Page 1

TEME OSEBN ISBN 978-961-237-924-7

Rečemo lahko, da je posameznik v nekaterih pogledih kot vsi drugi, v nekaterih pogledih kot nekateri drugi in v nekaterih kot noben drug. Sodobna psihologija osebnosti se ukvarja predvsem s področji osebnosti, v katerih smo si ljudje med seboj bolj ali manj podobni. Te medosebne razlike poskuša nato opisati ter preučiti njihove vzroke in posledice. V pričujočem delu obravnavamo področja osebnosti, ki se tudi sicer najpogosteje znajdejo v učbenikih osebnosti. Najprej predstavljamo področje temeljnih osebnostnih lastnosti, v zadnjih dveh desetletjih splošno sprejeto taksonomijo petih velikih faktorjev osebnosti, alternativne poglede na strukturo temeljnih osebnostnih lastnosti in biološke osnove osebnostnih lastnosti. Naslednje poglavje je namenjeno kognitivnim sposobnostim oz. inteligentnosti, v njem so poleg nekaj starejših teorij inteligentnosti predstavljene kognitivne sposobnosti znotraj novejšega modela CHC. Znotraj tega poglavja je predstavljena tudi tema ustvarjalnosti. Zadnje poglavje je namenjeno različnim vidikom jaza, od samopodobe in samospoštovanja, do samozavedanja, čuječnosti, samouravnavanja in samonadzora.

Temeljni_vidiki_osebnosti_naslovka_FINAL.indd 1

ANDREJA AVSEC je izredna pro-

fesorica obče psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete Psihologijo osebnosti, Motivacijo in emocije, Pozitivno psihologijo in Psihologijo ustvarjalnosti. Raziskovalno se ukvarja predvsem s strukturo osebnosti in temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, psihičnim blagostanjem, subjektivnim doživljanjem sreče in čustveno inteligentnostjo. Trenutno sodeluje v raziskovalnih projektih, ki proučujejo pomen medosebnih razlik za kognitivno funkcioniranje.

TINA KAVČIČ je izredna profe-

sorica za psihologijo razvoja in učenja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Predava predmete s področja razvojne psihologije in psihologije osebnosti za bodoče vzgojitelje, učitelje razrednega

pouka in pedagoge. V sodelovanju z Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani raziskuje zlasti razvoj osebnosti ter povezanost osebnosti z različnimi življenjskimi izidi od otroštva do pozne odraslosti.

MOJCA PETRIČ je asistentka za psihologijo razvoja in učenja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer izvaja vaje pri predmetih s področja razvojne psihologije in psihologije osebnosti za bodoče vzgojitelje, učitelje razrednega pouka ter pedagoge. Sodeluje tudi s fakulteto FAMNIT pri študijskih programih Aplikativna kineziologija in Biopsihologija. Njeno znanstvenoraziskovalno delo zajema predvsem področje kakovostnega staranja, vključno s proučevanjem dejavnikov subjektivnega blagostanja starejših odraslih.

ANDREJA AVSEC, TINA KAVČIČ, MOJCA PETRIČ: TEMELJNI VIDIKI OSEBNOSTI

9 789612 379247

ANDREJA AVSEC, TINA KAVČIČ, MOJCA PETRIČ

TEMELJNI VIDIKI OSEBNOSTI Oddelek za psihologijo Ljubljana 2017

11.5.2017 9:43:46


Andreja Avsec, Tina Kavčič, Mojca Petrič

TEMELJNI VIDIKI OSEBNOSTI

Ljubljana 2017

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 1

10.5.2017 13:08:06


TEMELJNI VIDIKI OSEBNOSTI Tip publikacije: univerzitetni učbenik Avtorice: Andreja Avsec, Tina Kavčič, Mojca Petrič Recenzenta: Janek Musek, Maja Zupančič Lektorica: Katarina Fekonja Slika na naslovnici: Stock photo © sihasakprachum Prelom: Aleš Cimprič

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za psihologijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada: 400 izvodov Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.923.2(075.8) AVSEC, Andreja Temeljni vidiki osebnosti / Andreja Avsec, Tina Kavčič, Mojca Petrič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 ISBN 978-961-237-924-7 1. Kavčič, Tina, 1976- 2. Petrič, Mojca, psihologinja 290146304

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 2

10.5.2017 13:08:06


Vsebina

3

Vsebina

UVOD ................................................................................................................................................................. 7 1 OSEBNOSTNE LASTNOSTI ............................................................................................................ 9 1.1 Prepoznavanje temeljnih osebnostnih lastnosti ..........................................................12 1.1.1 Leksična hipoteza .........................................................................................................13 1.1.2 Cattellovih primarnih 16 faktorjev osebnosti .....................................................13 1.1.3 Velikih pet ........................................................................................................................16 1.1.4 Model osebnosti HEXACO .........................................................................................22 1.1.5 Dva superfaktorja .........................................................................................................24 1.1.6 Generalni faktor osebnosti ........................................................................................26 1.1.7 Koliko je torej temeljnih osebnostnih lastnosti? ...............................................28 1.2 Temeljne osebnostne lastnosti ...........................................................................................31 1.2.1 Ekstravertnost ................................................................................................................31 1.2.2 Sprejemljivost ................................................................................................................35 1.2.3 Vestnost ............................................................................................................................39 1.2.4 Nevroticizem ..................................................................................................................43 1.2.5 Odprtost za izkušnje (odprtost/intelekt) ..............................................................48 1.3 Biološke razlage osebnosti ...................................................................................................55 1.3.1 Eysenckova teorija vzburjenja .................................................................................56 1.3.2 Grayeva teorija občutljivosti na ojačanje .............................................................60 1.3.3 Cloningerjeva biosocialna teorija osebnosti ......................................................65 1.3.4 Zuckermanov psihobiološki model osebnosti ..................................................70 1.3.5 Biološki temelji velikih petih dimenzij osebnosti .............................................74

