načini spodbujanja napredka. Lahko bi rekli, da je družba znanja družba nenehnega učenja (Peklaj, Kalin, Pečjak, Puklek Levpušček, Valenčič Zuljan in Ajdišek, 2009). Zaradi teh značilnosti sodobne družbe posameznikovo uspešnost v njej v temelju določa njegova sposobnost učenja. Vseživljenjsko učenje je torej pogoj za to, da se posameznik lahko uspešno sooča z nenehnimi spremembami in uspešno deluje na trgu dela, v družbenih aktivnostih, v medsebojnih odnosih. Ljudje, ki začnejo svojo izobraževalno pot s težavami na področju učenja, imajo tako manjše možnosti za uspešno vključevanje v vse vidike družbenega življenja. Zaradi učnih težav so lahko manj uspešni v šoli, prej zapustijo izobraževanje kot njihovi vrstniki, imajo manj možnosti za dobro zaposlitev oz. lahko prej izgubijo službo, lažje postanejo trajno nezaposleni, to pa lahko vodi v socialno izključenost. Učenci z učnimi težavami so torej ena najbolj ogroženih skupin otrok glede možnosti, ki jih imajo v življenju. V Sloveniji sicer izobraževanje po končani osnovni šoli nadaljuje velik del populacije. Od leta 1997/98 do 2005/06 se je delež petnajstletnikov, ki so nadaljevali izobraževanje v srednjih šolah, gibal 95–99 odstotkov (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS, 2011). Zaradi učnih težav, ki jih imajo učenci z učnimi težavami (UUT), bodo verjetno izbrali šole nižje zahtevnosti in tudi končali izobraževanje prej kot njihovi vrstniki, posebej če so njihove učne težave zelo izrazite. Predvidevamo torej lahko, da se večina učencev z izrazitejšimi učnimi težavami vključi v srednje poklicno ali strokovno izobraževanje ter zapusti izobraževanje na tej ravni. To predpostavko podpirajo tudi statistični podatki o usmerjenih učencih z odločbo v posameznih izobraževalnih programih v srednji šoli in delež učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU) med temi učenci z odločbo. Učenci s PPPU so tisti učenci, ki imajo odločbo o usmeritvi zaradi zelo težkih specifičnih učnih težav. Učenci s PPPU predstavljajo

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 7

4.11.2016 9:33:20


8

Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj

več kot polovico vseh usmerjenih učencev v srednjih šolah, obenem pa so samo zelo majhen del vseh UUT. Statistični podatki za šolsko leto 2009/10 (in 2015/2016) torej kažejo, da je bil delež dijakov z odločbo o usmeritvi v nižjem poklicnem izobraževanju 28,8 odstotka (20,9 odstotka), v srednjem poklicnem izobraževanju 9,9 odstotka (13,9 odstotka), v srednjem strokovnem izobraževanju 2,1 odstotka (5,2 odstotka), v gimnazijskem izobraževanju 1,2 odstotka (2,2 odstotka), v poklicno tehniškem izobraževanju 2,3 odstotka (4,4 odstotka) ter v maturitetnem tečaju 0,08 odstotka (0,8 odstotka). Skupaj to pomeni 3,2 odstotka oz. 5,61 odstotka celotne populacije dijakov v Sloveniji v teh dveh šolskih letih. Znotraj te populacije z odločbo je bil delež dijakov z odločbo zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja daleč največji, saj je znašal kar 58 odstotkov oz. 56,2 odstotka (Opara, Barle Lakota, Globačnik, Kobal Grum, Košir idr., 2010, str. 108; MIZŠ, 2016). Vprašanja za preverjanje znanja 1. Zakaj so UUT ena od najbolj ogroženih skupin v družbi znanja? 2. Kolikšen del populacije učencev v osnovni šoli ima učne težave? 3. Katera skupina otrok s posebnimi potrebami je najštevilnejša v osnovni in srednji šoli?

