Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji

Page 1

Tako kot so bile nekoč tradicijske povedke vselej možne in verjetne, se enako dogaja danes, kar je mogoče zaradi pripovedovalčeve individualizacije zgodb in njihove lociranosti v konkretni prostor in čas. S tem avtor utrjuje spoznanje, da so zgolj časovne in konkretne lokacijske umestitve tisto, kar sodobne povedke loči od tradicijskih. Marko Terseglav – iz recenzije

ISBN 978-961-237-889-9 (42) Zupaničeva knjižnica

ISBN 978-961-237-889-9

Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji

Ambrož Kvartič – iz besedila

Sodobne povedke v Sloveniji Ambrož Kvartič

Ambrož Kvartič

Sodobne povedke (tudi urbane legende) […] so neverjetne, nenavadne, bizarne, 'gnusne', strašljive, grozljive pa tudi humorne zgodbe, ki neprestano vznikajo in izginjajo v vsakdanji komunikaciji in se vedno znova umeščajo v realni izkustveni svet svojih pripovedovalcev.

Pa se je to res zgodilo?

Cena 20,00 €

9 789612 378899

Pa_se_je_to_res_zgodilo_naslovka_FINAL.indd 1

12.1.2017 8:55:16



PA SE JE TO RES ZGODILO? SODOBNE POVEDKE V SLOVENIJI

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 1

11.1.2017 14:13:33


Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji Avtor Ambrož Kvartič Recenzenta Marko Terseglav, Monika Kropej Telban Zbirka Zupaničeva knjižnica, št. 42 Lektorici Jelka Kvartič, Barbara Skralovnik Odgovorni urednik zbirke Boštjan Kravanja Uredniški odbor zbirke Bojan Baskar, Mateja Habinc, Vito Hazler, Jože Hudales, Božidar Jezernik, Miha Kozorog, Boštjan Kravanja, Uršula Lipovec Čebron, Ana Sarah Lunaček Brumen, Mirjam Mencej, Rajko Muršič, Jaka Repič, Peter Simonič

distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. Založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Za založbo Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Ljubljana, 2017 Naklada 300 izvodov

Fotografija na naslovnici Anže Kovač, november 2015

Oblikovna zasnova zbirke Vasja Cenčič

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017.

Prelom in priprava za tisk Jure Preglau

Vse pravice pridržane.

Tisk Birografika Bori, d. o. o.

Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano reproduciranje,

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 2

Cena 20,00 €

11.1.2017 14:13:33


Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji Ambrož Kvartič

Ljubljana 2017

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 3

11.1.2017 14:13:33


Kazalo

PREDGOVOR 7 UVOD

9 9 13 17 23

PREGLED RAZISKOVALNEGA DELA

23 31

Raziskovalno vprašanje Metodologija raziskovalnega dela Struktura monografije Mednarodne raziskave

Slovenske raziskave

35 Terminologija 42 Diahrona migracija povedk – motiv stavbne žrtve 44 SODOBNA POVEDKA

URBANA POVEDKA

Urbana povedka kot emska kategorija Urbana legenda kot žanr

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 4

55 60 63

11.1.2017 14:13:33


Urbana legenda kot referenčni okvir Urbana legenda kot metonimija Urbana legenda kot označevalec identitete

69 71 74

SODOBNA POVEDKA V LUČI ŽANROV, TIPOV IN MEDBESEDILNOSTI

79

SODOBNE POVEDKE SKOZI PRIZMO RESNIČNOSTI IN VERJETJA

97 Verjetje 104 Posredovanje verjetja 106 Sprejemanje verjetja 113 Popularni pozitivizem 118 SINHRONA MIGRACIJA 127 Lokalizacija 131 OSTENZIJA

Primer ostenzije – zavračanje sladolednih kornetov SODOBNE POVEDKE V SLOVENIJI: PRIMERI Z INTERPRETACIJO