2 INTELIGENTNOST .............................................................................................................................81 2.1 Biološki temelji inteligentnosti ...........................................................................................86 2.1.1 Inteligentnost in velikost možganov .....................................................................86 2.1.2 Inteligentnost in hitrost procesiranja informacij ...............................................87 2.1.3 Inteligentnost kot nevralna učinkovitost .............................................................89

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 3

10.5.2017 13:08:06


4

Temeljni vidiki osebnosti

2.2 Psihometrični modeli inteligentnosti ...............................................................................91 2.2.1 Teorija splošne inteligentnosti .................................................................................91 2.2.2 Teorija primarnih mentalnih sposobnosti ...........................................................93 2.2.3 Fluidna in kristalizirana inteligentnost .................................................................95 2.2.4 CHC-teorija sposobnosti ............................................................................................97 2.3 Širši in alternativni modeli inteligentnosti ....................................................................109 2.3.1 Teorija uspešne inteligentnosti .............................................................................109 2.3.2 Teorija mnogoterih inteligentnosti ......................................................................112 2.3.3 Čustvena in druge vrste inteligentnosti .............................................................116 2.4 Merjenje inteligentnosti ......................................................................................................122 2.4.1 Wechslerjev test inteligentnosti za odrasle WAIS ...........................................124 2.4.2 Ravenove progresivne matrice ..............................................................................126 2.5 Skupinske razlike v inteligentnosti ..................................................................................129 2.6 Dosežki pri IQ-testih v zadnjih stotih letih ....................................................................133 2.7 Inteligentnost in osebnostne lastnosti ..........................................................................135 2.8 Inteligentnost in uspešnost v življenju ..........................................................................138 2.9 Ustvarjalnost ............................................................................................................................142 2.9.1 Stopnje ustvarjalnosti ...............................................................................................142 2.9.2 Ustvarjalnost kot proces ..........................................................................................144 2.9.3 Ustvarjalnost in medosebne razlike .....................................................................146 2.9.4 Ustvarjalnost in inteligentnost ..............................................................................150 2.9.5 Merjenje ustvarjalnosti .............................................................................................151

3 VIDIKI JAZA .........................................................................................................................................155 3.1 Samozavedanje ......................................................................................................................157 3.1.1 Samozavedanje kot stanje ......................................................................................157 3.1.2 Samozavedanje kot osebnostna lastnost ..........................................................159 3.1.3 Čuječnost .......................................................................................................................161 3.1.4 Mentalizacija ................................................................................................................165 3.2 Motivi jaza .................................................................................................................................168 3.3 Samopodoba ...........................................................................................................................172 3.1.1 Opredelitev samopodobe .......................................................................................172 3.1.2 Strukturne značilnosti samopodobe ...................................................................175 3.1.3 Vsebinske značilnosti samopodobe ....................................................................179

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 4

10.5.2017 13:08:06


Vsebina

5

3.4 Samospoštovanje .................................................................................................................181 3.4.1 Opredelitev in značilnosti samospoštovanja ..................................................181 3.4.2 Pomen samopodobe in samospoštovanja za druge izide ......................... 183 3.5 Samoučinkovitost .................................................................................................................189 3.6 Samouravnavanje in samonadzor ..................................................................................191 3.6.1 Opredelitev samouravnavanja in samonadzora ............................................ 191 3.6.2 Teorije samouravnavanja ........................................................................................192 3.6.3 Pomen samouravnavanja za druge izide ..........................................................196 3.6.4 Povezava med samouravnavanjem in osebnostnimi lastnostmi ............. 197

SLOVARČEK METODOLOŠKIH IZRAZOV ...............................................................................201 LITERATURA .............................................................................................................................................205

