a product message image
{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade

Page 1

MAFZ SLOV ISBN 978-961-06-0298-9

9 789610 602989

Učbenik madžarščine za Slovence 2 je bil tako kot prvi del ustvarjen predvsem za študente Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, vendar je primeren tudi za širši krog uporabnikov, ki jih zanima učenje madžarskega jezika. Namenjen je predvsem uporabi pri pouku madžarščine, vendar je zastavljen tako, da ga je mogoče uporabljati tudi za samostojni študij. Učbenik vsebuje uravnoteženo razmerje pedagoških razlag in pojasnil ter natančnega jezikoslovnega prikaza slovničnih značilnosti madžarščine, zato bo koristil tako tistim, ki želijo usvojiti osnove jezika in komunikacije, kot tudi onim, ki k jezikom pristopajo predvsem z jezikoslovnega vidika. Učbenik je zastavljen tako, da lahko študent s predelano vsebino doseže jezikovno znanje na nivoju A2 Skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike.

Ucbenik_za_madzarscino_naslovka_FINAL.indd 1

ÉVA SCHWETTER je rojena v Bu-

dimpešti na Madžarskem. Diplomirala je iz madžarskega jezika s književnostjo (2005) in iz poučevanja madžarskega jezika kot tujega jezika (2006) na univerzi ELTE v Budimpešti. Od 2012 do 2018 je bila lektorica madžarščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, trenutno poučuje madžarski jezik na Balassijevem inštitutu – Kulturnem centru Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani. Je soavtorica Učbenika madžarščine za Slovence 1 in učbenika Magyar utca 1., ki ga je izdala univerza ELTE.

MIHA SUŠNIK je rojen v Maribo-

ru. Leta 2017 je diplomiral iz primerjalnega in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je soavtor Učbenika madžarščine za Slovence 1.

Szentesu na Madžarskem. Magistriral je iz madžarskega in nemškega jezika s književnostjo (2013) in iz poučevanja madžarskega jezika kot tujega jezika (2013) na univerzi ELTE v Budimpešti. Od 2013 do 2019 je bil lektor madžarščine na Univerzi uporabnih znanosti Burgenland v Eisenstadtu v Avstriji. Od 2018 je lektor madžarščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je soavtor delovnega zvezka Hungarian Grammar Exercises 3. in učbenika Magyar utca 1., ki ju je izdala univerza ELTE.

BLAŽ BOŽIČ je rojen v Ljubljani.

Leta 2018 je magistriral iz primerjalnega jezikoslovja in starogrškega jezika ter književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je soavtor Učbenika madžarščine za Slovence 1.

PETER ČERNE je rojen v Kranju.

Leta 2019 je diplomiral iz splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti in iz teoloških študijev na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

ÉVA SCHWETTER IN DRUGI: UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE 2

TAMÁS KRUZSLICZ je rojen v

ÉVA SCHWETTER IN DRUGI

UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE 2 Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Ljubljana 2020

6.3.2020 7:46:37


Éva Schwetter in drugi

UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE 2

Ljubljana 2020

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 1

5.3.2020 9:39:25


UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE 2 Tip publikacije: univerzitetni učbenik Avtorji: Éva Schwetter, Miha Sušnik, Tamás Kruzslicz, Blaž Božič, Peter Černe Recenzenta: Albina Nećak-Lük, Matej Šekli Lektoriranje: Simona Klemenčič Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Žiga Valetič Slika na naslovnici: Wikipedia © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2020. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Prva izdaja Ljubljana, 2020 Naklada: 200 izvodov Cena: 15,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.511.141(075.8) UČBENIK madžarščine za Slovence 2 / Éva Schwetter in drugi. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020 ISBN 978-961-06-0298-9 1. Schwetter, Éva COBISS.SI-ID 304328960

