Socialna geografija: človek, prostor in čas

Page 1

SOCIA GEOG ISBN 978-961-06-0034-3

Učbenik sestavljajo štirje glavni deli. V uvodnem delu se lahko bralec seznani z razvojem vede, najpomembnejšimi idejami in avtorji. Drugi del obravnava človeka kot družbeno in družabno bitje ter oblike in načine povezovanja ljudi v socialne skupine in skupnosti, ki so temeljna operativna oblika človekovega kolektivnega delovanja, opazovana skozi prizmo socialne geografije. Tretji del prikazuje razmerja med človekom in prostorom. Slednji je drugi ključni operativni pojem v socialni geografiji, in sicer v njegovi dinamični razsežnosti; prostor je človekovim aktivnostim prilagojena kategorija: spreminja se v odvisnosti od potreb na eni ter moči na drugi strani in je na koncu tudi rezultat človekove dinamike. Četrti del zajema človekovo prostorsko vedenje. Gonilna sila tega vedenja so glavne funkcije (bivanje, življenje v skupnosti, delo, izobraževanje, oskrbovanje, rekreacija in sprostitev, mobilnost in politično udejstvovanje). Funkcije so tretji ključni pojem v socialni geografiji in poudarjajo dinamiko vede ter njeno družbeno relevantnost. Funkcije namreč oblikujejo in spreminjajo tako socialne skupine kakor prostor.

Socialna_geografija_naslovka_FINAL.indd 1

JERNEJ ZUPANČIČ (1963) na Od-

delku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predava kulturno, socialno in politično geografijo ter geografijo Balkana in Rusije. V ospredju njegovega raziskovalnega zanimanja so predvsem tematike narodnega vprašanja, manjšin, mednarodnih selitev in diaspore ter kriznih območij. Omenjena področja kažejo na njegovo zanimanje za sodobna geopolitična vprašanja. Svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec na Inštitutu za geografijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozneje pa na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Leta 2002 je bil gostujoči profesor

na univerzi v Celovcu, 2016 pa gostujoči profesor na Univerzi v Gdansku. Na Filozofski fakulteti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil predstojnik Oddelka za geografijo, v letih 2009–2013 pa predsednik Sveta OHK. Vodil je štiri temeljne, sedem ciljnih, deset aplikativnih, en mednarodni in osem bilateralnih projektov. Njegova bibliografija obsega blizu 500 enot. Je tudi član uredniških odborov šestih revij. Kot član strokovnih svetov vladnih institucij je deloval na področju Slovencev po svetu in romskega vprašanja. Je avtor še dveh univerzitetnih učbenikov: Kulturne geografije (2013) in Geografije Balkana (2015).

JERNEJ ZUPANČIČ: SOCIALNA GEOGRAFIJA ČLOVEK, PROSTOR IN ČAS

9 789610 600343

JERNEJ ZUPANČIČ

SOCIALNA GEOGRAFIJA ČLOVEK, PROSTOR IN ČAS Oddelek za geografijo Ljubljana 2017

5.3.2018 9:20:19



Jernej Zupančič

SOCIALNA GEOGRAFIJA Človek, prostor in čas

Ljubljana 2017

Socialna_geografija_FINAL.indd 1

8.3.2018 10:30:46


SOCIALNA GEOGRAFIJA Človek, prostor in čas Avtor: Jernej Zupančič Recenzenta: Irma Potočnik Slavič, Marko Krevs Lektorica: Damjana Kern Tehnično urejanje in prelom: Sergej Hvala Slika na naslovnici: Sete na francoski sredozemski obali. Prostor nekdanje močvirne obalne ravnine je v celoti prilagojen okusom, potrebam in ekonomski moči različnih skupin turistov (foto Jernej Zupančič). © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za geografijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2017 Prva izdaja Naklada: 200 izvodov Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3(075.8) ZUPANČIČ, Jernej, 1963Socialna geografija : človek, prostor in čas / Jernej Zupančič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 ISBN 978-961-06-0034-3 293805568

Socialna_geografija_FINAL.indd 2

8.3.2018 10:30:46


Kazalo

3

Kazalo

Predgovor........................................................................................................................................................ 7 1 Uvod: o socialni geografiji...............................................................................................................11 1.1 Socialna geografija v sistemu geografske znanosti......................................................11 1.2.Razvoj socialne geografije......................................................................................................13 1.2.1 Nastop socialne geografije kot nasprotovanje (geografskemu) determinizmu .................................................................................13 1.2.2 Posibilizem in francoska socialnogeografska šola..............................................16 1.2.3 Nemške šole socialne geografije...............................................................................22 1.2.4 Socialna geografija v anglosaksonskem svetu.....................................................33 1.2.5 Razvoj slovenske socialne geografije ......................................................................39

