Page 1

Zbirka ZVEZKI

Stacey v Ljubljani Gostujoče predavanje Judith Stacey s komentarji Tanje Rener, Ranke Ivelje in Mitje Blažiča

Stacey in Ljubljana

Stacey v Ljubljani Stacey in Ljubljana

Visiting lecture by Judith Stacey with commentaries by Tanja Rener, Ranka Ivelja and Mitja Blažič

8 EUR

ISBN 978-961-237-789-2

9 789612 377892


Stacey v Ljubljani Gostujoče predavanje Judith Stacey s komentarji Tanje Rener, Ranke Ivelje in Mitje Blažiča Fotografije: Borut Krajnc in Roman Kuhar

Stacey in Ljubljana Visiting lecture by Judith Stacey with commentaries by Tanja Rener, Ranka Ivelja and Mitja Blažič Photography: Borut Krajnc and Roman Kuhar

Uredil Roman Kuhar

Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Oddelek za sociologijo

Ljubljana, 2015


— Roman Kuhar Stvar preteklosti

5

— Judith Stacey Nikomur se ne odpovejmo

7

— Tanja Rener O naivnosti, argumentih in tangu

29

— Ranka Ivelja Ko izprežeš konja s kočije, se ne podre svet. Le konj in kočijaž zadihata … 35

— Mitja Blažič Nujnost novega vala civilno-družbenih gibanj

41

49 — Borut Krajnc, Roman Kuhar Stacey v Ljubljani - fotografije Stacey in Ljubljana - photography

— Roman Kuhar A thing of the past

65

— Judith Stacey Forsaking no others

67

91 — Tanja Rener On naivety, arguments and tango 97 — Ranka Ivelja When you unhitch the horse from the carriage, the world does not collapse. Rather, the horse and the coachman can start breathing …

— Mitja Blažič The necessity for a new wave of civil rights and social movements

103

109

— Imensko in pojmovno kazalo

3


Roman Kuhar Stvar preteklosti

Ko sta Judith Stacey in Tim Biblarz januarja 2010 v reviji Journal of Marriage and Family objavila svojo študijo, v kateri se sprašujeta o vplivu spola pri vzgoji in razvoju otrok, so rezultati raziskave glasno odmevali med tistimi, ki se ukvarjamo s temi vprašanji. Spomnim se, da mi je več kolegov s tujih univerz, ki so vedeli za razpravo o družinskem zakoniku v Sloveniji, njun članek poslalo po elektronski pošti kot nekaj, kar moram nujno prebrati. Za trenutek se je zazdelo, da smo dobili trden znanstveni dokaz, da so apokaliptični scenariji o nič manj kot koncu družine in človeštva, ki so populistično odmevali med razpravo o družinskem zakoniku, dokončno razkrinkani. Journal of Marriage and Family namreč sodi med deset najbolj citiranih znanstvenih revij na področju sociologije, ima visok faktor vpliva, vse to pa pomeni tudi rigorozen postopek recenzije članka pred objavo. A to so stvari, ki so morda pomembne v akademski skupnosti, v resničnem svetu tam zunaj pa faktorji vpliva in rigorozne recenzije nimajo prav nobene teže. To mi je postalo jasno v času drugega branja družinskega zakonika v parlamentu, med tistimi rekordnimi oseminosemdesetimi urami razprave na Odboru za delo, družino in socialne zadeve in invalide, ko smo parlamentarci in povabljeni gostje razpravljali o bolj ali manj dveh členih omenjenega zakonika: o novi, inkluzivni definiciji družine in o razširitvi instituta zakonske zveze tudi na istospolne pare. Podatki iz omenjena članka in drugih raziskav so se kot milni mehurčki razbijali ob trdovratni mantri, da otrok potrebuje očeta in mati. Takrat mi je postalo jasno, da je prostor, ki bi moral biti namenjen strokovni razpravi o zakonu, bolj ali manj namenjen predstavi za televizijske kamere in tovrstnemu nabiranju političnih točk. Kljub vsemu smo na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani menili, da se ne moremo in ne smemo kar tako odpovedati strokovni razpravi o vprašanjih, ki so politično eksponirana in ki v javnosti ustvarjajo le črno-bele pro et contra pozicije: ali si