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 2

5.3.2020 9:39:25


Kazalo

Kazalo

Uvodna beseda.......................................................................................................................................................7 Struktura učbenika in delovnega zvezka......................................................................................................8 Zahvala.......................................................................................................................................................................9 1. enota (priporočeno za ure 1–4)................................................................................................................. 11 1.1 Glagol biti, trdilni, nikalni in vprašalni stavki..................................................................................................11 1.2 Prilogi, števniki (pohištvo)....................................................................................................................................11 1.3 Žariščenje....................................................................................................................................................................12 1.4 Nedoločna spregatev sedanjika (dnevi v tednu, ura).................................................................................13 1.5 Tožilnik (oblačila, živila)..........................................................................................................................................14 1.6 Prostorski skloni (institucije, dogodki).............................................................................................................14 1.7 Množina (države, narodnosti, jeziki).................................................................................................................15 1.8 Notranjostni in površinski smernik, orodnik (prevozna sredstva) ���������������������������������������������������������15 1.9 Pridevniki na -s..........................................................................................................................................................16 1.10 Nedoločnik, sklanjanje v množini (letni časi)..............................................................................................16 1.11 Olvasunk... ...............................................................................................................................................................17 1.11.1 Besedilo..........................................................................................................................................................17 1.12 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................18

2. enota (priporočeno za ure 5–8)................................................................................................................. 21 2.1 Notranjostni ločilnik................................................................................................................................................21 2.2 Površinski ločilnik.....................................................................................................................................................21 2.3 Ločilnik poimenovanj za kraje, prevozna sredstva, dogodke in institucije ���������������������������������������22 2.4 Pripona -i.....................................................................................................................................................................22 2.5 Olvasunk... .................................................................................................................................................................23 2.5.1 Besedilo.............................................................................................................................................................23 2.6 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................23

3. enota (priporočeno za ure 9–12)............................................................................................................... 25 3.1 Bližinski mestnik.......................................................................................................................................................25 3.2 Bližinski smernik.......................................................................................................................................................25 3.3 Bližinski ločilnik.........................................................................................................................................................26 3.3.1 Tvorba................................................................................................................................................................26 3.4 Bližinski skloni poimenovanj za poklice..........................................................................................................26 3.4.1 Bližinski mestnik.............................................................................................................................................27 3.4.2 Bližinski smernik.............................................................................................................................................27 3.4.3 Bližinski ločilnik...............................................................................................................................................27 3.5 Izražanje poti in razmeščenosti..........................................................................................................................27 3.6 Szerint...........................................................................................................................................................................28 3.7 Előtt in után................................................................................................................................................................28 3.8 Olvasunk... .................................................................................................................................................................28

3

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 3

5.3.2020 9:39:25


Éva Schwetter in drugi : Učbenik madžarščine za Slovence 2 3.8.1 Besedilo.............................................................................................................................................................28 3.8.2 Besedilo.............................................................................................................................................................29 3.9 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................30

4. enota (priporočeno za ure 13–16)............................................................................................................ 33 4.1 Smerne glagolske predpone...............................................................................................................................33 4.2 Končnica -ig...............................................................................................................................................................36 4.3 Mettől meddig? Od kod do kod? Od kdaj do kdaj?.......................................................................................36 4.4 Olvasunk... .................................................................................................................................................................36 4.4.1 Dialogi................................................................................................................................................................36 4.5 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................37

5. enota (priporočeno za ure 17–20) ........................................................................................................... 39 5.1 Dovršni glagolski vid..............................................................................................................................................39 5.2 Stava glagolskih predpon.....................................................................................................................................39 5.2.1 Zanikanje..........................................................................................................................................................39 5.2.2 Žariščenje..........................................................................................................................................................40 5.3 Csak in már.................................................................................................................................................................40 5.4 Olvasunk... .................................................................................................................................................................41 5.4.1 Dialogi................................................................................................................................................................41 5.4.2 Besedilo.............................................................................................................................................................41 5.5 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................42