Sodobne povedke in nadnaravno – Izginjajoča štoparka Prikazen v Hudi luknji – Vanishing hitchhiker Migracijski motiv in njegova lokalizacija Družbenozgodovinski kontekst Sodobne povedke in ritualni red – ponesrečena fantovščina Trikster v sodobnih povedkah Sodobne povedke o spolnosti – motiv staknjenega para Sodobne povedke o turizmu in tujini Tujci v sodobnih povedkah Prepoznavanje tujega – šibolet

139 145

149 154 156 167 170 174 185 195 203 214 219

SKLEP 231

Viri in literatura 237 Stvarno in imensko kazalo 261 Summary 269

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 5

11.1.2017 14:13:33


Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 6

11.1.2017 14:13:33


PREDGOVOR

Monografija pred vami je nastala na podlagi doktorske disertacije, ki sem jo med letoma 2009 in 2014 v okviru programa usposabljanja mladih raziskovalcev pripravljal na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po eni strani je obširno besedilo na naslednjih straneh rezultat mojega dolgoletnega zanimanja za folkloristične teme od dodiplomskega študija in diplomskega dela naprej, po drugi pa je bila izkušnja priprave doktorske naloge nekaj povsem novega, kar me je oblikovalo in mi odprlo neslutene ustvarjalne svetove. Ko danes pogledam nazaj na opravljeno delo, vidim, da to še zdaleč ne bi bilo tako uspešno brez nekaterih posameznic, posameznikov, ustanov in skupnosti. Prva in največja zahvala je namenjena mentorici, Mirjam Mencej, ki je v meni prepoznala potencialnega folklorista in mi omogočila vključitev v program raziskovalnega usposabljanja, nato pa mi svetovala, me vzpodbujala in usmerjala ter opazila prenekatero malenkost. Obdobje priprave doktorske disertacije je bilo zame v prvi vrsti obdobje srečevanj. Prvo med njimi je bilo srečanje z mednarodnim folklorističnim akademskim svetom. Zato gre največja zahvala Ülu Valku z Oddelka za primerjalno in estonsko folkloristiko Filozofske fakultete Univerze v Tartuju v Estoniji, kjer sem med letoma 2010 in 2011 preživel pol leta intenzivnega študija. Študij v Estoniji je bil dragocena in neponovljiva izkušnja vsebinsko bogatih pogovorov, za katere se zahvaljujem tudi Ergu Hart-Västriku, Pihli Siim in Jonathanu Roperju z omenjenega oddelka ter Edi Kalmre in Mare Kõiva iz Estonskega literarnega muzeja v Tartuju, sploh pa ‚klapi‘ mladih folkloristov, s katerimi sem svoja ‚študentska leta‘ še nekoliko podaljšal. Še pomembnejša akademska srečanja pa sem doživel, ko so me medse kot enakovrednega sogovornika sprejeli člani mednarodne skupnosti raziskovalcev sodobne pripovedne folklore International Society for Contemporary Legends Research (ISCLR). Na konferencah sem tako v pogovorih z najpomembnejšimi imeni sodobne folkloristike dobil številne koristne nasvete ter potrditve svojega dela in zamisli; slednje sploh na konferenci v Göttingenu, kjer mi je skupnost za prispevek z naslovom ‚Urban Legends as an Emic Category: Vernacular Conceptualizations of ‚Urbana Legenda‘ in Slovenia‘ podelila Buchanovo nagrado za najboljši prispevek doktorskega študenta. Med temi ljudmi se še posebej zahvaljujem Elizabeth Tucker, Jeanmarie