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 5

10.5.2017 13:08:07


Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 6

10.5.2017 13:08:07


Uvod

7

Uvod

Osrednji predmet proučevanja psihologije osebnosti so razlike med posamezniki. Posamezniki okoli nas se razlikujejo v zunanjih, telesnih značilnostih, pa tudi v svojem vedenju, mišljenju in čustvovanju. Ljudje smo si vedno želeli razumeti te razlike, da bi spoznali, v čem se mi razlikujemo od drugih in v čem se drugi razlikujejo med seboj, saj nam to razumevanje omogoča lažje delovanje v okolju. Že v otroštvu smo opažali, da so nekateri vrstniki prijaznejši in so nam posodili igračo, da so se nekateri skrivali in jih je bilo strah govoriti z nami, po drugi strani pa smo se nekaterih bali, ker so nam vedno vzeli igrače. Odrasli imamo seveda precej več védenja o razlikah med posamezniki, ne samo o fizičnih, pač pa predvsem psihičnih, poskušamo si razlagati te razlike, grupirati ljudi glede na določene značilnosti itd. Zapise o razlikah med posamezniki v osebnostnih lastnostih najdemo že pri starih Grkih, ki so prvi poskušali bolj sistematično razmišljati in razlagati razlike med posamezniki v njihovih duševnih značilnostih in jih razvrščati v tipe glede na nekatere značilnosti. Sistematično znanstveno proučevanje osebnosti se je začelo ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Psihologija osebnosti je do 70. let prejšnjega stoletja imela zagotovljeno pomembno mesto znotraj znanstvene psihologije, ko so se pojavile res­ ne kritike s strani situacionizma in socialne psihologije, ki so izpostavljale dvom o samem obstoju osebnosti oz. vsaj o njeni pomembnosti kot napovedniku posameznikovega vedenja. Nenadoma se je zdelo, da proučevanje osebnosti nima več posebnega smisla, saj se je izkazalo, da so samoocenjevalni vprašalniki, ki so jih večinoma uporabljali za ocenjevanje osebnosti, pod močnim vplivom dajanja socialno zaželenih odgovorov. Poleg tega so nekatere raziskave (Mischel, 1968) kazale, da relativno trajne značilnosti posameznika precej slabše napovedujejo posameznikovo vedenje kot pa situacija, v kateri se je znašel. Ta kritika je psihologijo osebnosti prisilila, da se je pospešeno razvijala kot znanstvena disciplina, in v zadnjih 20 letih doživlja pravi preporod, k čemur so med drugim pripomogli sporazumno sprejeti taksonomiji petih velikih osebnostnih lastnosti in CHC-sposobnosti ter zmeraj večji dokazi o genetski podlagi medosebnih razlik (Revelle, Wilt in Condon, 2011). Ko govorimo o osebnosti, moramo najprej natančno vedeti, kaj osebnost sploh je. Opredelitev osebnosti je veliko, vendar lahko rečemo, da med njimi ni zelo velikih razkorakov, le poudarki so različni. Tako Musek (1982) opredeljuje osebnost kot celostni vzorec duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerem se vsak izmed nas razlikuje od drugih (Musek, 1982). Carver in Scheier (2000), sicer avtorja teorije samouravnavanja, opredeljujeta osebnost kot notranjo dinamično organizacijo psihofizičnih sistemov, ki ustvarjajo posameznikov

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 7

10.5.2017 13:08:07


8

Temeljni vidiki osebnosti

značilni vzorec vedenja, mišljenja in občutij. Cattell (1965), pomemben raziskovalec tako strukture inteligentnosti kot strukture osebnostnih lastnosti, po drugi strani v svoji opredelitvi poudarja, da je osebnost predvsem nekaj, kar omogoča napovedovanje vedenja. Kar nekaj opredelitev osebnosti našteva njene sestavne dele, ki se nanašajo na to, kaj posameznik čuti, misli, želi in kako deluje. Revelle (2007) tako govori o ABCD-osebnosti (angl. affect, behaviour, cognition, motivation), kar pomeni, da se osebnost nanaša na čustva, vedenje, mišljenje in motivacijo. Če želimo še natančneje opredeliti področja osebnosti, je delitev na štiri področja premalo, poleg tega veliko psiholoških konstruktov znotraj osebnosti vključuje kombinacijo vseh štirih navedenih vidikov. Področja osebnosti, ki se najpogosteje znajdejo v učbenikih osebnosti, so osebnostne lastnosti, vidiki samopodobe, samospoštovanja in jaza v širšem smislu ter kognitivne sposobnosti. Sledijo področja, ki se nanašajo predvsem na dinamske in funkcionalne vidike osebnosti. Mednje spadajo motivacijski in čustveni vidiki osebnosti, pa tudi vidiki, ki so pomembni za uspešno prilagajanje okolju. V zadnjih letih postajajo vse bolj pomembni tudi pozitivni vidiki osebnosti, zlasti posameznikovo blagostanje kot nasprotni pol motenj osebnosti. Ker so medosebni odnosi bistvenega pomena za delovanje posameznika, pa lahko govorimo tudi o relativno trajnih značilnostih posameznika, ki so še posebej pomembne za medosebne odnose. V tem učbeniku se bomo usmerili na tri glavne vidike osebnosti, torej na temeljne osebnostne lastnosti, inteligentnost in vidike jaza. Če izhajamo iz znane trditve, da smo v nekaterih pogledih kot vsi drugi, v nekaterih pogledih kot nekateri drugi in v nekaterih kot noben drug (Murray in Kluckhohn, 1953), potem so medosebne razlike le del tega, kar proučuje psihologija osebnosti, čeprav najobširnejši del. Starejši, predvsem teoretični pristopi znotraj psihologije osebnosti so se zanimali predvsem za prvi del te trditve, torej so poskušali razlagali splošne, univerzalne značilnosti posameznikove osebnosti. Mednje spadajo velike teorije osebnosti, poimenovane po njihovih avtorjih (npr. Freudova, Jungova, Kellyjeva …). Na drugi strani kontinuuma splošnosti–specifičnosti imamo psihologe, predvsem znotraj aplikativnih področij psihologije, ki jih zanima konkreten posameznik in enkratna kombinacija njegovih značilnosti, kar še posebej zanima tudi pisatelje, biografe, zgodovinarje, filozofe idr. Med tema dvema skrajnostma pa lahko proučujemo tudi področja oz. psihične značilnosti, v katerih je posameznik podoben nekaterim posameznikom in je drugačen od drugih posameznikov. Sodobna psihologija osebnosti se ukvarja predvsem s tem vmesim področjem, torej ne, kaj je univerzalno pri vseh posameznikih, niti ne, kaj je unikatno pri vsakem posamezniku, temveč se ukvarja z lastnostmi, v katerih se posamezniki razlikujejo med seboj, z namenom merjenja teh značilnosti in razumevanja njihovih vzrokov in posledic (Ashton, 2013). Tudi ta učbenik se osredotoča na te medosebne razlike med posamezniki.