6. enota (priporočeno za ure 21–24)............................................................................................................ 45 6.1 Izražanje svojine – svojinske pripone v ednini..............................................................................................45 6.1.1 1. in 2. oseba ednine....................................................................................................................................45 6.1.2 3. oseba ednine.............................................................................................................................................46 6.2 Sklanjanje svojinske oblike...................................................................................................................................48 6.3 Olvasunk... .................................................................................................................................................................48 6.3.1 Besedilo.............................................................................................................................................................48 6.4 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................49

7. enota (priporočeno za ure 25–28)............................................................................................................ 51 7.1 Svojilna zgradba.......................................................................................................................................................51 7.2 Datum..........................................................................................................................................................................51 7.3 Még in már..................................................................................................................................................................52 7.4 Olvasunk... .................................................................................................................................................................52 7.4.1 Besedilo.............................................................................................................................................................52 7.4.2 Besedilo.............................................................................................................................................................53 7.4.3 Dialogi................................................................................................................................................................53 7.5 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................54

8. enota (priporočeno za ure 29–32)............................................................................................................ 55 8.1 Kinek? Komu?.............................................................................................................................................................55 8.1.1 Raba....................................................................................................................................................................55 8.1.2 Dajalnik osebnih zaimkov...........................................................................................................................56

4

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 4

5.3.2020 9:39:25


Kazalo 8.2 Olvasunk... .................................................................................................................................................................56 8.2.1 Besedilo.............................................................................................................................................................56 8.3 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................56

9. enota (priporočeno za ure 33–36)............................................................................................................ 59 9.1 Izražanje posedovanja v stavku..........................................................................................................................59 9.2 Sincs..............................................................................................................................................................................59 9.3 Družina........................................................................................................................................................................60 9.4 Olvasunk... .................................................................................................................................................................61 9.4.1 Dialog.................................................................................................................................................................61 9.5 Seznam besed v enoti............................................................................................................................................62

10. enota (priporočeno za ure 37–40).......................................................................................................... 63 10.1 Izražanje lastnika: svojilna oblika na -é..........................................................................................................63 10.1.1 Raba.................................................................................................................................................................63 10.2 Izražanje lastnika: svojilni zaimki.....................................................................................................................63 10.3 Olvasunk... ...............................................................................................................................................................64 10.3.1 Besedilo..........................................................................................................................................................64 10.3.2 Dialogi.............................................................................................................................................................64 10.3.3 Besedilo..........................................................................................................................................................64 .10.4.Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................65

11. enota (priporočeno za ure 41–44).......................................................................................................... 67 11.1 Nedoločni in določni predmet.........................................................................................................................67 11.2 Olvasunk... ...............................................................................................................................................................68 11.2.1 Besedilo..........................................................................................................................................................68 11.3 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................68

12. enota (priporočeno za ure 45–48).......................................................................................................... 71 12.1 Določna spregatev: ednina................................................................................................................................71 12.2.Osnovni vremenski izrazi....................................................................................................................................72 12.3 Olvasunk... ...............................................................................................................................................................72 12.3.1 Besedilo..........................................................................................................................................................72 12.4 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................73

13. enota (priporočeno za ure 49–52).......................................................................................................... 75 13.1 Določna spregatev: množina............................................................................................................................75 13.2 Izražanje količine časa.........................................................................................................................................75 13.3 Olvasunk... ...............................................................................................................................................................76 13.3.1 Dialog..............................................................................................................................................................76 13.4 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................77

14. enota (priporočeno za ure 53–56).......................................................................................................... 79 14.1 Nedoločna spregatev preteklika......................................................................................................................79 14.1.1 Preteklik polnopomenskega in nepolnopomenski glagola biti ������������������������������������������������79 14.1.2 Preteklik na -t-...............................................................................................................................................79 14.1.3 Preteklik glagolov megy in jön................................................................................................................80

5

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 5

5.3.2020 9:39:25


Éva Schwetter in drugi : Učbenik madžarščine za Slovence 2 14.2 Olvasunk... ...............................................................................................................................................................80 14.2.1 Besedilo..........................................................................................................................................................80 14.3 Seznam besed v enoti.........................................................................................................................................81