7

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 7

Predgovor

11.1.2017 14:13:33


Rouhier-Willoughby, Gail de Vos, Licii Masoni, Christine Shojaei-Kawan, Ianu Brodieju, Carlu Lindahlu, Petru Burgerju in Davidu Samperju; zelo pa sem hvaležen, da sem lahko osebno spoznal tudi danes že pokojno ‚legendo‘ Lindo Dégh. Ker pot okrog sveta vedno pripelje nazaj domov – v mojem primeru k majhni slovenski folkloristični skupnosti –, se za pogovore, nasvete in spodbude zahvaljujem Katji Hrobat Virloget, Barbari Ivančič Kutin, Marku Terseglavu in Moniki Kropej Telban, pri čemer se slednjima zahvaljujem še prav posebej, saj sta z veseljem pripravila recenzijo monografije. Hvala pa tudi sodelavcem na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in kolegicam mladim raziskovalkam z Oddelka in Inštituta za slovensko narodopisje, ki so me tu in tam zbudile z vprašanjem »Kako daleč si že?«. Drugo vrsto raziskovalnih srečanj so prinesla pripovedovalska druženja, s pomočjo katerih sem zbral največ pripovednega gradiva, ki ga predstavljam v monografiji. Pri tem gre zahvala vsem, ki so pri tem kakor koli sodelovali, predvsem pa tistim, ki so mi pri izvedbi terenskega raziskovalnega dela pomagali. Zato hvala ljudem, ki so me na takšnih dogodkih predstavili ‚prijateljem svojih prijateljev‘, hvala društvom in interesnim skupinam (še posebej Pushluschtae in Šaleškemu študentskemu oktetu), študentom, ki so me sprejeli v svoja domovanja, predstavnikom študentskih klubov v Murski Soboti, Velenju, Kranju, Domžalah in na Vrhniki, forumskim razpravljavcem, ‚naključno klikajočim‘ na Facebooku, radijskim in časopisnim novinarjem ter Miri in drugim igralcem iz Pravljičarije, s katerimi smo zbrano gradivo postavili na oder in ga tako ‚povedali naprej‘. Obdobju intenzivnih srečevanj, bogatih pogovorov in pripovedovalskih druženj je sledilo osamljeno, naporno in dolgotrajno obdobje pisanja, ko so mi stali ob strani najbližji. Zato hvala moji družini, ki me je podpirala, razumela in spodbujala, še posebej pa hvala mami in svakinji za lekturo besedila, bratu za lekturo angleškega povzetka in svaku, s katerim sva doktoratu naproti lezla skupaj. Na koncu pa srčna hvala še Katarini za dobro voljo, potrpežljivost in za vse tisto, kar ni samoumevno, pa sem med pisanjem na to tu in tam pozabil.

8

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 8

11.1.2017 14:13:33


Uvod

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE

Odkar so ameriški folkloristi v šestdesetih letih dvajsetega stoletja pomembneje opozorili na tako imenovane sodobne (tudi urbane) povedke, ki krožijo predvsem v mestnih okoljih in se širijo tudi s pomočjo medijev, se je v mednarodni folkloristiki zanje pojavilo izjemno veliko zanimanje, ki se danes ob raziskavah folklore v informacijski in digitalni dobi le še krepi. »Sodobna povedka predstavlja eno od najbolj, če ne kar najbolj razširjeno, priljubljeno in vitalno obliko folklore v sodobnosti; kar me najbolj preseneča, je njena kreativnost, domišljija in virtuoznost, ki jo pri pripovedovanju kažejo ljudje vseh vrst.« (po Brunvand 2001a: XXVII). Privlačnost teh zgodb je razumljiva že na prvi pogled – gre za neverjetne, nenavadne, bizarne, ‚gnusne‘, strašljive, grozljive pa tudi humorne zgodbe, ki neprestano vznikajo in izginjajo