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 8

4.11.2016 9:33:20


Slovenska zakonodaja in petstopenjski model pomoči

9

2 Slovenska zakonodaja in petstopenjski model pomoči

Vedno je pravi čas, da storimo, kar je prav. Martin Luther King V svetu in tudi pri nas se pri delu z učenci v šoli vse bolj uveljavlja pojem inkluzivne vzgoje, ki temelji na pravici vseh otrok do ustrezne in učinkovite vzgoje in izobraževanja na nediskriminatorni osnovi, na sprejemanju njegovih posebnosti (zaradi spola, narodnosti, jezikovne pripadnosti, socialno-ekonomskega statusa (SES), različnih pomanjkljivosti, motenj, težav in bolezni). Inkluzija predpostavlja čim večjo vključenost in sodelovanje učencev v rednem izobraževanju in predvsem odstranjevanje ovir, ki učencu otežujejo učenje. Za šolske sisteme, ki so uspešni pri inkluziji otrok (posebej otrok s posebnimi potrebami) v redno izobraževanje, je značilno, da je ta pomoč čim bolj zgodnja, čim bolj prilagojena, čim manj opazna, čim bližje učencu in da se izvaja čim krajši čas, vendar dovolj intenzivno (Kavkler, 2008, 2011). Za tako pomoč so nujni nenehno in tesno sodelovanje med starši, učitelji in strokovnjaki in nenehna pripravljenost za spreminjanje sebe in šole kot učeče se skupnosti. Načelo inkluzivne vzgoje velja tudi za učence z učnimi težavami. Nosilec pomoči, ki pomaga odstranjevati ovire in zagotavlja učno okolje, v katerem se bo učenec lahko učil, je predvsem učitelj. Strokovni delavci pa pomagajo učitelju pri tem, da postaja pri svojem delu vse bolj kompetenten. Slovenska zakonodaja je zato, da bi povečala občutljivost za UUT in jim omogočila strokovno podporo pri premagovanju učnih težav, te učence do zadnje spremembe zakonodaje štela med otroke s posebnimi potrebami. Zakon je določal, da med otroke s posebnimi potrebami (OPP) sodijo »otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oz. poseben program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in posebej nadarjeni učenci« (Zakon o osnovni šoli uradno prečiščeno besedilo (ZOsn-UPB, Ur. l. 81/2006, 11. čl., str. 8862)). Zakon je nato v 11. členu še natančneje opredelil načine pomoči za UUT, in sicer: »učencem z učnimi težavami šola prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči« (Zakon o osnovni šoli uradno prečiščeno besedilo (ZOsn-UPB, Ur. l. 81/2006, 12. člen, str. 8862)).