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 8

10.5.2017 13:08:07


Osebnostne lastnosti

9

1 OSEBNOSTNE LASTNOSTI

Eden od glavnih sodobnih teoretskih pristopov k preučevanju osebnosti je na dimenzije osredotočen pristop, ki preučuje medosebne razlike v temeljnih osebnostnih lastnostih. Drug temeljni pristop se imenuje na osebe osredotočen ali tipološki pristop in odkriva osebnostne tipe oz. kombinacije osebnostnih lastnosti znotraj posameznika (glejte okvir Tipi osebnosti). Na dimenzije osredotočeni pristop k preučevanju osebnosti predpostavlja, da lahko osebnost najbolje opišemo z osebnostnimi lastnostmi in da osebnostne lastnosti predstavljajo tudi temeljno enoto preučevanja osebnosti. Z izrazom osebnostna lastnost (v znanstveni literaturi najdemo tudi izraz osebnostna poteza) označujemo posameznikov razmeroma trajni slog razmišljanja, čustvovanja in vedenja (McCrae in Costa, 1997a). Osebnostne lastnosti so univerzalne, razmeroma trajne in splošne vedenjske težnje, ki imajo biološko podlago in se izražajo kot značilne vedenjske prilagoditve (McCrae idr., 2000). Z njimi opisujemo značilnosti posameznikov, ki se v različnih situacijah in ob različnih časih kažejo razmeroma dosledno, ne nanašajo pa se na medosebne razlike v vseh psiholoških značilnostih. Tako osebnostne lastnosti ne vključujejo trenutnih stanj (kot so čustva), stališč (npr. stališča do izobrazbe), sposobnosti (npr. inteligentnost, matematične sposobnosti) ali telesnih značilnosti (npr. mišičast). Idejo osebnostnih lastnosti lahko zasledimo že v Aristotelovi Etiki, v kateri opisuje nagnjenja k npr. nečimrnosti, skromnosti in strahopetnosti kot ključne determinante moralnega in nemoralnega vedenja. Ta pristop je pravzaprav zelo blizu laičnemu razumevanju osebnosti, saj ob opisovanju drugih (npr. prijatelja) pogosto navajamo tudi osebnostne lastnosti (npr. prijazen, družaben, radoveden). Ashton (2013) natančneje pojasnjuje pojem osebnostne lastnosti: • osebnostne lastnosti se nanašajo na medosebne razlike, kar pomeni, da imajo smiseln pomen le v kontekstu primerjave z drugimi; na primer če Špela opaža, da težko zelo dolgo sedi pri miru, nam to ne pove prav veliko, saj to velja za vse ljudi. Informacija o tem, ali Špela lahko sedi pri miru manj ali več časa kot drugi ljudje, pa nam bo povedala več o njeni ravni aktivnosti; • osebnostne lastnosti opisujejo težnje k tipičnemu vedenju, razmišljanju in čustvovanju, kar pomeni, da se nanašajo na verjetnost (in ne gotovost), da bo posameznik pokazal neko vedenje, način razmišljanja ali čustvovanja. Na primer, če rečemo, da je Špela zelo redoljubna, to ne pomeni, da skrbi za red vedno in v vseh situacijah, pač pa da je redoljubna pogosto oz. v več različnih situacijah. Poleg tega se te težnje ne nanašajo le na posameznikovo vedenje, ampak tudi na njegove misli in čustvovanje, kar je drugim osebam manj opazno;