9

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 9

Uvod

11.1.2017 14:13:33


v vsakdanji komunikaciji in se vedno znova umeščajo v realni izkustveni svet svojih pripovedovalcev. S to monografijo torej predstavljam enega najpomembnejših, najbolj ustvarjalnih in najbolj ‚živahnih‘ delov repertoarja sodobne pripovedne folklore v Sloveniji. Pri tem sem v prvi vrsti sledil na terenu zbranemu gradivu, ki sem ga pridobil z obširno raziskavo.1 Zbrane povedke so me skozi celotno raziskavo usmerjale pri iskanju primerjalne literature, pri prepoznavanju motivov izven izključno pripovednih kontekstov in pri oblikovanju lastnih interpretativnih zamisli. Že v zgodnji fazi mi je zbrano gradivo pokazalo tudi, da je tema, ki sem si jo izbral, v vsakdanji pripovedni realnosti neizmerno široka in razvejana ter hkrati neprestano spreminjajoča se in zato ‚neulovljiva‘. Zato sem si moral že na začetku raziskovalnega dela postaviti formalno čim bolj preprosta raziskovalna vprašanja, zaradi česar sem si zastavil naslednja: katere povedke krožijo v Sloveniji danes, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo in komu ter zakaj (si) jih pripoveduje. V monografiji tako poskušam sodobne povedke osvetliti s čim več zornih kotov, tako teoretičnega kot empiričnega, tekstualnega in kontekstualnega, komparativnega in interpretativnega, emskega in etskega. Pri pripravi odgovorov na zgoraj zastavljena vprašanja sem imel dve ključni nalogi. Prva je bila prepoznavanje objekta svoje raziskave na terenu, torej utemeljeno prepoznavanje sodobnih povedk v vseh njihovih pojavnih oblikah. Pri tem sem za osnovni kriterij izbral ponavljanje posameznih tipološko opredeljenih motivov, kar pomeni, da sem pridobljene povedke v svoj raziskovalni arhiv uvrščal na podlagi komparacije bodisi z lastnim že prej zbranim gradivom bodisi z gradivom iz mednarodnih antologijskih zbirk. Druga naloga, ki se je pokazala tudi kot ustvarjalni izziv, pa je bil temeljit interpretativni razmislek, s katerim sem na podlagi najrazličnejših zbranih podatkov – tako vsebinskih kot kontekstualnih – poskušal ugotoviti, kakšno vlogo imajo sodobne povedke za sodobno slovensko družbo in predvsem za njene mikroelemente, torej različno definirane majhne družbene skupine. Poznavanje povedk in drugih oblik sodobne folklore ima namreč izjemen pomen za razumevanje in analizo odnosa družbenih skupin do splošnega dogajanja v njihovem okolju ter njihovih reakcij tako na hipne kot na postopne spremembe v njem. Kljub temu, da so sodobne povedke v mednarodnem akademskem prostoru že nekaj desetletij močno uveljavljen predmet raziskovanja, in kljub velikemu pomenu, ki ga ta oblika pripovedne folklore

1

Metodologijo terenskega raziskovalnega dela predstavljam v nadaljevanju.

10

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 10

11.1.2017 14:13:33


ima za razumevanje procesov v sodobni družbi, jim slovenska folkloristika do sedaj še ni posvetila večjega zanimanja. Dosedanje opravljeno delo je bilo omejeno zgolj na posamezne poskuse zbiranja, osamljeni primeri zbranega gradiva pa na ilustriranje nekaterih drugih humanističnih in družboslovnih vsebin (glej na primer Ramšak 2007). V tem pogledu je slovenska folkloristika za mednarodno v velikem zaostanku. V tujini (sploh v angleško govorečem akademskem svetu) so sodobne povedke v samem središču raziskovalnih prizadevanj že od sedemdesetih let dvajsetega stoletja, monografija pred vami in doktorska disertacija o sodobnih povedkah v Sloveniji, na podlagi katere je monografija nastala, pa sta sploh prvi poskus celovitega in sistematičnega prikaza sodobnih povedk pri nas, ki je utemeljen na širokem pregledu mednarodnih teoretskih in empiričnih prizadevanj ter na samostojnem arhivu sodobnih povedk, ki je nastal v procesu raziskave. Z monografijo v slovenski akademski prostor vpeljujem tudi nekatere nove konceptualne in terminološke rešitve, ki jih je mednarodna folkloristika razvila za govor o sodobnih povedkah, ki pa jih tudi kritično ovrednotim s stališča uporabnosti za slovensko folkloristično prakso. Sodobne povedke so, povedano preprosto, povedke, ki jih opazujemo v sodobnosti. Zaradi tega je njihova definicija v prvi vrsti odvisna od splošne definicije žanra povedke, od katerega jih v terminološkem smislu loči pridevnik sodobne (Dégh 2001: 44). Povedke so »/…/ oblika pripovedne folklore, ki jo predstavi pripovedovalec svojemu občinstvu v kontekstu odnosa z njim. Gre za poročilo o dogodku, v katerega pripovedovalec ali njemu najbližji vir nista bila neposredno vpletena,2 a je predstavljen kot verjeten; pripovedovalec in njegovi naslovniki temu dogodku sicer ne verjamejo vedno, a je vseeno predstavljen, kot da bi se lahko in se je resnično zgodil. Ti dogodki so izstopajoči na način, za katerega bi lahko rekli ‚nenavadno, toda resnično‘.« (Fine 1992: 2). Dogajanje, liki in drugi vsebinski elementi povedk so postavljeni v resnični svet, zaradi česar njihova vsebina ni v celoti nemogoča ali nepredstavljiva in je najpogosteje tudi predstavljena kot verjetna. Zaradi tega »/…/ povedke ustrezajo vsakodnevnemu življenju navadnih ljudi in sodobnemu sistemu vrednot, ki to življenje obkroža.« (Dégh, 1994: 29) in odsevajo zunanjo realnost sodelujočih pri njihovem prenosu (Tangherlini 1994: 6), kar je ključen podatek za njihovo interpretativno analizo. Sodobne povedke so torej tiste povedke, ki jih lahko opazujemo, beležimo in interpretiramo v svoji lastni raziskovalni sodobnosti: »Na 2