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 9

4.11.2016 9:33:20


10

Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj

Leta 2011 so bile sprejete spremembe zakona o osnovni šoli, ki so posegle tudi v opredeljevanje OPP. V novem zakonu se UUT ne navajajo več kot OPP, vendar jih poseben člen zakona še vedno izpostavi kot skupino učencev, ki v šoli potrebuje posebno pozornost in predvideva tudi načine pomoči zanjo. Člen 12a tega zakona pravi: »učenci z učnimi težavami so učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja. Šole tem učencem prilagodijo metode in oblike dela pri pouku ter jim omogočijo vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči« (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (ZOsn-H), člen 12a, Ur. l. 87/2011, 2. 11. 2011, str. 11317). To torej pomeni, da so učitelji tem učencem dolžni nuditi vso ustrezno pomoč po priporočilih, ki jih predvideva Koncept dela za učence z učnimi težavami (Magajna idr., 2008a). En del učencev z učnimi težavami, ki ima težjo obliko specifičnih učnih težav, pa je po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami lahko usmerjen med učence s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Ur. l. RS, 58/2011) kot učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Učenci s PPPU se v Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. 54/2000, 2. člen) kot posebna kategorija otrok prvič omenjajo leta 2000. V zakon so bili vključeni zato, ker se je v preteklosti izkazalo, da pomoč učencem s težjo obliko specifičnih učnih težav (SUT) ni bila dovolj učinkovita. Zato zakon za te učence predvideva pravico do prilagojenega izvajanja vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo, pri kateri se lahko prilagodijo organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka, ter zagotovi dodatna strokovna pomoč. To velja za učence tako v osnovni kot v srednji šoli. Učenci s PPPU so torej tisti del UUT, ki imajo najbolj izražene specifične učne težave ter zato tudi sodijo med otroke s posebnimi potrebami (Kavkler, Bregar Golobič, Čačinovič Vogrinčič, Klug, Magajna, Pečjak in Vernik, 2008). V učbeniku bomo obravnavali celotno skupino UUT, tako tiste z manjšimi učnimi težavami kot tiste, pri katerih so te težave bolj izrazite in jih zelo ovirajo pri učenju, zaradi česar imajo tudi odločbo o usmeritvi. Različni avtorji navajajo, da obsega celotna skupina učencev z učnimi težavami 20–30 odstotkov celotne populacije učencev (Deisinger, 2004; Magajna idr., 2008b). Kavkler (2008) navaja, da je v Sloveniji v šolajoči se populaciji približno 20 odstotkov UUT, polovica teh učencev ima splošne učne težave na vseh področjih učenja, polovica pa specifične učne težave (na področju branja, pisanja, računanja in pravopisa). Nekateri od teh učencev s SUT pa imajo tudi odločbo o usmeritvi. Kolikšen je delež učencev z usmeritvijo, nam lahko ilustrirajo podatki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) o učencih s posebnimi potrebami v osnovni in srednji šoli (MIZŠ, 2016 a, b)

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 10

4.11.2016 9:33:21


Slovenska zakonodaja in petstopenjski model pomoči

11

V šolskem letu 20015/16 je npr. slovenske osnovne šole obiskovalo 170 681 otrok, od tega je 10.091 učencev s posebnimi potrebami obiskovalo redne OŠ in 2682 učencev šole s prilagojenim programom (MIZŠ, 2016 a, b, c). Med učenci, ki hodijo v redno osnovno šolo in imajo prilagojeno izvajanje in dodatno strokovno pomoč, je daleč največ učencev s PPPU. 4619 učencev s PPPU predstavlja kar 45,8 odstotka vseh otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli. Preglednica 1 kaže število otrok s posameznimi vrstami motnje oz. ovire v redni osnovni šoli v šolskem letu 2015/2016. Preglednica 1: Število učencev s posameznimi motnjami v osnovi šoli v letih 2011–2016 (MIZŠ, 2016 c) Vrsta motnje, ovire

Število učencev

Delež (%)