2 Človek in skupnost...............................................................................................................................59 2.1 Družbena in družabna narava človeka..............................................................................59 2.2 Motivi in pogoji kolektivnega povezovanja ter delovanja.........................................61 2.2.1 Notranji dejavniki skupinskega povezovanja.......................................................62 2.2.2 Zunanji dejavniki skupinskega povezovanja........................................................67 2.3 Socialna razslojenost sodobnih družb...............................................................................80 2.3.1 Socialna sestava sodobnih družb .............................................................................82 2.3.2 Družbena razslojenost...................................................................................................83 2.3.3 Socialne skupine in skupnosti....................................................................................86 2.3.4 Akcijske skupine..............................................................................................................89 2.4 Oblikovanje socialnih skupin in skupnosti.......................................................................91 2.4.1 Socialno-ekonomsko pogojene socialne skupine in skupnosti.....................92 2.4.2 Interesno pogojene socialne skupine in skupnosti ...........................................96 2.4.3 Krajevno pogojene socialne skupine in skupnosti.............................................99 2.5. Skupinsko in prostorsko vedenje......................................................................................109 2.5.1 Odnosi in procesi znotraj socialnih skupin..........................................................110 2.5.2 Odnosi in procesi med socialnimi skupinami.....................................................115

Socialna_geografija_FINAL.indd 3

8.3.2018 10:30:46


4

Socialna geografija

3 Človek in prostor.................................................................................................................................123 3.1 Pojem prostora in njegove različne interpretacije.......................................................123 3.1.1 Socialni prostor..............................................................................................................129 3.2 Značilnosti prostora................................................................................................................146 3.2.1 Lokacija.............................................................................................................................146 3.2.2 Dimenzije prostora.......................................................................................................150 3.2.3 Izoblikovanost in videz prostora..............................................................................151 3.2.4 Struktura prostora.........................................................................................................155 3.2.5 Funkcije prostora...........................................................................................................157 3.3 Odnos do prostora in prostorski procesi.........................................................................161 3.3.1 Percepcije prostora.......................................................................................................161 3.3.2 Odnos do prostora........................................................................................................163 3.3.3 Socialno – prostorski procesi....................................................................................167

4 Človek in prostorsko vedenje......................................................................................................177 4.1 Človekovo individualno in skupinsko prostorsko vedenje.......................................177 4.2 Glavne človekove funkcije....................................................................................................177 4.2.1 Funkcija bivanja.............................................................................................................179 4.2.2 Življenje v skupnosti....................................................................................................182 4.2.3 Funkcija dela...................................................................................................................186 4.2.4 Funkcija izobraževanja in usposabljanja...............................................................189 4.2.5 Funkcija oskrbe..............................................................................................................193 4.2.6 Funkcija počitka in regeneracije .............................................................................198 4.2.7 Funkcija mobilnosti .....................................................................................................201 4.2.8. Politično udejstvovanje..............................................................................................205

Literatura......................................................................................................................................................207

Socialna_geografija_FINAL.indd 4

8.3.2018 10:30:46


Posvetilo

Socialno geografijo posvečam spominu na profesorja Vladimirja Klemenčiča (1926–2013), zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, ki je v več kot štirih desetletjih pedagoškega, raziskovalnega ter javnega opusa korenito posegel v razvoj geografske misli ter njeno nacionalno in mednarodno veljavo. Rdeča nit – vsaj teoretično-metodološko – je bila socialna geografija. V dolgem, plodnem življenju je želel to geografsko vejo izpopolniti tudi s primerno pregledno monografijo ali učbenikom, vendar se ta načrt zaradi različnih okoliščin ni uresničil. Zaslužnemu učitelju, neutrudnemu iskalcu, ponosnemu geografu, prijatelju in preprostemu človeku v hvaležen spomin, Jernej Zupančič