Avtor definicije s tem zapisom ne upošteva memoratov kot ene od oblik povedk (primerjaj z Dégh 2001: 58).

11

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 11

Uvod

11.1.2017 14:13:33


kratko se sodobne povedke nahajajo nekje med vsakodnevnimi izkušnjami in nenavadnim. Govorijo o vsakdanjem, a imajo nenavaden obrat. In prav ta vsakdanjost jim dá posebno lastnost, ki jih ločuje od drugih tradicijskih folklornih oblik.« (Smith po Dégh 2001: 45). V folkloristični vedi so skupaj s sodobnimi povedkami v isti sapi pogosto obravnavane tudi govorice, ki so opredeljene kot »/.../ nepreverjene trditve o nekem dogodku, ki krožijo od ust do ust in se med kroženjem tudi spreminjajo.« (Stanonik 2006: 152) oziroma kot »/…/ kratka, anonimna, nepreverjena poročila o nekem dogodku, ki krožijo tako ustno kot tudi s pomočjo množičnih medijev.« (Brunvand 1981: XII). Gre za najpogostejši in za nekatere celo najpomembnejši žanr sodobne folklore, s katerim se je folkloristika začela ukvarjati hkrati z začetki raziskav povedk v urbanih, industrializiranih naseljih. Zaradi podobnih vsebin in enake oblikovne ohlapnosti (čeprav so praviloma brez prepoznavne fabule) jih raziskovalci v folkloristični literaturi marsikdaj preprosto enačijo (glej na primer Turner 1993: 1–8). Nekatere primere, ki bi jih v folkloristiki obravnavali kot govorice, v monografiji na podlagi vsebinske ustreznosti predstavljam tudi sam, pri čemer jih od drugega zbranega gradiva posebej ne ločujem. Ob vsem zapisanem je jasno, da je ključno vprašanje pri razumevanju povedk njihov odnos z resničnostjo na eni in verjetjem na drugi strani. Temu vprašanju v poglavju z naslovom Sodobne povedke skozi prizmo resničnosti in verjetja posvečam veliko pozornosti tudi sam s poudarkom na specifikah posredovanja in sprejemanja verjetja v sodobnosti. Sodobne povedke in povedke na splošno v prvi vrsti zaznamuje in opredeljuje njihovo sporočilo. Prenos tega sporočila jim omogoča njihova oblikovna (formalna) fleksibilnost, zaradi katere se vsakič znova uspešno prilagajajo na spremembe v času in prostoru, kjer njihovi nosilci živijo. Zato pravzaprav o (sodobni) povedki ne moremo govoriti kot o čisti in samostojni obliki (žanru) znotraj folklorističnega analitičnega diskurza (Dégh 1999: 55), saj je njena oblika tesno povezana s sprotnim performančnim kontekstom in jo vsakič znova oblikuje interaktivno sodelovanje pripovedovalca in njegovih naslovnikov (Tangherlini 1994: 7). Tako je kontekst folklornega dogodka, kjer se pojavljajo, najpogosteje neformalni in nestrukturirani pogovor, zaradi česar je njihovo zbiranje na terenu za raziskovalca vedno znova zanimiv in nepredvidljiv metodološki izziv. ‚Neulovljiv‘ svet vsakdanje komunikacije pa ni edina platforma za vznikanje in širjenje sodobnih povedk. Gradivo, ki ga danes v folkloristiki raziskujemo in primerjalno opisujemo kot sodobne povedke, je namreč prvič pritegnilo pozornost raziskovalcev zaradi svoje