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 9

10.5.2017 13:08:07


10 •

Temeljni vidiki osebnosti

osebnostne lastnosti opisujejo konceptualno povezane težnje k tipičnemu vedenju, razmišljanju in čustvovanju, kar pomeni, da imajo tipična vedenja, misli in čustvovanje, ki odražajo neko osebnostno lastnost, skupno psihološko ozadje. Izrazi določene osebnostne lastnosti so si včasih zelo očitno podobni (npr. visoko izražena osebnostna lastnost iskanje vznemirjenja se lahko izraža v posameznikovem uživanju v skokih s padali, vožnji z motorji ali v turnem smučanju), lahko pa so ti izrazi na prvi pogled zelo različni (npr. izvajanje čarovniških trikov, dajanje visokih napitnin v restavracijah in izražanje skrajnih stališč so zelo različna vedenja, ki pa vsa odražajo osebnostno potezo bahavost); osebnostne lastnosti se izražajo v različnih relevantnih situacijah, kar pomeni, da se ne nanašajo preprosto na navade v neki situaciji, ampak se kažejo v številnih različnih situacijah, v katerih se določena lastnost izraža (relevantne situacije). Na primer, če ima Špela visoko izraženo osebnostno lastnost anksioznost, to pomeni, da je negotova, napeta, tesnobna in zaskrbljena v različnih situacijah (v izpitnem obdobju, pred zmenkom s fantom, pri nestrinjanju s sodelavci itd.). Če je Špela zaskrbljena in tesnobna le takrat, ko čaka na zdravniške izvide, to še ne pomeni, da je zelo anksiozna (glejte okvir Debata osebnost - situacija); osebnostne lastnosti se izražajo skozi daljša časovna obdobja, in ne le v kratkotrajnih obdobjih. Na primer, če je zelo dobrovoljna oseba zaradi osebne izgube več tednov precej potrta in ne izraža pozitivnih čustev, to ne pomeni, da se je spremenila njena raven te osebnostne lastnosti, pač pa trenutna situacija ovira običajno izražanje te lastnosti. Sam pojem osebnostne lastnosti se namreč nanaša na to, da obstajajo razmeroma stabilna, trajna nagnjenja k določenim vzorcem vedenja. Po drugi strani pa to ne pomeni, da oseba celotno življenje izraža povsem enake vedenjske težnje – med celotnim življenjem lahko opazimo večjo stabilnost znotraj posameznega razvojnega obdobja kot med razvojnimi obdobji (npr. posameznik je precej len v celotnem obdobju mladostništva, zelo delaven v zgodnji odraslosti, v srednji odraslosti pa zmerno delaven), lahko pa z razvojem pride tudi do razlik v izražanju neke osebnostne lastnosti (npr. visoko agresiven malček lahko grize vrstnike v vrtcu, v šoli se pretepa s sošolci, v službi se pogosto skrega s sodelavci).

Poudariti je treba še, da osebnostne lastnosti opredeljujemo in merimo kot dimenzije oz. kontinuume od nizko do visoko izražene lastnosti, kar pomeni, da ima vsak posameznik lahko vsako osebnostno lastnost izraženo kjer koli na tem kontinuumu.

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 10

10.5.2017 13:08:07


Osebnostne lastnosti

11

Debata oseba – situacija V skladu z opredelitvijo osebnostnih lastnosti so te eden glavnih izvorov vedenja posameznika (npr. posamezniki z visoko izraženim pozitivnim čustvovanjem pogosteje in intenzivneje izražajo veselje kot posamezniki z nizko ravnjo te osebnostne lastnosti). K vedenju pa prispevajo tudi značilnosti situacije, v kateri se nahaja posameznik (npr. na zabavi s prijatelji se vedemo drugače kot med predavanjem). Poleg tega je vedenje odvisno tudi od interakcije med osebnostnimi lastnostmi in situacijo (npr. nekatere osebe z visoko izraženim pozitivnim čustvovanjem doživljajo in izražajo več veselja v socialnih stikih, drugi pa med ogledom filmske komedije). V spodnjih virih si lahko preberete o debati, ali osebnostne lastnosti sploh obstajajo in so glavni izvor vedenja ali pa je, nasprotno, vedenje predvsem odraz situacije in interakcije med osebnostjo in situacijo. Funder (2001) meni, da je ta kontroverznost v veliki meri razrešena, saj raziskave dosledno kažejo pomembno (vsaj zmerno veliko) skladnost med opazovanim vedenjem posameznika v različnih situacijah. Poleg tega dejstvo, da lahko s spreminjanjem situacije spremenimo tudi vedenje posameznika (npr. če spremenimo situacijo, lahko otroci dvakrat dlje čakajo na posladek), ne izključuje stabilnosti vedenja (npr. nekateri otroci lahko v vseh situacijah dlje časa počakajo kot drugi otroci). Kljub pomembnemu vplivu situacije na vedenje posameznika lahko sklenemo, da osebnostne lastnosti kot stabilna vedenjska nagnjenja obstajajo in pomembno vplivajo na vedenje posameznikov v raznolikih situacijah. Fleeson, W. in Noftle, E. E. (2009). In favor of the synthetic resolution to the person–situation debate. Journal of Research in Persona­ lity, 43(2), 150–154. Funder, D. C. (2008). Persons, situations, and person–situation interactions. V O. J. John, R. W. Robins in L. A. Pervin (ur.), Handbook of personality: Theory and research, 3. izdaja (str. 568–580). New York: Guilford Press. Lucas, R. E. in Donnellan, M. B. (2009). If the person–situation debate is really over, why does it still generate so much negative affect? Journal of Research in Personality, 43(2), 146–149.