15. enota: Pregled slovnice madžarskega jezika...................................................................................... 83 15.1 Samoglasniško sozvočje.....................................................................................................................................83 15.2 Imensko oblikoslovje...........................................................................................................................................84 15.2.1 Sistem oblik...................................................................................................................................................85 15.2.2 Sistem sklonil................................................................................................................................................85 15.2.3 Sistem prostorskih sklonov......................................................................................................................86 15.2.4 Pregibalni vzorci..........................................................................................................................................86 15.3 Glagolsko oblikoslovje........................................................................................................................................97 15.3.1 Sistem glagolskih končnic........................................................................................................................98 15.3.2 Preteklik..........................................................................................................................................................98 15.3.3 Pregibalni vzorci....................................................................................................................................... 100 15.4 Skladnja................................................................................................................................................................. 108 15.4.1 Določna in nedoločna spregatev....................................................................................................... 108 15.4.2 Besedni red................................................................................................................................................. 109 15.4.3 Glagolski vid............................................................................................................................................... 115

Literatura..............................................................................................................................................................121 Povezave...................................................................................................................................................121

6

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 6

5.3.2020 9:39:25


Uvodna beseda

Uvodna beseda

Pričujoči učbenik je zastavljen kot nadaljevanje Učbenika madžarščine za Slovence 1 in je v prvi vrsti namenjen slušateljem Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar smo prepričani, da bo prišel prav tudi vsem ostalim, ki se zanimajo za ma‑ džarski jezik in njegov slovnični ustroj. Tudi pri sestavljanju drugega dela smo imeli pred očmi dvojni cilj: na eni strani naj bi služil kot učni pripomoček na fakultetnem lektoratu madžarščine, hkrati pa naj bi bil v korist tudi vsem tistim, ki želijo jezikovno znanje usvojiti s samostojnim študijem. Učbenik pokriva snov, ki se je slušatelji fakultetnega lektorata učijo v drugem semestru študija. Tematska členitev ustreza 15 tedenski strukturi semestra. Na začetku vsake enote je navedeno priporočeno število ur za posamezno enoto. Učbenik je zastavljen tako, da je celotno vsebino moč predelati v 60 kontaktnih urah. Drugi del učbenika smo zastavili tako, da lahko študent po predelanem drugem učbeniku (oziroma prvem letu študija na lektoratu) doseže jezi‑ kovno znanje na nivoju A2 Skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike.