12

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 12

11.1.2017 14:13:33


pojavnosti v medijih, od takrat pa je bil pomen medijev pri širjenju teh zgodb že velikokrat poudarjen in analiziran.3 Mediji v prvi vrsti omogočajo, da lahko sodobne povedke, tako kot vse druge folklorne oblike, ki se širijo preko njih, dosežejo veliko naslovnikov hkrati, s tem pa povečajo število potencialnih aktivnih nosilcev, ki bodo zgodbo posredovali naprej v druge, vzporedne conduite ali pripovedne kanale (Dégh 1994: 30, Dégh in Vászonyi 1976: 96). Širok doseg medijev je tako močno poudaril in pospešil sinhroni (sočasni) princip širjenja sodobnih povedk, s tem, ko pri svoji produkciji vedno znova posegajo v ‚tradicijo‘ ter aktualizirajo (revitalizirajo) motive in tipe povedk, pa tudi diahronega. Mediji s svojo ‚informacijsko avtoriteto‘ pomagajo tudi pri posredovanju verjetnosti sodobnih povedk oziroma pri njihovem utemeljevanju v resničnosti (Brunvand 1981: XII). Zaradi vsega naštetega nekateri raziskovalci govorijo celo o posebni podzvrsti sodobnih povedk – o povedkah v množičnih medijih (Wehse 1995: 148). Pri posredovanju, prenosu in delno tudi pri dokumentiranju folklore ima podobno vlogo kot ‚klasični‘ mediji tudi internet (Dégh 1999, Kõiva in Vesik 2009). Ta predstavlja za raziskovalca sodobne pripovedne folklore izjemno pomemben vir podatkov, hkrati pa s svojim dinamičnim interakcijskim modelom spletne komunikacije, ki predpostavlja, da njegovo vsebino aktivno oblikujejo njegovi uporabniki, ustvarja tudi povsem novo lastno folkloro (Blank, ur. 2009). Od sredine devetdesetih let dvajsetega stoletja je svetovni splet postal tudi središče poljudnega zanimanja za folkloro v vseh njenih oblikah z rojstvom spletnih forumov in drugih virtualnih omrežij, ki združujejo ljubiteljske navdušence nad pripovedno folkloro. To je še posebej izrazito pri zanimanju za sodobne povedke (Donovan 2004), zaradi česar je internet danes največji in najpomembnejši arhiv tega pripovednega gradiva.4

METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA

Kot že rečeno, so povedke najbolj dinamična oblika pripovedne folklore v sodobnosti. Njihovo ‚življenje‘ zaznamujejo dinamični procesi 3 4

Danes se številni folkloristi in drugi znanstveniki (sociologi, psihologi) po vsem svetu raziskovalno osredotočajo izključno na sodobne povedke, ki se pojavljajo v medijih. Najpomembnejši mednarodni spletni strani, posvečeni zbiranju in komentiranju sodobnih povedk, sta SNOPES in URBANLEGENDS.ABOUT, zelo pomembna in zanimiva pa je tudi splošna debata na Facebook profilu mednarodne folkloristične skupnosti raziskovalcev sodobnih povedk ISCLR.