5


za ali pa proti. Ali še bolje: ali si naš ali pa ne. Zato smo Judith Stacey povabili v Ljubljano v okviru praznovanja 50. obletnice oddelka. Njen obisk smo soorganizirali skupaj z Mirovnim inštitutom in ga postavili v okvir mednarodne konference, ki je bila del evropskega raziskovalnega projekta Citizens in Diversity. Obisk Judit Stacey v Sloveniji je sovpadal z izidom njene knjige Unhitched: Love, Marriage, and Family Values from West Hollywood to Western China. Njeno plenarno predavanje pred do zadnjega kotička polno dvorano na Filozofski fakulteti je bilo tako tudi svetovna premiera omenjene knjige. V tej knjižici je objavljen zapis predavanja, k pisanju spremne besede pa smo povabili sociologinjo, novinarko in LGBT-aktivista. Predavanje Judith Stacey konec leta 2015 ostaja enako aktualno, kot je bilo 9. maja 2011: družinski zakonik je bil na referendumu marca 2012 zavrnjen, istospolne družine in partnerske zveze pa še naprej ostajajo pomanjkljivo pravno zaščitene. Potihem se nadejam, da bo tale zapis nekoč, ko se bo na njem že nabiral prah, v roke vzel kakšen študent ali študentka in se čudil, kako da smo nekoč iz teh vprašanj delali tak cirkus. Tako kot se je moja generacija čudila rasistični politiki, ki je prepovedovala medrasne poroke … dokler konec leta 2015 ni ob begunski krizi na plano izbruhnil rasizem, ob katerem je marsikdo obmolknil: »Samo potolči to golazen!«, »Nesnage, za pobiti ste!«, »Umazana muslimanska golazen, prasice!« … Ne bi smeli pozabiti: preteklost ni nikoli stvar preteklosti.

6


Judith Stacey Nikomur se ne odpovejmo


Uvod Pozdravljeni … ali bolje živijo. Res mi je v veselje, da sem tukaj. Povabilo za tole predavanje je bilo krasno presenečenje. Do njega je prišlo, ko me je profesor Roman Kuhar lani, ko je v vašem parlamentu potekala razprava o družinskem zakoniku, po Skypu intervjuval za LGBT-revijo Narobe. Pogovarjala sva se o raziskavah, ki sem jih opravila o gejevskem in lezbičnem starševstvu in o tem, kako spolna usmerjenost staršev vpliva na otroke. V ZDA, drugih državah in očitno tudi tukaj je to vprašanje sprožalo ostre javne polemike. Romanu sem zelo, zelo hvaležna za povabilo. Ko me je povabil, še nisem vedela, da je profesorica Ksenija Vidmar Horvat predstojnica tukajšnjega Oddelka za sociologijo. Bila sem članica njene doktorske komisije, najbrž ene zadnjih doktorskih komisij, v katerih sem bila na Univerzi v Kaliforniji v Davisu. Iz Davisa sem šla nekoliko za Ksenijo in se preselila na drugo univerzo, Univerzo v Južni Kaliforniji, kjer sem začela sodelovati s profesorjem Timothyjem Biblarzem, ki sem ga povabila k soavtorstvu članka How does the sexual orientation of parents matter? (Kakšen pomen ima spolna usmerjenost staršev?) (American Sociological Review, 2001). Nato sem šla leta 2003 na Newyorško univerzo. In v New Yorku sem odkrila tango, kar pojasni glasbo, ki se je vrtela kot uvod v moje predavanje. Morda ste nekateri slišali, da sem – še preden sem prvič prespala tukaj – šla v milonga tango bar v Ljubljani. In v petek zvečer sem šla še v drugega. Res je bilo lepo. Danes bom govorila le o nekaj glavnih temah moje nove knjige, ki je izšla komaj prejšnji teden. Tole je moj prvi formalni nastop od njenega izida. Naslov predavanja je Nikomur se ne odpovejmo (Forsaking no others), in tako sem želela nasloviti tudi knjigo, a me je založba preglasila. Naslov knjige – Unhitched – je zanimiv, toda po mojem tudi dvoumen in težje razložljiv. Je tudi nekoliko zavajajoč, vsaj v angleščini, saj mnogim zveni, kot da gre za knjigo o razvezi. Toda ne gre za to. Naslov je povzet po stari in zelo popularni popevki. Ko sem odraščala, je popevka Franka Sinatre postala zelo popularna – Love And Marriage. Jo kdo od vas pozna? »Love and marriage, love and marriage go together like a horse and carriage. This I tell you brother, you can’t have one without the other.«1 No, to pa je empirično ravno toliko nenatančno kot skoraj vse trapaste popovke, ki smo jih takrat poslušali, izraža pa prav tisto ideologijo, ki je prežemala popularno kulturo, ko sem odraščala. Še zmeraj prevladuje v njenem velikem delu, čeprav bi – glede na dobršen del zgodovine odtlej – morali vedeti, da vse ni čisto tako. Ko sem bila šolarka, je bila ena od iger, ki smo se jih igrali, preskakovanje kolebnice. Med skakanjem smo si prepevali različne napeve, in med popularnejšimi je bil: »First