Socialna_geografija_FINAL.indd 5

8.3.2018 10:30:46


Socialna_geografija_FINAL.indd 6

8.3.2018 10:30:46


Predgovor

7

Predgovor

Socialna geografija je predmet, ki se ga je pričelo predavati z nastopom t. i. »bolonjske« prenove študija geografije. Čeprav ima ta geografska veja v Sloveniji že kar bogato tradicijo in je nastala vrsta del, preglednega namenskega študijskega pripomočka za socialno geografijo doslej ni bilo. V preteklosti so se na ljubljanski univerzi socialnogeografske vsebine ter tudi teoretična izhodišča te geografske discipline predavale v okviru tematik geografije prebivalstva in naselij ter regionalne geografije Slovenije. Ne nazadnje je že več desetletij poprej obstajala slovenska socialnogeografska šola. S svojim delovanjem je na teoretično-metodološkem in še posebej na aplikativnem področju pustila bogate sledi. Zaradi različnih okoliščin pa ni prišlo do izdaje vsaj krajšega preglednega dela – učbenika, ki bi študentu olajšal pot v spoznavanje sicer precej kompleksne in široke materije. Odločitev za pripravo učbenika za to področje sega v čas takoj po pričetku bolonjske prenove; vmes se vsebine socialne geoografije več kot desetletje niso predavale. Namera pa se je hitro izkazala za zahtevnejšo, kot je bilo od začetka pričakovati. S »klasiko« slovenske socialnogeografske šole, naslonjene na teoretične postavke predvsem dunajske in münchenske socialnogeografske koncepcije, si je bilo namreč mogoče pomagati le delno. Glavno delo te šole – Sozialgeographie avtorjev Rupperta, Paeslerja, Schafferja in Maierja je izšlo konec šestdesetih let 20. stoletja. To nesporno vplivno delo je doživelo več ponatisov in prevodov. Industrijska (moderna) družba v državah Srednje in Zahodne Evrope je bila tedaj v svoji pozni kulminaciji in so se že odločno kazale poteze postmoderne. Slovenija pa se je s socialističnim konceptom družbene modernizacije šele v osemdesetih letih prebila do viška industrijske faze, nato pa v dobršni meri zaradi turbulence geopolitičnih procesov zelo hitro znašla v fazi terciarizirane družbe; družbe, ki (upoštevaje še posebej tudi politične in ekonomske spremembe) v temeljnih potezah deluje drugače. Drugačna socialna geografija je bila nuja in že omenjeni avtorji »münchenske« šole ter njihovi dediči so vstopali na geografsko sceno z novimi teoretičnimi postavkami. Pri pregledu različnih pristopov in v želji oblikovati pregledno delo na tem področju se je avtor soočil z veliko raznolikostjo pojmovanja pojma »socialna geografija«, in sicer že v osnovnih izhodiščih vede. Socialna, družbena, kulturna, humana, antropo- in druge geografije imajo sicer enoten predmet obravnave – človeka, vendar na zelo različne načine. Misel na enotno »socialno in kulturno geografijo«, kot je bila prvotno predlagana po bolonjski prenovi, se je izkazala za dokaj neposrečen hibrid, tematsko preobsežen in raznolik ter posredno preveč površen zalogaj za enotno učbeniško obravnavo. Ob tem velja spomniti