13

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 13

Uvod

11.1.2017 14:13:33


pojavljanja in izginjanja, prilagajanja, ponovnega obujanja ter aplikacije v različnih kontekstih. Zbiranje sodobnih povedk se je zato izkazalo za zelo specifično in včasih frustrirajoče početje, ki ga lahko humorno opišem kot ‚lov na neulovljivo‘. Povedke, ki mi jih je uspelo zabeležiti in arhivirati, so kot fotografije, ujeti trenutki v času (Palmenfelt 1993: 166), vse zbrane pripovedi pa so tako estetsko kot kontekstualno edinstvene in neponovljive (Stanonik 1995: 276). Primarni cilj prve faze raziskave je bil zato zbrati čim več primerov povedk, kar mi je omogočilo njihovo primerjalno analizo, hkrati pa sem se zavedal, da dejansko opravljam delo, ki ga ne bo mogoče nikoli zares dokončati. Po prekodiranju (transkripciji) približno 21 ur avdio posnetkov je nastal obsežen arhiv sodobnih povedk in drugega sodobnega pripovednega gradiva, katerega velik del predstavljam skozi celotno monografijo. Primarni način pridobivanja gradiva je bilo torej delo na terenu, ki je bolj ali manj intenzivno potekalo štiri leta, med marcem 2010 in februarjem 2014. Pri tem sem največ gradiva zabeležil z avdio snemalno napravo ob vzporednih terenskih zapiskih. Za osnovno metodo raziskovalnega dela sem uporabil kombinacijo (skupinskih) intervjujev in opazovanja z udeležbo. V praksi sem to metodo udejanjil z načrtno organizacijo pripovedovalskih dogodkov, s katerimi sem ob pomoči nekaterih posameznikov5 na enem mestu zbral skupino od tri do deset ljudi, ki so tudi sicer sestavljali jedrno družbo prijateljev in znancev. S tem sem vsaj delno zagotovil sproščenost pogovora in se približal vsakdanjim situacijam, v katerih se poveča verjetnost, da bo prišlo do pripovednega prenosa sodobnih povedk. Potek takšnih pripovedovalskih večerov sem zastavil tako, da sem z nekaj začetnimi primeri sodobnih povedk pri sodelujočih sprožil razmišljanje na podlagi asociacij in nato sodelujoče spodbudil k pripovedovanju, v nadaljevanju pa v pogovor vstopal le z vprašanji ali delnim usmerjanjem pogovora z novimi zgodbami ali njihovimi različicami. Odziv je bil vselej dober, sogovorniki so se (implicitno) spodbujali tudi med seboj – nekajkrat je bilo med sodelujočimi moč zaznati celo prikrito tekmovalnost, kdo bo povedal boljšo, daljšo, bolj smešno, bizarno ali strašno zgodbo. Druga tehnika zbiranja gradiva je bila organizacija interaktivnih pogovornih večerov v sodelovanju s slovenskimi študentskimi klubi,6 ki sem jim ponudil kratko predavanje o sodobnih povedkah, tega pa oblikoval

5

6

To so bili ljudje, ki so načeloma poznali moj raziskovalni interes, zaradi česar so v samem pripovednem dogodku prevzeli tudi funkcijo spodbujevalcev oziroma motivatorjev pogovora, kot je to vlogo poimenovala Barbara Ivančič Kutin (2011: 35). V tej obliki sem sodeloval s študentskim klubi v Domžalah, na Vrhniki, v Murski Soboti, Kranju in Velenju.