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 11

10.5.2017 13:08:07


12

Temeljni vidiki osebnosti

1.1 Prepoznavanje temeljnih osebnostnih lastnosti Osebnostne lastnosti nam omogočajo, da opišemo posameznike in razlike med njimi, kar nam omogoča napovedovanje njihovega vedenja ter spreminjanje našega. Pri tem se postavlja vprašanje, koliko osebnostnih lastnosti potrebujemo za opisovanje razlik v osebnosti med ljudmi. Posameznih osebnostnih lastnosti je seveda zelo veliko. Vsaka znanost pa poskuša pojave ne le opisati, ampak tudi razvrstiti (npr. biologija razvršča živa bitja v vrste, rodove, družine itd.). Tako so tudi psihologi poskušali ugotoviti, ali lahko bistvene podatke o posameznikovi osebnosti dobimo že z manj osebnostnimi lastnostmi. Zanimalo jih je torej, ali nekatere osebnostne lastnosti oz. izrazi za njih zajamejo večino informacij, ki bi jih dobili z veliko drugimi izrazi za osebnostne lastnosti. Na primer, če nam nekdo reče, da je Miha prijazen, zanj pričakujemo tudi, da je prijateljski in najverjetneje radodaren in pripravljen pomagati drugim, čeprav nam tega ni nihče povedal. Za nekatere osebnostne lastnosti se nam namreč intuitivno zdi, da spadajo skupaj oz. da se običajno pojavljajo skupaj. To nakazuje na verjeten obstoj obsežnejših, nadrednih oz. temeljnih osebnostnih lastnosti. Zgornja debata se nanaša na strukturo osebnostnih lastnosti. Struktura oz. taksonomija osebnostnih lastnosti je organizacijska shema, ki kaže, katere osebnostne lastnosti so povezane (kovariirajo) z drugimi osebnostnimi potezami, katere osebnostne lastnosti so najpomembnejše, pa tudi kako se izraznost teh lastnosti z razvojem spreminja (Shiner in DeYoung, 2013). Raziskovalci za empirično ugotavljanje tega, katere osebnostne lastnosti se pojavljajo skupaj, uporabljajo statistični postopek faktorske analize. Rezultati teh raziskav kažejo, da se nekatere osebnostne lastnosti dejansko pojavljajo skupaj ter da jih lahko organiziramo v hierarhijo (Ahmetoglu in Chamorro-Premuzic, 2013). Posamezne osebnostne lastnosti se torej hierarhično združujejo v obširnejše osebnostne lastnosti in na vrhu hierarhije najdemo manjše število lastnosti, ki jih imenujemo tudi temeljne osebnostne lastnosti, robustne osebnostne lastnosti, faktorji osebnosti ali temeljne dimenzije osebnosti. Psihologi so se preučevanja temeljnih osebnostnih lastnosti lotili različno in v nadaljevanju bodo opisani glavni načini prepoznavanja in organizacije temeljnih osebnostnih lastnosti. Predstavili bomo Cattellovo teorijo šestnajstih faktorjev osebnosti, danes prevladujoči model velikih petih osebnostnih lastnosti, model HEXACO, teorijo dveh superfaktorjev osebnosti in teorijo enega generalnega faktorja osebnosti. Omeniti velja še Eysenckovo teorijo gigantskih treh faktorjev osebnosti, ki pa bo opisana v poglavju Biološke razlage osebnosti.

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 12

10.5.2017 13:08:07


Osebnostne lastnosti

13

1.1.1 Leksična hipoteza Leksična hipoteza je predpostavka, da so vsi pomembni vidiki osebnosti zajeti v jeziku in da lahko s faktorsko analizo ocen teh jezikovnih izrazov prepoznamo temeljne osebnostne lastnosti (Goldberg, 1990). V človeški zgodovini naj bi se namreč v jezik sčasoma zapisali izrazi za vse pomembne fenotipske lastnosti ljudi (Saucier in Goldberg, 2001). Vsi izrazi, ki so bili za posameznike in za družbo pomembni za opisovanje posameznih ljudi, so se v jeziku ohranili. Nasprotno, če neki izraz ni bil potreben ali se je nanašal na nepomemben vidik vedenja, je ta izraz najverjetneje izpadel iz vsakdanjega jezika. Iz tega tudi sledi, da pomembnejši ko je neki vidik vedenja za opisovanje ljudi ali razlikovanje med njimi, več izrazov za ta vidik jezik vključuje. To seveda tudi pomeni, da je zastopanost izrazov za neko lastnost povezana s splošno pomembnostjo te lastnosti. Poudariti pa je treba, da se izrazi, ki opisujejo posameznika, nanašajo na fenotip, torej na opazne, vidne lastnosti, in ne na genotip oz. na lastnosti, ki so v ozadju in so vzroki fenotipskih razlik med posamezniki. V skladu z leksično hipotezo bi sistematična analiza izrazov za osebnostne lastnosti pokazala, katere medosebne razlike so za človeštvo tako pomembne, da so se izrazi za njih zapisali in ohranili v jeziku. Pri tem naj bi bile najpomembnejše osebnostne lastnosti (tj. temeljne osebnostne lastnosti) najmanj spremenljive in najbolj univerzalne, zato naj bi se pokazale v analizah podatkov pri različnih vzorcih udeležencev, v različnih jezikih, z različnimi načini pridobivanja podatkov itd. Preverjanja leksične hipoteze sta se prva lotila Allport in Odbert (1936). Avtorja sta iz slovarja angleškega jezika med približno 55.000 besedami izbrala 17.954 izrazov, s katerimi bi lahko opisali medosebne razlike med ljudmi. Te izraze sta avtorja razvrstila v štiri kategorije: (i) osebnostne lastnosti (dosledni in stabilni načini posameznikovega prilagajanja okolju); (ii) začasna stanja, razpoloženja in aktivnosti (npr. navdušen, prestrašen …); (iii) vrednostno močno naravnane ocene osebnega statusa in ugleda (odličen, vreden, povprečen …) ter (iv) fizične lastnosti, sposobnosti in talente, ki nimajo neposredne povezave z osebnostjo. Kategorija osebnostnih lastnosti je vključevala 4500 izrazov. Allportu se odkrivanje splošnejše in temeljnejše strukture ni zdelo potrebno, saj je na osebnost gledal idiografsko – menil je, da je vsak posameznik povsem drugačna osebnost kot katera koli druga oseba. 1.1.2 Cattellovih primarnih 16 faktorjev osebnosti Delo Allporta in Odberta je nadaljeval Cattell (1943a). Analize je začel s 4500 izrazi (glejte prejšnje poglavje), ki so se nanašali na kategorijo osebnostnih lastnosti. Izhajal je iz predpostavke o hierarhični organizaciji osebnostnih lastnosti. Natančneje, menil je, da lahko razlikujemo med opaženimi, površinskimi osebnostnimi