1

»Ljubezen in poroka, ljubezen in poroka, ljubezen in poroka gresta skupaj kakor konj in kočija. Tole ti povem, prijatelj, ni ene brez druge.«

9


comes love, then comes marriage, then comes [Judy] with the baby carriage.«2 Torej … Unhitched pomeni izpreči konja iz te kočije oziroma zavrnitev ideje, da obstaja organska, naravna oziroma normalna povezava med ljubeznijo, zakonsko zvezo in otroškim vozičkom, da obstaja avtomatsko zaporedje in prednosten način povezovanja univerzalnih ali poluniverzalnih oblik človeških praks: intimnih odnosov, spolnosti, ljubezni, romance, varnosti, stabilnosti, starševstva, skrbi za odvisne člane in članice … O tem govori naslov knjige. V ZDA in večini sveta je ideologija ljubezni in zakonske zveze, ideja »normalne družine« in predstava, da otrok potrebuje mater in očeta, ki sta poročena, še vedno zelo močna, kljub izjemnim spremembam družinskega življenja v času mojega življenja, posebej pa v zadnjih štirih desetletjih, ki so bila neverjetno radikalna v smislu hitrosti in narave preoblikovanja intimnosti in starševstva. Takšna ideologija je globoko zakoreninjena v popularni kulturi večine zahodnega sveta in v veliki meri – presenetljivo – celo med mnogimi družboslovci in družboslovkami. Del teh razprav sem postala, ker je eno mojih prejšnjih knjig, Brave New Families (1990), napadel sociolog David Popenoe, ker naj bi preveč zlahka sprejemala družinske spremembe in ne prepoznala, da je dvostarševska družina najboljša. Z dvostarševsko družino je mislil heteroseksualno dvostarševsko družino, ki jo je imel za samoumevno. Tako sem postala del kulturnega boja o družinskih vrednotah v ZDA. Vsem v ZDA – posebej pa sociologom in sociologinjam – bi moralo biti jasno, da ljubezen, zakonska zveza in otroški voziček ne gredo nujno skupaj. Najbrž je bil eden najbolj neverjetnih trenutkov v mojem odraslem življenju sociologinje družine pogled na tole družino, ki stoji na odru republikanske nominacijske konvencije leta 2008, ko je senator John McCain sprejemal nominacijo republikanske stranke za predsedniškega kandidata skupaj s podpredsedniško kandidatko Sarah Palin. To je družina Sarah Palin. Na njej je Sarah Palin, ki je pred nekaj meseci rodila otroka z Downovim sindromom. Njen mož drži tega otroka. Na sliki je tudi McCain. In zraven hči Sarah Palin Bristol, ki je bila takrat noseča in stoji ob svojem fantu, za katerega so hitro začeli trditi, da je njen zaročenec; no, mladi par pa se, kot vemo, ni nikoli poročil. Tu so še ostali iz družine Palin. In tukaj torej stoji, vsem na očeh, desničarska guvernerka Alaske in sprejema nominacijo republikanske stranke, stranke družinskih vrednot. Morda vas bo presenetilo, da Bristol Palin, ki je imela otroka, ne da bi se kadarkoli poročila in se je s svojim bivšim fantom razšla, zdaj potuje po ZDA in zagovarja seksualno abstinenco v podporo gibanju proti celoviti spolni vzgoji. To je ta nora družba, v kateri živim.