Lažja motnja v duševnem razvoju

10

0,1 %

Slepota in slabovidnost

70

0,7 %

238

11,7 %

1180

11,7 %

293

2,9 %

Dolgotrajna bolezen

1416

14,0 %

Primanjkljaji na posameznih področjih učenja

Gluhost in naglušnost Govorno-jezikovna motnja Gibalna oviranost

4619

45,8 %

Čustvene in vedenjske motnje

324

3,2 %

Avtistične motnje

105

1,0 %

1836

18,2 %

10091

100 %

Več motenj Skupaj

Tako kot v osnovni šoli se je tudi v srednji šoli število dijakov s posebni potrebami neprestano povečevalo (npr.: leta 2002/03 – 0,19 odstotka (201 dijak), leta 2010/2011 – 3,38 odstotka (2780 dijakov), leta 2015/2015 – 5,61 5 (4221 dijakov)). Veliko teh dijakov je obiskovalo nižje poklicno izobraževanje (dvoinpolletni programi). Leta 2015/16 je bilo v nižjem poklicnem izobraževanju kar 20,9 odstotka vseh dijakov s posebnimi potrebami. V tej skupini so skoraj vsi dijaki, ki imajo motnjo v duševnem razvoju ali imajo mejne intelektualne sposobnosti (Poklicno in strokovno izobraževanje, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS, 2011; MIZŠ, 2016 d). V srednjem poklicnem izobraževanju pa je bilo 13,9 odstotka dijakov s posebnimi potrebami (MIZŠ, 2016 d). V tem šolskem letu je srednjo šolo obiskovalo 19.916 dijakov. Preglednica 2 kaže število dijakov s posameznimi vrstami motnje oz. ovire v srednji šoli v šolskem letu 2015/2016.

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 11

4.11.2016 9:33:21


12

Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj

Preglednica 2: Število dijakov s posameznimi motnjami v osnovi šoli leta 2015/2016 (MIZŠ, 2016 d) Vrsta motnje, ovire Lažja motnja v duševnem razvoju

Število dijakov

Delež (%)

132

3,1 %

Slepota in slabovidnost

38

0,9 %

Gluhost in naglušnost

87

2,1 %

Govorno-jezikovna motnja

135

3,2 %

Gibalna oviranost

113

2,7 %

Dolgotrajna bolezen

680

16,1 %

2373

56,2 %

Čustvene in vedenjske motnje

95

2,3 %

Avtistične motnje

41

1,0 %

527

12,5 %

4221

100 %

Primanjkljaji na posameznih področjih učenja

Več motenj Skupaj

Zgornji podatki torej kažejo, da se bo učitelj, ki dela v osnovni ali srednji šoli, v vsakem razredu srečal z UTT. Večina od teh učencev bo imela lažje učne težave, ki jih bo z ustreznimi ukrepi pomagal premagati učitelj pri pouku (80 odstotkov učencev z učnimi težavami) (Magajna, Kavkler, Košir, 2011), nekateri od njih pa bodo imeli lahko tudi zelo kompleksne težave in bodo zaradi tega poleg učiteljeve potrebovali tudi dodatno specialno pedagoško pomoč. V svetu (ZDA, Velika Britanija) in tudi pri nas se za odkrivanje in pomoč UUT vse bolj uveljavlja t. i. model RTI (»Response to intervention«) – »odziv na obravnavo« (Kavkler, 2011; Magajna, Kavkler in Košir, 2011; Vauchn in Fuchs, 2003; po Frederickson in Cline, 2011). Ta model poskuša preseči pomanjkljivosti modela, ki temelji na opredeljevanju učnih težav s pomočjo ugotavljanja razkoraka med sposobnostmi in dosežki posameznika. Je model, ki temelji na zgodnjem odkrivanju učnih težav in oblikovanju učinkovitih ukrepov, še preden se učence napoti v postopek usmerjanja in se jim nudi specialno pedagoško pomoč. Model poudarja pomembno vlogo učitelja in drugih strokovnih delavcev pri delu s posameznim učencem. Učitelji bi morali na podlagi proučevanja temu učencu nuditi ustrezno pomoč takoj, ko se ta potreba pokaže. Intenzivnost pomoči pa se spreminja glede na potrebe učenca. Model »odziv na obravnavo« predvideva tri ravni obravnave in pomoči učencem. Na prvi ravni je usmerjen predvsem na ugotavljanje, kateri učenci imajo težave z usvajanjem osnovnega kurikula in potrebujejo dodatno učiteljevo