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 13

10.5.2017 13:08:07


14

Temeljni vidiki osebnosti

lastnostmi (te se nanašajo na vsakodnevna vedenja, ki jih lahko opazimo, ter so med seboj povezane) in izvornimi osebnostnimi lastnostmi (manjše število osebnostnih lastnosti, ki so izvor opaženega sopojavljanja površinskih lastnosti). Njegov cilj je bil odkriti te temeljne osebnostne strukture in tako skrajšati zelo dolg seznam osebnostnih opisnikov Allporta in Odberta. Za to je Cattell izraze na podlagi analize pomenske podobnosti (po lastni presoji) združil v 171 skupin oz. 171 opisnikov osebnostnih lastnosti. Nadaljnje analize so vključevale empirične raziskave, v katerih je veliko udeležencev ocenjevalo izraženost teh 171 opisnikov pri posameznikih, ki so jih poznali. Po dolgotrajnih statističnih analizah je ta seznam skrčil na 35 pridevnikov, na koncu pa dobil 16 faktorjev osebnosti, ki po njegovem mnenju predstavljajo temeljno strukturo osebnosti, zato jih je poimenoval izvorne osebnostne lastnosti (Cattell, 1965). Prepričan je bil, da za celosten opis osebnosti potrebujemo teh 16 dimenzij osebnosti in da naj bi bilo manj temeljnih lastnosti (npr. pet faktorjev) za to nesporno premalo. Cattell je 16 temeljnih faktorjev osebnosti opredelil kot kontinuume, vzdolž katerih se ljudje med seboj razlikujemo in so v različni meri izraženi pri različnih posameznikih. Faktorji so navedeni v spodnji preglednici, skupaj z opisom značilnosti visoke in nizke izraženosti vsake od lastnosti. Za dodatno pojasnitev so v preglednici navedeni tudi primeri znanih oseb iz resničnega sveta ali umetniških del, za katere je značilna nizka oz. visoka raven izraženosti posameznega faktorja (razen za faktor sklepanje). Preglednica 1. Opis 16 faktorjev osebnosti po Cattellu (Cattell, 1973; Cattell, Cattell in Cattell, 2002; Cattell in Mead, 2008; Matthews, Deary in Whiteman, 2009) 16 primarnih faktorjev osebnosti

Nizka raven faktorja

Visoka raven faktorja

Značilnosti

Znane osebe

Značilnosti

Znane osebe

Toplina

Zadržanost, kritičnost, odmaknjenost, neosebnost, hladnost, formalnost

Greta Garbo

Toplina, odprtost do drugih, naklonjenost, pozornost do drugih, prijaznost

Falstaff

Sklepanje

Konkretno sklepanje, nizke mentalne zmožnosti, nižja inteligentnost

Čustvena stabilnost

Čustvena reaktivnost, razdražljivost, nezrelost, spreminjanje razpoloženja

Hamlet

Čustvena stabilnost, mirnost, zrelost, prilagojenost

Washing­ton

Dominantnost

Oziranje na druge, pasivnost, sodelovalnost, izogibanje konfliktom, skromnost, ubogljivost, vodljivost

Jezus

Dominantnost, asertivnost, agresivnost, tekmovalnost, trmoglavost, ukazovanje

Džingiskan

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 14

Abstraktno sklepanje, hitro učenje, bistrost, inteligetnost

10.5.2017 13:08:07


Osebnostne lastnosti

16 primarnih faktorjev osebnosti

Nizka raven faktorja

15

Visoka raven faktorja

Značilnosti

Znane osebe

Značilnosti

Znane osebe

Živahnost

Resnost, introspektivnost, zadržanost, previdnost, tihost

Clint Eastwood

Živahnost, navdušenost, spontanost, veselost, impulzivnost

Groucho Marx

Sledenje pravilom

Svobodno mišljenje, samorazvajanje, nekonformnost, neupoštevanje pravil

Casanova

Sledenje pravilom, moralnost, občutek dolžnosti, vestnost, konformnost

Mati Tereza

Socialna drznost

Socialna plašnost, previdnost, zadržanost, občutljivost na grožnje

Sylvia Plath

Socialna drznost, pogum, pustolovskost, »debela koža«, nezadržanost

Kolumb

Občutljivost

James Bond Občutljivost, mehko miš­ Praktičnost, trdoživost, ljenje, smisel za estetiko, objektivnost, nečustvenost, trdo mišljenje intuitivnost

Robert Burns

Sumničavost

Zaupanje, sprejemanje, nesumničavost, brezpogojnost

De Gaulle

Abstraktnost

Prizemljenost, praktičnost, Henry Ford prozaičnost, usmerjenost k rešitvam, konvencionalnost

Ustvarjalnost, domišljiVan Gogh ja, abstraktno mišljenje, usmerjenost k idejam, nepraktičnost, raztresenost