2

10

»Najprej je ljubezen, potem še poroka, nazadnje pa [Judy] pripelje otroka.«


Ta moja knjiga – Unhitched – je bila sprva zamišljena kot knjiga o gejevski intimnosti ter njihovih partnerskih in družinskih razmerjih. Potem se je zaradi kopice razlogov razširila v različne smeri. Z etnografskim raziskovanjem gejevske intimnosti in družinskih razmerij na širšem področju Los Angelesa sem začela, ko sem se konec devetdesetih preselila v Los Angeles. Teh raziskav pa nisem objavila v knjigi, ampak v več člankih. Toda takrat sem že vedela, da imajo polemike v sociologiji in javnosti opraviti z mnogo več kot pa z istospolnimi družinskimi oblikami. Opraviti so imele z velikanskimi preobrazbami družinskega življenja na splošno, pa naj je šlo za razveze, samohranilke, istospolno usmerjene starše, istospolne poroke, ženske na delovnem mestu, ki otroke puščajo v varstvu, spolno vzgojo itn. Obstajal je neki strah, povezan s spreminjanjem družine, ki ga je bilo lahko mobilizirati v določene politične smeri. Ustaljena, tako imenovana resnica je trdila, da je heteroseksualen poročen par, tj. dvostarševska družina, najboljša in da pri tem ne gre za versko idejo, ampak je to dokazalo tudi družboslovje. To je v ZDA še vedno močno razširjeno prepričanje. Zato sem se odločila za nekakšno poljubno, nabiralniško raziskovanje v zanimivih subkulturah družinskega življenja po svetu, s katerim bi razbila to idejo in videla, kaj se pravzaprav dogaja na drugih krajih. Knjiga tako vsebuje nekaj poglavij o gejih v Los Angelesu in njihovih različnih družinskih oblikah. To me je – presenetljivo – popeljalo v Južno Afriko, saj so mnogi argumenti proti enakosti istospolnih družinskih oblik v ZDA uporabljali argument, da če legaliziramo istospolno poroko, s tem tlakujemo spolzko pot do legalizacije poligamije. Zato sem se odločila za proučevanje poligamije in družinske raznolikosti v Južni Afriki, tako da sem tudi tam opravila nekaj etnografskega dela. Zadnje empirično poglavje temelji na dodatnem etnografskem turizmu in knjižničnem

11


Zbirka ZVEZKI

Stacey v Ljubljani Gostujoče predavanje Judith Stacey s komentarji Tanje Rener, Ranke Ivelje in Mitje Blažiča

Stacey in Ljubljana

Stacey v Ljubljani Stacey in Ljubljana

Visiting lecture by Judith Stacey with commentaries by Tanja Rener, Ranka Ivelja and Mitja Blažič

8 EUR

ISBN 978-961-237-789-2

9 789612 377892

Stacey in Ljubljana  

Dvojezična slovensko/angleška publikacija prinaša zapis gostujočega predavanja "Nikomur se ne odpovejmo" ene od vodilnih ameriških sociologi...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you