Socialna_geografija_FINAL.indd 7

8.3.2018 10:30:46


8

Socialna geografija

na precejšnje konceptualne razlike med ameriškimi pristopi v okviru široko pojmovane »humane« geografije ter precej ožjimi in tematsko specifičnimi ter metodološko določenimi koncepti srednjeevropskih »socialnih geografij«. Struj je bilo več, na slovensko socialno geografijo pa je do zadnje dekade 20. stoletja vplivala skoraj samo t. i. »münchenska« socialnogeografska koncepcija. Kaže pa upoštevati tudi angleške in ameriške socialnogeografske pristope in interpretacije. Vpliv ameriških struj in razumevanj je v dobi globaliziranih odnosov izjemno močan tudi v geografiji. Pri tem vprašanju se ne morem izogniti določenemu avtorskemu pristopu k razumevanju geografije širše. Ameriški geografski pristopi so pragmatični in kljub določenim nenatančnostim zelo uporabni. Razumevanje pokrajine ali/in prostora (kot enega temeljnih pojmov v geografskih in širše vzeto prostorskih) disciplinah je različno vsaj po večjih regionalnih enotah sveta, čeprav bi marsikdo v jeku popularnosti globalizacije rad trdil nasprotno. To se je izkazalo že pri snovanju učbenika Kulturna geografija (2013), posvečenemu predvsem pojavom velikih družbenih skupin (agregatov), njhove geografske razširjenosti ter njihovih posrednih in neposrednih učinkov v kulturni pokrajini. Zato je tudi dilema skupne oziroma enotne obravnave odveč, če hočemo vsaj nekoliko bolj natančno pristopiti h glavni poanti socialne geografije: proučevanju človekove prostorske organizacije in prostorskega reagiranja ter odločanja. Zato je sedaj, dragi bralec, Socialna geografija pred teboj. Socialna geografija izhaja iz široko zasnovane »družbene« geografije, vendar je daleč od tega, da bi se osredotočala zgolj na tematiko različno velikih družbenih skupin. Je teoretično-metodološko zasnovana disciplina, ki predstavlja izhodiščna razmišljanja človekovega geografskega (prostorskega) organiziranja in delovanja. Nanj vplivajo tako notranji kot zunanji dejavniki. Posameznik je nenehno v dinamičnem razmerju do obdajajočega okolja in s tem (ker je družbeno in družabno bitje) tudi do drugih ljudi, in sicer tako individualno kakor skupinsko oziroma kolektivno. Človek in njegovo prostorsko vedenje bi bila zato najožja mogoča opredelitev vsebine socialne geografije. Človekovo delovanje je precej zapleteno in dostikrat nepredvidljivo. A vendar je mogoče s poznavanjem nekaterih pravil, ne zakonitosti, razmeroma solidno opredeliti ne le procese do sedaj, temveč tudi predvideti in celo usmerjati njihov potek v prihodnosti. Prav zaradi tega je socialna geografija podlaga za razmišljanja o načrtovanju družbenih aktivnosti v »prostoru«; torej v načrtovanem spreminjanju kulturne pokrajine ter njenem smiselnem, dolgoročnem in trajnostnem upravljanju. Druga značilnost je pogosta, če ne celo prevladujoča obravnava lokalnih situacij. Iskanje medskupinskih interakcij in odnosov med posameznikom in/ali skupino ter določenim tipom prostora, v katerem potekajo človekove aktivnosti, je zato med glavnimi okupacijami socialne geografije. Taka orientacija poudarja čim bolj natančno beleženje pojavov, iskanje podrobnosti, ki določen proces ali pojav dokazujejo.

Socialna_geografija_FINAL.indd 8

8.3.2018 10:30:46


Predgovor

9

Socialna geografija se večidel posveča človeku kot bistvenemu dejavniku sprememb v pokrajini. Vendar fizičnogeografskih dejstev ne zanemarja. Fizično okolje je po izhodiščih socialne geografije prizorišče, razlog (in s tem dejavnik) ter rezultat obenem; ob tem se upošteva, da je sedaj velika večina naravnega okolja že vsaj nekoliko spremenjena. Na koncu še k strukturi učbenika. Uvodni del predstavlja pregled razvoja misli in organizacije socialne geografije v svetu in pri nas ter njihovega raznolikega pojmovanja našega predmeta. Pregled razvoja vede sam po sebi morda ni za vse zanimiv in neposredno uporaben, vendar naj bralec, še posebej študent geografije, vsaj v osnovnih obrisih pozna miselne poti geografije in njena sopotja in razpotja. Drugi del je kratek teoretično-terminološki uvod h glavnim pojmom na socialnogeografskem področju. Sledi oris družbene stratifikacije kot izhodišča ter poglavitnih vzgibov prostorskega vedenja. Osrednji del je namenjen obravnavi kompleksa prostor – čas – človek – človekovo vedenje. Ob koncu izražam zahvalo obema recenzentoma, kolegici Irmi Potočnik Slavič ter kolegu Marku Krevsu, ker sta z velikim razumevanjem podprla projekt in z dragocenimi nasveti ter kritikami prvotnega osnutka prispevala, da je delo dozorelo. Pozneje je bilo potrebno sprejeti še več vsebinskih odločitev in sprememb, da je učbenik dobil končno podobo. Ne smatram ga za dokončno oblikovanje pojma socialne geografije ter njenega mesta v slovenski geografski misli. Temelji pa so – menim – postavljeni. V slovenskem jeziku doslej socialne geografije ni bilo, kljub razmeroma široki uveljavitvi te geografske panoge. S pripravo in izdajo učbenika se tako zapolnjuje vrzel v enem izmed temeljev sodobne družbene geografije. Avtor upa, da bo delo dobrodošel pripomoček k razumevanju širokega in zapletenega kompleksa človekovega prostorskega vedenja. Jernej Zupančič