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 12

4.11.2016 9:33:21


Slovenska zakonodaja in petstopenjski model pomoči

13

pomoč. Ugotavljanje težav temelji na preverjanju tega, katerih osnovnih znanj in kompetenc učenec ne more usvojiti. Takih naj bi bilo 15–20 odstotkov populacije vseh učencev. Tem učencem, ki ne morejo usvojiti temeljnih znanj, se pomaga v okviru druge ravni pomoči. Pri tem je treba neprestano preverjati, kako uspešna je pomoč. Na tretji ravni pa se vključijo tudi posebne oblike pomoči, za tiste učence, za katere pomoč na prejšnjih dveh ravneh ni bila učinkovita. Avtorji predvidevajo, da takšno pomoč potrebuje 3–6 odstotkov populacije (Friderickson in Cline, 2011). V Sloveniji so avtorice v okviru koncepta dela z učenci z učnimi težavami zaradi posebnosti in možnosti slovenskega šolskega sistema oblikovale nekoliko prilagojen petstopenjski model pomoči (Koncept dela: učne težave v OŠ; Magajna, Kavkler, Čačinovič Vogrinčič, Pečjak in Bregar Golobič, 2008a; Magajna, Kavkler in Košir, 2011). Koncept dela, ki so ga avtorice razvile, je tudi osnova za pričujoči učbenik o učencih z učnimi težavami. Model pomoči je prilagojen naši pedagoški praksi in vključuje pet stopenj pomoči in podpore učencem. Te stopnje pomoči se razprostirajo na kontinuumu od manj do bolj intenzivnih oblik pomoči, od pomoči, ki jo lahko nudi učitelj v razredu, do usmerjanja učencev z najtežjimi oblikami specifičnih učnih težav (PPPU) v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo. Učinkovitost pomoči je treba neprestano spremljati in evalvirati, da se lahko ustrezno prilagodi potrebam posameznega učenca. Ne glede na to, da se količina pomoči učencu v različnih stopnjah povečuje in se krog strokovnjakov, ki so udeleženi pri tem, širi, pa je tista oseba, ki je največ časa v stiku z učencem, še vedno učitelj pri rednem pouku. Samo v primeru, ko se vsa ta pomoč upošteva in izvaja v razredu, pri vsakodnevnih aktivnostih, strokovno delo z učencem v okviru programa pomoči pripelje do optimalnih rezultatov za učenca. Tudi slovenski petstopenjski model pomoči (Magajna idr., 2008a; Kavkler, 2011) naj bi že na prvi stopnji omogočil uspešnost vsaj 80 odstotkov učencev. Učitelj na podlagi opazovanja učenca individualizira metode in oblike učenja, lahko mu prilagodi učno gradivo, način razlage in preverjanja znanja, tako pri rednem kot pri dopolnilnem pouku ali v okviru podaljšanega bivanja. Pri nudenju pomoči sodeluje z učenčevimi starši in po potrebi tudi z drugimi strokovnimi delavci na šoli. Če pomoč na prvi stopnji ni bila učinkovita, se na drugi stopnji v pomoč vključi tudi šolski svetovalni delavec (psiholog, pedagog, socialni delavec, specialni ali socialni pedagog). Vključi se v dodatno odkrivanje ovir in težav, ki povzročajo učno neuspešnost, in tudi močnih področij učenca ter na podlagi dodatnih ugotovitev svetuje učitelju, staršem in učencu. Kadar učenec kljub tej dodatni pomoči ni ustrezno napredoval, ker so njegove težave morda izrazitejše, se preide na tretjo stopnjo pomoči, ki poleg

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 13

4.11.2016 9:33:21


14

Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj

prilagojenega dela v razredu vključuje tudi individualno ali skupinsko pomoč. To lahko izvajajo učitelj, specialni pedagog ali drugi svetovalni delavec, ki ima specializirana znanja s področja učnih težav. Po potrebi se lahko izvedejo tudi drugi diagnostični postopki (v specializiranih ustanovah), ki so pomembni za poznavanje učenčeve težave. Pomembno je, da izvajalec individualne pomoči in učitelj sodelujeta pri delu z učencem (pri izvajanju zmernih prilagoditev, npr. pri gradivu, uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ipd.). Na drugi do četrti stopnji naj bi pomoč zadostovala še za nadaljnjih 15 odstotkov učencev. Za učenca, za katerega se na podlagi evalvacije uspešnosti pomoči ugotovi, da ne napreduje, se na četrti stopnji pomoči vključi dodatna ustrezna specializirana strokovna ustanova, ki presodi, ali je šola izkoristila vse načine pomoči ter jim pri tem svetuje in daje podporo. Če pa strokovni tim na podlagi sklepne evalvacijske ocene pomoči na četrti stopnji presodi, da ta za učenca ni bila zadostna in da učenec zaradi izrazitejših učnih težav potrebuje več prilagoditev in pomoči, staršem predlaga usmerjanje v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo. Tako usmeritev, na peti stopnji pomoči, naj bi potrebovalo 1–5 odstotkov učencev. Vprašanja za preverjanje znanja 1. 2. 3. 4.