Zasebnost

Neposrednost, pristnost, naivnost, preprostost

Devica Orleanska

Zasebnost, diskretnost, diplomatizem, prebrisanost, svetovljanskost

Machiavelli

Previdnost

Samozaupanje, brezskrbnost, samozadovoljstvo

Stalin

Previdnost, dvom o sebi, zaskrbljenost, negotovost, občutki krivde

Dostojevski

Odprtost za Tradicionalnost, navezaspremem- nost na poznano, konzerbe vativnost

kraljica Viktorija

Odprtost za spremembe, liberalnost, prilagodljivost, eksperimentiranje, kritičnost, analitičnost

Karl Marx

Zanašanje nase

Usmerjenost k skupini, podrejenost

Marilyn Monroe

Samozadostnost, individua- Kopernik lizem, samota, iznajdljivost

Perfekcionizem

Strpnost do nereda, nediscipliniranost, prilagodljivost, impulzivnost

Mick Jagger Perfekcionizem, organizira- Margaret nost, kompulzivnost, samo- Thatcher displina, samonadzor

Napetost

Sproščenost, neprisiljenost, Buda potrpežljivost, mirnost

Polianna

Dvomljivost, sumničavost, skepticizem, nasprotovalnost, nezaupanje

Napetost, energičnost, mo- Macbeth tiviranost, nepotrpežljivost, živčnost

Za merjenje 16 faktorjev se uporablja samoocenjevalni vprašalnik 16PF (Sixteen Personality Factor Questionnaire), ki je bil prvič izdan leta 1949, danes pa je v uporabi 5. izdaja (Cattell, Cattell in Cattell, 2002). Primarni faktorji so opisani v preglednici 1. Vrednotenje vprašalnika ponuja tudi ocene pri različici

Temeljni_vidiki_osebnostiFINAL.indd 15

10.5.2017 13:08:07


TEME OSEBN ISBN 978-961-237-924-7

Rečemo lahko, da je posameznik v nekaterih pogledih kot vsi drugi, v nekaterih pogledih kot nekateri drugi in v nekaterih kot noben drug. Sodobna psihologija osebnosti se ukvarja predvsem s področji osebnosti, v katerih smo si ljudje med seboj bolj ali manj podobni. Te medosebne razlike poskuša nato opisati ter preučiti njihove vzroke in posledice. V pričujočem delu obravnavamo področja osebnosti, ki se tudi sicer najpogosteje znajdejo v učbenikih osebnosti. Najprej predstavljamo področje temeljnih osebnostnih lastnosti, v zadnjih dveh desetletjih splošno sprejeto taksonomijo petih velikih faktorjev osebnosti, alternativne poglede na strukturo temeljnih osebnostnih lastnosti in biološke osnove osebnostnih lastnosti. Naslednje poglavje je namenjeno kognitivnim sposobnostim oz. inteligentnosti, v njem so poleg nekaj starejših teorij inteligentnosti predstavljene kognitivne sposobnosti znotraj novejšega modela CHC. Znotraj tega poglavja je predstavljena tudi tema ustvarjalnosti. Zadnje poglavje je namenjeno različnim vidikom jaza, od samopodobe in samospoštovanja, do samozavedanja, čuječnosti, samouravnavanja in samonadzora.

Temeljni_vidiki_osebnosti_naslovka_FINAL.indd 1

ANDREJA AVSEC je izredna pro-

fesorica obče psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete Psihologijo osebnosti, Motivacijo in emocije, Pozitivno psihologijo in Psihologijo ustvarjalnosti. Raziskovalno se ukvarja predvsem s strukturo osebnosti in temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, psihičnim blagostanjem, subjektivnim doživljanjem sreče in čustveno inteligentnostjo. Trenutno sodeluje v raziskovalnih projektih, ki proučujejo pomen medosebnih razlik za kognitivno funkcioniranje.

TINA KAVČIČ je izredna profe-

sorica za psihologijo razvoja in učenja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Predava predmete s področja razvojne psihologije in psihologije osebnosti za bodoče vzgojitelje, učitelje razrednega

pouka in pedagoge. V sodelovanju z Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani raziskuje zlasti razvoj osebnosti ter povezanost osebnosti z različnimi življenjskimi izidi od otroštva do pozne odraslosti.

MOJCA PETRIČ je asistentka za psihologijo razvoja in učenja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer izvaja vaje pri predmetih s področja razvojne psihologije in psihologije osebnosti za bodoče vzgojitelje, učitelje razrednega pouka ter pedagoge. Sodeluje tudi s fakulteto FAMNIT pri študijskih programih Aplikativna kineziologija in Biopsihologija. Njeno znanstvenoraziskovalno delo zajema predvsem področje kakovostnega staranja, vključno s proučevanjem dejavnikov subjektivnega blagostanja starejših odraslih.

ANDREJA AVSEC, TINA KAVČIČ, MOJCA PETRIČ: TEMELJNI VIDIKI OSEBNOSTI

9 789612 379247

ANDREJA AVSEC, TINA KAVČIČ, MOJCA PETRIČ

TEMELJNI VIDIKI OSEBNOSTI Oddelek za psihologijo Ljubljana 2017

11.5.2017 9:43:46

Temeljni vidiki osebnosti  

Osrednji predmet proučevanja psihologije osebnosti so razlike med posamezniki. Posamezniki okoli nas se razlikujejo v zunanjih, telesnih zna...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you