7

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 7

5.3.2020 9:39:25


Éva Schwetter in drugi : Učbenik madžarščine za Slovence 2

Struktura učbenika in delovnega zvezka

Vsaka enota učbenika študenta uvede v določene slovnične strukture madžarskega jezika, ki so prikazane ob madžarskem jezikovnem gradivu. To gradivo je opremljeno s slovenskim pre‑ vodom samo, kadar je to potrebno; prevodi novih besed in besednih zvez se sicer nahajajo v seznamu besed na koncu enote. Pri obravnavi madžarske slovnice je posebna pozornost name‑ njena tistim značilnostim madžarskega jezika, ki jih slovenščina ne pozna. Prikaz teh posebnosti madžarščine temelji na ozaveščanju, ponavljanju in utrjevanju, kar olajšuje učni proces. Slovničnemu delu v vsaki enoti sledijo povezana daljša ali krajša besedila v madžarščini in primeri dialogov, v katerih študent poleg rabe predstavljenih slovničnih struktur spozna tudi besedišče dane enote, umeščeno v različne govorne situacije. Vsaka enota se zaključi s sezna‑ mom besed, ki vsebuje vse nove besede dotične enote. Ti seznami skupaj predstavljajo slovar, ki vsebuje celotno besedišče učbenika skupaj s slovenskimi ustreznicami. Novost v primerjavi s prvim delom je, da drugi del učbenika dopolnjuje tudi delovni zvezek, v katerem s pomočjo slovničnih vaj utrjujemo poznavanje slovnice in besedišča, ki jih spoznamo v učbeniku. Poleg tega se v delovnem zvezku nahajajo naloge v navezavi na besedila v učbeniku, s katerimi utrjujemo bralno razumevanje. Ponekod uvodne naloge bralnega razumevanja uvaja‑ jo v tematiko besedil v učbeniku pred branjem. Prav tako novost predstavljajo naloge odprtega tipa, ki jih na eni strani učitelj lahko uporabi pri pouku, hkrati pa razvijajo veščino pisnega izra‑ žanja. Tudi v delovnem zvezku je na koncu vsake enote najti seznam besed, s pomočjo katerega ponovimo že poznano besedišče iz učbenika (študenti morajo madžarsko besedišče dopolniti s prevodi) in se seznanimo s pomenom neznanih besed, ki se pojavijo v delovnem zvezku. Samo‑ stojno učenje olajšajo tudi rešitve nalog, ki se nahajajo na koncu delovnega zvezka. Zadnja enota tako v učbeniku kot v delovnem zvezku služi ponovitvi in povzetku. Slovnične strukture, s katerimi smo se ukvarjali v učbeniku, so v tej enoti predstavljene na obširnejši in podrobnejši način. Ta del bo v veliko korist predvsem tistim, ki se želijo s slovničnim sistemom madžarščine seznaniti na sistematičen način. Za te potrebe so navedene preglednice, tabele in opisi ter sistematični prikazi izjem. V zaključni enoti delovnega zvezka ta sistematični pre‑ gled dopolnjuje še nekaj nalog, s katerimi se študent na konkretnem primeru preizkusi v rabi naučenega.

8

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 8

5.3.2020 9:39:25


Zahvala

Zahvala

Za neomajno podporo in zaupanje zahvalo namenjamo bivši predstojnici Oddelka za primer‑ jalno in splošno jezikoslovje, prof. dr. Tatjani Marvin, in trenutnemu predstojniku, doc. dr. Luki Repanšku. Poleg tega smo zahvalo dolžni prof. Albini Nečak Lük za besede podpore in koristne nasvete, doc. dr. Mateju Šekliju za konstruktivne napotke in ideje, dr. Simoni Klemenčič za lekturo in doc. dr. Sašo Živanoviću za pomoč pri reševanju jezikoslovnih problemov. Posebej se zahvaljujemo Aljažu Korbarju za diskusijo pri oblikovanju prvih enot učbenika in za komentarje pri reševanju nalog v delovnem zvezku. Za navdušenost in vnemo glede projekta bi se na tem mestu radi zahvalili vodji oddelčne knjižnice Ani Mehle, prav tako pa smo dolžni zahvalo Bíborki Molnár-Gábor, direktorici Balassi‑ jevega inštituta, Kulturnega centra Veleposlaništva Madžarske, ki je zagotovila prostor, v kate‑ rem smo lahko dokončali pričujoče delo. Pri opisu posameznih slovničnih struktur in sistematiziranju pravil in izjem nam je bilo v veliko pomoč delo Vezérkönyv a magyar grammatika tanításához avtorice Katalin Szili. Knjiga temelji na dolgoletnih lektorskih izkušnjah madžarske predavateljice in madžarskega predavatelja, nabranih ob poučevanju madžarščine kot tujega jezika, ki jih dopolnjujejo izkušnje treh sedanjih in bivših slovenskih študentov jezikoslovja, ki so več let intenzivno študirali ma‑ džarski jezik. Iskreno upamo, da nam je uspelo najti ravnotežje med pedagoškim pristopom, ki ga zah‑ teva učenje madžarščine kot tujega jezika, in natančnim jezikoslovnim prikazom ustroja tega jezika, ter da bosta novoizdana učbenik in delovni zvezek koristna pripomočka na poti do čim temeljitejšega znanja in poznavanja madžarščine. Uspešno in prijetno delo! Avtorji

9

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 9

5.3.2020 9:39:25


Učbenik Madžarščina FINAL.indd 10

5.3.2020 9:39:25


1. enota (priporočeno za ure 1–4)

1. enota (priporočeno za ure 1–4)

Prva enota tega učbenika je namenjena ponovitvi snovi Učbenika madžarščine za Slovence 1 ob uporabi že poznanega besedišča. Slovnico in besedišče se ponavlja na podlagi krajših besedil, katerim sledi še kratek slovnični povzetek. 1.1 Glagol biti, trdilni, nikalni in vprašalni stavki Péter:

Sziasztok! Péter vagyok.