Kaj je značilno za inkluzivno vzgojo? Opišite primer dobre prakse za inkluzivno vzgojo. Kakšno vrsto pomoči zakon predvideva za učence z učnimi težavami? V čem se razlikujejo učenci z učnimi težavami in učenci s primanjkljaji na posameznem področju učenja? 5. Kaj je izhodišče modela »odziv na obravnavo«? 6. Katere stopnje vključuje model »odziv na obravnavo« v Sloveniji? 7. Kolikšnemu deležu učencev z učnimi težavami bi glede na predpostavke modela »odziv na obravnavo« moral pomagati učitelj z dobro izobraževalno prakso v razredu?

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 14

4.11.2016 9:33:21


Splošna načela ravnanja z otroki z učnimi težavami

15

3 Splošna načela ravnanja z otroki z učnimi težavami

Lepe besede tako malo stanejo, a so tako veliko vredne. George Herbert Ko se učitelj sreča z otrokom s posebnimi potrebami in prav tako z UUT, verjetno najprej pomisli na to, ali bo znal poučevati otroka, ki je drugačen, ali je dovolj usposobljen za to delo. To se zgodi predvsem, če ima učenec hujše učne težave. Soočiti se mora s svojimi strahovi, včasih pa tudi s svojimi predsodki in stereotipi o teh otrocih. Pri soočanju z učencem so mu lahko v veliko pomoč splošna priporočila za ravnaje z otroki s posebnimi potrebami, ki veljajo tudi za UUT in se nanašajo na normalizacijo, stališča, ugotavljanje težave in poučevanje (Gage in Berliner, 1988; Peklaj, 2008). Večina UUT je na številnih področjih povesem enaka svojim vrstnikom. Imajo enake čustvene in socialne potrebe, potrebe po sprejetosti, varnosti, druženju z vrstniki, po spoznavanju novih stvari. Od svojih vrstnikov se običajno razlikujejo samo po določeni značilnosti v svojem načinu učenja, ki zahteva prilagoditev v njihovem načinu izobraževanja. Pomembno je, da se učitelj nauči sprejemati UUT kot »normalne« oz. učence brez teh potreb in tako tudi ravnati z njimi na vseh področjih, kjer so dejansko enaki kot učenci brez posebnih potreb. Učenec s specifičnimi učnimi težavami na področju branja se bo npr. pri učenju moral bolj zanašati na slušne informacije, potreboval bo morda prilagojen način učenja. Imel pa bo povsem enake potrebe po sprejetosti učitelja in sošolcev, po druženju, po spoznavanju novih stvari. Učitelj mu mora s svojim vedenjem pokazati, da verjame, da učenec lahko razvija svoje sposobnosti, in mu postavljati izzive s področja motnje. Na drugih področjih pa mora učenca spodbujati tako kot njegove vrstnike. Tako mu bo pomagal, da bo razvil občutek samoučinkovitosti in se naučil soočati z izzivi, ki ga bodo čakali v življenju. Na splošno lahko rečemo, da družba nima najbolj pozitivnih stališč do posameznikov, ki na kakršenkoli način odstopajo od povprečja. To ne velja samo za učence s primanjkljaji, ampak tudi za nadarjene učence. Zato se mora tudi učitelj najprej soočiti s svojimi morebitnimi negativnimi stališči in odpori, ki jih ima in jih običajno povzroča strah pred neznanim. Tako bo lahko sprejel učenca in vse njegove posebnosti in bo z njim potrpežljiv tudi takrat, ko bo učenec potreboval več časa, več vaje in ko se bo zdelo, da se pri učenju ne premakne z mrtve točke. S svojim pozitivnim odnosom do učenca z učnimi težavami in z vedenjem, v katerem se bo ta odnos odražal, bo lahko vzor za sprejemanje