Socialna_geografija_FINAL.indd 9

8.3.2018 10:30:46


Socialna_geografija_FINAL.indd 10

8.3.2018 10:30:46


Uvod: o socialni geografiji

11

1 Uvod: o socialni geografiji

1.1 Socialna geografija v sistemu geografske znanosti Mladega bralca, še posebej tistega na začetku geografske karierne poti, verjetno bega množica izrazov, ki označujejo delitev geografske vede. Delitev po panogah je odraz dosežene specializacije in nemalokrat tudi vplivov drugih ved, ki konkurenčno posegajo v geografijo. V slovenski geografski šoli skoraj kategorično zagovarjamo enotnost naše vede; pri tem se sklicujemo na njeno kompleksnost. V tem naj bi bila njena moč in primerjalna prednost pred drugimi vedami, ki se lotevajo posameznih področij, od na primer podnebnih značilnosti in vremena do razmerij med prebivalstvenimi skupinami in njihovim učinkovanjem na okolje. Pojem kompleksnosti geografije pa se ne nanaša prvenstveno na seštevek različnih pogledov in pristopov, temveč na upoštevanje prepletanja raznovrstnih procesov, ki so oblikovali in še sedaj oblikujejo sedanjo strukturo in podobo sveta, ne glede na to, ali imamo pred seboj globalne razmere ali pa nas zanima samo ozko zamejeni svet pred domačim pragom. Bistvenega pomena je miselni pristop k problemu, ki naj sledi zaporedju: opaziti pojav, ga locirati, opredeliti po vsebini in pomenu, nato pa se lotiti natančnejših in seveda nujno bolj parcialnih analiz in sintez. Zaradi pragmatizma pri reševanju problemov je vrstni red lahko obrnjen in bodo široki interpretativni aspekti sledili predhodni (začetni) parcialni analizi. Kompleksnost je tako lahko izhodiščnega (opredelitev pojava) ali pa zaključnega (razlagalnega) značaja. Kompleksnost geografskega načina razmišljanja se bo lahko demonstrirala predvsem skozi razumevanje in razlago dinamičnega prepletanje med naravnimi in človeškimi vplivi. Dolgih razprav z zaporednim nizanjem najprej fizičnogeografskih in nato družbenogeografskih vsebin v praksi pogosto ne bomo imeli časa prikazati. Po drugi strani je delitev geografije na fizično in družbeno (in te se potem členijo naprej) zelo ustaljeno in je tako rekoč že del akademske disciplinarne tradicije. V okviru družbene geografije je dilem celo več, saj se je »družbena geografija« včasih enačila s kulturno- ter antropogeografijo, medtem ko je socialna preprosto sinonim družbene (ali pa njen prevod) (Krušič, 1982, 59–60), neredko pa se k temu dodaja tudi »humano« geografijo (Kladnik, Lovrenčak, Orožen Adamič, 2005, 81). Vrišerjev Uvod v geografijo (Vrišer, 1982) kulturne geografije posebej ne omenja, »humano« pa enači z »družbeno«. Večina sodobnih (in tudi nekoliko starejših) izdaj iz anglosaksonske akademske tradicije izpostavlja pojem »humane« geografije kot okvirni, najširši pojem vsega, kar ni izrecno predmet zgolj ali predvsem naravnih procesov (in s tem domena proučevanja fizičnogeografskih