Jan:

Szia! Jan vagyok. Te szlovén vagy?

Péter:

Nem, nem vagyok szlovén, magyar vagyok. És ti?

Jan:

Én szlovén vagyok. Ljubljanai vagyok. Diák vagyok. Ő német.

Andreas:

Szia! Andreas vagyok. Nem német vagyok, hanem osztrák.

Jan:

Tényleg, elnézést! Andreas még új diák.

Ponovitev: V trdilnem stavku stoji povedkovo določilo pred glagolom biti. V nikalnem stavku stoji povedkovo določilo za glagolom biti, saj mesto pred njim zaseda nikalnica nem. Žariščen stavčni člen stoji pred glagolom. Vprašalni stavki nimajo posebnega besednega reda, označeni so s posebnim intonacijskim potekom.

Péter vagyok. Diák vagyok. Nem vagyok szlovén. Nem német vagyok, hanem osztrák. Te szlovén vagy?

1.2 Prilogi, števniki (pohištvo) Budapesten sok nagy irodaház van. Egy irodaház tíz vagy tizenöt emeletes is lehet.1 A földszinten van általában a recepció, itt ül a recepciós egy nagy asztal mögött. Az asztal mellett virág van, az asztal előtt pedig szőnyeg. A földszint alatt parkoló, a földszint felett, az első emeleten kávézó van. Itt sok kicsi asztal, az asztalok felett pedig lámpa van. A második emeleten van az étterem. A pénztár előtt sok ember vár. A harmadik, a negyedik, az ötödik és a hatodik emeleten nagy irodák vannak. Egy irodában általában négy vagy öt íróasztal van, az asztalok mellett székek, az asztalok között pedig kis2 szekrények és a falon polcok vannak. A hetedik, a nyolcadik és a kilencedik eme‑ leten dolgoznak a nagyon fontos emberek. Itt csak egy vagy két íróasztal van egy irodában, és az asztal mellett fotel is van. A tizedik emeleten van még egy kávézó. Itt terasz is van.

1

lehet ‘je lahko’

2

Pridevnik kis ‘majhen’ se uporablja samo kot prilastek (tj. lahko stoji le pred samostalnikom), sicer se uporablja kicsi.

11

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 11

5.3.2020 9:39:25


Éva Schwetter in drugi : Učbenik madžarščine za Slovence 2 Ponovitev: Površinski mestnik ima sklonilo ‑n oziroma ‑on/ en/ön, notranjostni mestnik pa sklonilo ‑ban/ ben.

Budapesten, a földszinten, az első emeleten, a falon egy irodában

Množinska oblika ima pripone ‑k, ‑ok/ek/ök in ‑ak/ek.

asztalok, irodák, székek, szekrények, polcok, emberek

Vrstilni števniki imajo pripono na ‑dik.

első , második , harmadik (!), negyedik (!), ötödik, hatodik, tizedik (!)

Polnopomenski glagol biti, ki se rabi ob prislovnih določilih, ima v tretji osebi obliki van (ednina) in vannak (množina).

A földszinten van általában a recepció. A hatodik emeleten nagy irodák vannak.

S števniki in količinskimi izrazi stoji samostalnik v ednini. Edninsko obliko ima tudi glagol, ki se ujema s tako samostalniško zvezo.

Budapesten sok nagy irodaház van. A pénztár előtt sok ember vár. Egy irodában általában négy vagy öt íróasztal van.