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_3.indd 15

4.11.2016 9:33:21


UCEN TEZAV ISBN 978-961-237-867-7

Univerzitetni učbenik »Učenci z učnimi težavami in kaj lahko stori učitelj« skuša učiteljem na pregleden, sistematičen način približati raznolikost in kompleksnost problematike učnih težav, jih seznanja s strokovno terminologijo ter jih z navajanjem številnih relevantnih teoretičnih in praktično naravnanih virov spodbuja k nadaljnjem preučevanju in praktičnem usposabljanju na tem področju. Učbenik bo koristen pripomoček učiteljem, ki želijo dobiti vpogled v naravo in nastajanje različnih težav pri učenju, da bi jih lahko pravočasno prepoznali ter razširiti svoj repertoar načinov odločanja in odzivanja pri poučevanju in izvajanju pomoči.

doc. dr. Lidija Magajna

Ucenci_z_ucnimi_tezavami_naslovka_FINAL.indd 1

Predloženo besedilo predstavlja pomemben pripomoček za izvajanje študijskega procesa, saj te vsebine do sedaj še niso bile v taki sintezni obliki dostopne študentom. Po drugi strani pa bo besedilo v pomoč tudi številnim praktikom – učiteljem in šolskim svetovalnim delavcem, pri implementaciji Koncepta dela za učence z učnimi težavami v šolski prostor.

red. prof. dr. Sonja Pečjak

CIRILA PEKLAJ je doktorica

psiholoških znanosti in redna profesorica za pedagoško psihologijo na Univerzi v Ljubljani. Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Doktorirala je s področja pedagoške psihologije o vplivu sodelovalnega učenja na kognitivne, socialno-čustvene in motivacijske

procese pri učencih. Leta 1987 se je zaposlila na Oddelku za psihologijo kot asistentka in leta 1998 kot univerzitetna učiteljica. V tem obdobju je predavala Psihologijo za učitelje študentom, bodočimi učiteljem, na Filozofski fakulteti in na drugih fakultetah Univerze v Ljubljani. Z izbirnimi predmeti je sodelovala tudi pri študiju psihologije ter na podiplomskem študiju psihologije. Od leta 2011 dalje pa sodeluje tudi pri izobraževanju psihologov na prvi in drugi stopnji ter na doktorskem študiju, kjer izvaja predmete s področja pedagoške psihologije. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno na področje učenja. Ukvarja se s proučevanjem samo-regulacije pri učenju, sodelovalnega učenja, učenja v različnih kontekstih in učiteljskimi kompetencami. Sodeluje v različnih raziskovalnih projektih ter o rezultatih poroča na številnih mednarodnih konferencah. Svoje znanstvene ugotovitve pa prenaša tudi v pedagoško prakso, predvsem preko izobraževanja učiteljev in delovanja na širšem pedagoškem področju.

CIRILA PEKLAJ: UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI V ŠOLI IN KAJ LAHKO STORI UČITELJ

9 789612 378677

CIRILA PEKLAJ

UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI V ŠOLI IN KAJ LAHKO STORI UČITELJ Center za pedagoško izobraževanje Ljubljana 2016

7.11.2016 11:20:21

Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj  

Univerzitetni učbenik skuša učiteljem na pregleden, sistematičen način približati raznolikost in kompleksnost problematike učnih težav, jih...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you