14

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 14

11.1.2017 14:13:33


kot interaktivno debato o primerih sodobnih povedk, ki sem jih predstavil, pri čemer sem utemeljeno predvideval, da bodo sodelujoči svoje različice predstavljnih primerov (spet na podlagi asociacij) prispevali sami. Enako tehniko zbiranja gradiva sem v manjšem obsegu uporabil tudi na nekaterih za javnost odprtih predavanjih, ki sem jih v času raziskave izvedel na povabilo različnih institucij v Ljubljani in Velenju. Skupno je sodobno pripovedno gradivo, katerega del predstavljam v tej monografiji, prispevalo okoli sto šestdeset informatorjev, pri čemer so bili tako moški kot ženske zastopani približno enakovredno. Večina sogovornikov je bila študentov, na to pa je vplivalo več dejavnikov. Najstniki in mlajši odrasli (vključujoč študente) so v splošnem bolj aktivni nosilci sodobnih povedk (Ellis 2003), v mojem primeru pa je bila odločitev za fokus na to družbeno skupino tudi in predvsem pragmatične narave. Ugotovil sem namreč, da do pripadnikov svoje generacije in nekoliko mlajših veliko lažje pristopim, tako glede vsebine pripovedovanja, ki so ga velikokrat zaznamovale potencialno občutljive teme, kot tudi glede organizacije pripovednega dogodka – socialne mreže mlajših ljudi so veliko bolj prožne in bolj razvejane kot pri starejših, kar mi je pogosto sploh omogočilo raziskovalno delo po zgoraj opisani metodi in mi olajšalo njegovo nadaljevanje. Pri zbiranju gradiva sem izkoristil tudi nekatere druge že obstoječe družbene in družabne (interesne) strukture, kot so na primer kulturna in druga društva. Od velike večine svojih sogovornikov sem pridobil tudi dovoljenje za objavo posnetega gradiva. Svojo raziskovalno pozornost sem omejil na kraje v Sloveniji z več kot deset tisoč prebivalci, tem pa sem pridružil tudi nekatere regionalne centre z nekoliko manj prebivalci. Zbiranje gradiva na terenu je tako potekalo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Velenju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Domžalah in na Vrhniki, med študentsko populacijo v Ljubljani in Mariboru pa so bili tudi sogovorniki s Ptuja, z Jesenic, iz Kamnika, Škofje Loke in Nove Gorice, ki so posredovali različice sodobnih povedk, lokalizirane v njihovem kraju. Iz raziskave so izmed največjih slovenskih mest izostali Koper, Novo mesto in Trbovlje, v Ljubljani, Mariboru, Celju in Velenju pa sem ločenih zbiranj opravil več. Zgoraj opisana tehnika zbiranja se je izkazala za zelo učinkovito, vendar moram izpostaviti tudi nekatere njene slabosti. Njen najpomembnejši element je bil moj aktiven vstop v pripovedne dogodke (opazovanje z udeležbo), kar pa je bilo z vidika poteka in rezultatov zbiranja tudi dvorezno. Postmoderna refleksija raziskovalnega dela v antropologiji je osvetlila zavedanje vpliva raziskovalca na svoj raziskovalni subjekt (Geertz 1988, Clifford in Marcus ur. 1986), zaradi česar

15

Sodobne_pripovedke_v_Sloveniji_nova_FINAL.indd 15

Uvod

11.1.2017 14:13:33


Tako kot so bile nekoč tradicijske povedke vselej možne in verjetne, se enako dogaja danes, kar je mogoče zaradi pripovedovalčeve individualizacije zgodb in njihove lociranosti v konkretni prostor in čas. S tem avtor utrjuje spoznanje, da so zgolj časovne in konkretne lokacijske umestitve tisto, kar sodobne povedke loči od tradicijskih. Marko Terseglav – iz recenzije

ISBN 978-961-237-889-9 (42) Zupaničeva knjižnica

ISBN 978-961-237-889-9

Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji

Ambrož Kvartič – iz besedila

Sodobne povedke v Sloveniji Ambrož Kvartič

Ambrož Kvartič

Sodobne povedke (tudi urbane legende) […] so neverjetne, nenavadne, bizarne, 'gnusne', strašljive, grozljive pa tudi humorne zgodbe, ki neprestano vznikajo in izginjajo v vsakdanji komunikaciji in se vedno znova umeščajo v realni izkustveni svet svojih pripovedovalcev.

Pa se je to res zgodilo?

Cena 20,00 €

9 789612 378899

Pa_se_je_to_res_zgodilo_naslovka_FINAL.indd 1

12.1.2017 8:55:16