Madžarščina ima priloge (zapostavljene predloge), ki stojijo za samostalniško zvezo.

Itt ül a recepciós egy nagy asztal mögött. Az asztal mellett fotel is van.

Členek is, ki pomeni ‘tudi’, vedno stoji za samostalniško zvezo.

Itt terasz is van. Egy irodaház tíz vagy tizenöt emeletes is lehet.

1.3 Žariščenje Szlovénia és Szlovákia is Magyarország mellett van, de Szlovénia nyugatra van, Szlovákia pedig északra. Keletre Ukrajna, délre pedig Szerbia és Horvátország van. Ljubljana Szlovéniában van, nem Szlovákiában. Szlovéniában és Szlovákiában is vannak magas hegyek, de tenger csak Szlo‑ véniában van. Vannak szép szlovén és szlovák városok is, de nincsenek metropoliszok. Nyáron mindenki a tengerpartra szeret menni, mert nem akar otthon maradni. A szlovákok szlovákul, a szlovének pedig szlovénül beszélnek, de beszélnek mindkét országban magyarul is. Ponovitev:3 V trdilnem stavku stoji prislovno določilo pred glagolom.

Nyáron mindenki a tengerpartra szeret menni. Nem akar otthon maradni.

V nikalnem stavku stoji prislovno določilo za glagolom, saj mesto pred njim zaseda nikalnica nem. Žariščenje ima poudarjalno funkcijo. Žariščeni stavčni člen stoji pred glagolom. Stava ostalih stavčnih členov za žariščenje ni relevantna.

3

Ljubljana Szlovéniában van, nem Szlovákiában. Szlovénia nyugatra van, Szlovákia pedig északra.

V primerih je glagol označen z odebeljenim tiskom, žarišče je podčrtano.

12

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 12

5.3.2020 9:39:26


1. enota (priporočeno za ure 1–4) Kadar je žariščen sam glagol, je poudarjeno sámo glagolsko dejanje oziroma stanje.

Vannak szép szlovén és szlovák városok is. Beszélnek mindkét országban magyarul is.

Kadar je osebek glagola veččlenski izraz samostalnikov v ednini, lahko glagol v madžarščini stoji v ednini ali v množini.

Szlovénia és Szlovákia is Magyarország mellett van.

1.4 Nedoločna spregatev sedanjika (dnevi v tednu, ura) Péter:

Szia Jan! Mit csinálsz vasárnap?

Jan:

Szia! Reggel úszom és edzésen vagyok, délben Katjával ebédelek, és délután otthon leszek: tanulok vagy olvasok, lehet,4 filmet nézek.

Péter:

Vasárnap is úszol? Nem csak hétköznap vagy edzésen?

Jan:

De, csak5 pénteken nem volt edzés, és most úszom vasárnap is.

Péter:

Szombat este lesz egy új magyar film a moziban. Attilával megyek. Jössz te is?

Jan:

Persze! Mikor kezdődik?

Péter:

Fél 9‑kor. Otthon vacsorázol, vagy eszel velem6 egy hamburgert?

Jan:

Otthon vacsorázom, mert még magyar házi feladatot írok.

Péter:

Magyar házi feladatot? Néha tanítok magyarul. Segítek, és utána eszünk együtt egy hamburgert a film előtt.

Jan:

Igen? Te tanítasz? És segítesz házi feladatot írni? Nagyon köszönöm! Akkor az jó, ha találkozunk háromnegyed 7‑kor a ház előtt?

Péter:

Szuper, ott leszek!

4 5 6

Ponovitev: Osebilo za prvo osebo sedanjika nedoločne spregatve je ‑ok/ek/ök. Glagoli na ‑ik imajo ‑om/em/öm.

leszek, tanulok, olvasok, nézek úszom

Osebilo za drugo osebo sedanjika nedoločne spregatve je ‑sz. Glagoli z osnovo na ‑sz, ‑s, ‑z imajo ‑ol/el/öl.

csinálsz úszol, vacsorázol, eszel

Osebilo za tretjo osebo sedanjika nedoločne spregatve je ‑∅. Glagoli na ‑ik imajo ‑ik.

kezdődik

Osebila za vse osebe v množini so enaka za vse različice nedoločne spregatve sedanjika: ‑unk/ünk, ‑tok/tek/tök, ‑nak/nek.

4

lehet ‘morda’

5

csak tukaj ‘vendar’

6

velem ‘z mano’ (glej sklanjatev osebnih zaimkov, 15.2.4.4)

találkozunk

13

Učbenik Madžarščina FINAL.indd 13

5.3.2020 9:39:26


MAFZ SLOV ISBN 978-961-06-0298-9

9 789610 602989

Učbenik madžarščine za Slovence 2 je bil tako kot prvi del ustvarjen predvsem za študente Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, vendar je primeren tudi za širši krog uporabnikov, ki jih zanima učenje madžarskega jezika. Namenjen je predvsem uporabi pri pouku madžarščine, vendar je zastavljen tako, da ga je mogoče uporabljati tudi za samostojni študij. Učbenik vsebuje uravnoteženo razmerje pedagoških razlag in pojasnil ter natančnega jezikoslovnega prikaza slovničnih značilnosti madžarščine, zato bo koristil tako tistim, ki želijo usvojiti osnove jezika in komunikacije, kot tudi onim, ki k jezikom pristopajo predvsem z jezikoslovnega vidika. Učbenik je zastavljen tako, da lahko študent s predelano vsebino doseže jezikovno znanje na nivoju A2 Skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike.

Ucbenik_za_madzarscino_naslovka_FINAL.indd 1

ÉVA SCHWETTER je rojena v Bu-

dimpešti na Madžarskem. Diplomirala je iz madžarskega jezika s književnostjo (2005) in iz poučevanja madžarskega jezika kot tujega jezika (2006) na univerzi ELTE v Budimpešti. Od 2012 do 2018 je bila lektorica madžarščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, trenutno poučuje madžarski jezik na Balassijevem inštitutu – Kulturnem centru Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani. Je soavtorica Učbenika madžarščine za Slovence 1 in učbenika Magyar utca 1., ki ga je izdala univerza ELTE.

MIHA SUŠNIK je rojen v Maribo-

ru. Leta 2017 je diplomiral iz primerjalnega in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je soavtor Učbenika madžarščine za Slovence 1.

Szentesu na Madžarskem. Magistriral je iz madžarskega in nemškega jezika s književnostjo (2013) in iz poučevanja madžarskega jezika kot tujega jezika (2013) na univerzi ELTE v Budimpešti. Od 2013 do 2019 je bil lektor madžarščine na Univerzi uporabnih znanosti Burgenland v Eisenstadtu v Avstriji. Od 2018 je lektor madžarščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je soavtor delovnega zvezka Hungarian Grammar Exercises 3. in učbenika Magyar utca 1., ki ju je izdala univerza ELTE.

BLAŽ BOŽIČ je rojen v Ljubljani.

Leta 2018 je magistriral iz primerjalnega jezikoslovja in starogrškega jezika ter književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je soavtor Učbenika madžarščine za Slovence 1.

PETER ČERNE je rojen v Kranju.

Leta 2019 je diplomiral iz splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti in iz teoloških študijev na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

ÉVA SCHWETTER IN DRUGI: UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE 2

TAMÁS KRUZSLICZ je rojen v

ÉVA SCHWETTER IN DRUGI

UČBENIK MADŽARŠČINE ZA SLOVENCE 2 Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Ljubljana 2020

6.3.2020 7:46:37

Profile for Znanstvena zalozba FF

Učbenik madžarščine za Slovence 2  

Učbenik je bil tako kot prvi del ustvarjen za študente Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, vendar je primeren tudi za širši krog...

Učbenik madžarščine za Slovence 2  

Učbenik je bil tako kot prvi del ustvarjen za študente Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, vendar je primeren tudi za širši krog...

Advertisement