Socialna_geografija_FINAL.indd 11

8.3.2018 10:30:46


12

Socialna geografija

disciplin). Socialna geografija se javlja kot ena od podrejenih disciplina s sicer dokaj širokim področnim spektrom, čeprav je neredko vsaj po nazivu opredeljena tudi kot sinonim »družbene« geografije. V srednjeevropskem (predvsem nemškem) govornem in kulturnem okolju ima »socialna geografija« še bolj določen teoretično-metodološki značaj. Te socialne geografije ne moremo nikoli enačiti z našim razumevanjem »družbene« geografije, pač pa socialna geografija (neredko vezana zlasti na gospodarsko geografijo, čeprav ni njen del, op. p.) predstavlja samostojno geografsko panogo. Členitev geografije je v nemškem govornem okolju tudi sicer nekoliko drugačna, zato se te discipline po vsebini in predmetu obravnave vendarle razlikujejo od na primer angleških ali ameriških. Vendar se s tem ne kaže posebej obremenjevati. Bistveno pri vsem tem je, da socialne geografija v našem akademskem okolju ne postavljamo za sinonim »družbeni« geografiji, temveč je pojmovana ožje, in sicer kot ena od samostojnih družbeno-geografskih disciplin. Da bi lažje razumeli njen pojav, disciplinarno širino in področje delovanja, je primerno najprej osvetliti njeno razvojno pot. Socialna geografija je novejša geografska disciplina, ki se je v geografskih šolah pozicionirala zelo različno. Marsikje je sploh niso sprejeli (kar posebej velja za dežele socialistične politične provinience), domnevno zaradi egalitarizma, ki so ga te družbe razglašale kot dejstvo in kot cilj. Drugod je zavzela zelo samostojno mesto (t. i. sociografija, ki se je dobro umestila na nizozemskih univerzah) in se celo distancirala od geografske vede, predvsem pa de facto zanikala kot mišljenjsko postavko geografije. K temu je verjetno precej pripomogla okoliščina umestitve geografije v akademskem okolju.1 Socialna geografija se je tako ponekod razvila kot geografska disciplina, drugod pa sploh ne, kljub temu da je po vsebini svoje obravnave pravzaprav ena od temeljnih, izhodiščnih disciplin geografskega razmišljanja, in sicer na področju organizacije človeških družb v času in prostoru, razvijajoč pri tem zlasti teoretični in terminološki inventar. Težko je utemeljevati, da se socialna geografija členi še naprej na poddiscipline. Zanesljivo pa tvori ustrezno interpretacijo človekovega delovanja v okolju/prostoru (med obema izrazoma so lahko velike pomenske razlike!) in s tem pomembno pomaga pri razumevanju sodobnih problemov ter njihovem reševanju. Vtis je, da se sodobna socialna geografija v globalni dobi in pogojih tesnega politično-gospodarskega čezatlantskega povezovanja na nek način poenotuje tako tematsko kakor metodološko. Kulturne vsebine, ki tvorijo »skupni imenovalec« tako srednjeevropskih kakor anglosaksonskih socialnih geografij, seveda niso naključje, saj so vse te družbe že nekaj desetletij soočene z multietničnimi in multikulturnimi situacijami kot posledico množične imigracije v ta okolja. 1  S tem je mišljena alokacija geografije v okviru naravoslovnih ved (na naravoslovno-matematično orientiranih fakultetah), drugod (in v Sloveniji) v okviru družboslovno-humanističnih disciplin ali pa je bila (zlasti v anglosaksonskem svetu) ločeno umeščena kot del geo-znanosti, drugod pa kot družboslovna ali celo ekonomska disciplina.

Socialna_geografija_FINAL.indd 12

8.3.2018 10:30:46


Uvod: o socialni geografiji

13

Izpostaviti je treba še eno značilnost socialne geografije ̶ njeno uporabnost. Izsledki socialnogeografskih študij so se široko uporabljali na področjih družbenega in predvsem prostorskega načrtovanja in urejanja. Težko bi razumeli vse nianse upravljanja mest brez predhodne podrobne analize socialnoekonomske stratifikacije prebivalstva ter prostorske razmeščenosti slojev in od tam oblikovanja manjših, na specifike lokalnih razmer prilagojenih (organiziranih) socialnih skupin. Razumevanje problemov podeželja s prevlado enostranske starostne sestave in njihovih specifičnih potreb je v veliki meri odvisno od tega, kako precizna je analiza strukture, gibanja in percepcije problemov, ali pa iskanje priložnosti v takih socialnih okoljih. In morda velja ob koncu tega uvoda izpostaviti še nekaj: terensko naravnanost in lokalno usmerjenost. Socialna geografija ni geografska panoga za široke regionalne obravnave (ali vsaj ne neposredno), pač pa za lokalno in zato tem bolj podrobno obravnavo. Socialna geografija išče lokalna razmerja, proučuje odnose in procese manjših skupin prebivalstva, njihovo znotrajskupinsko povezanost in zunanje učinkovanje. 1.2 Razvoj socialne geografije 1.2.1 Nastop socialne geografije kot nasprotovanje (geografskemu) determinizmu V drugi polovici 19. stoletja je geografija kot veda doživela izreden razmah. Tehnični in tehnološki napredek ter politične in gospodarske okoliščine so omogočile, da je celoten planet Zemlja postal znan, osvojen in razdeljen. Kljub temu da so še obstajali predeli, kamor človekova noga do tedaj še ni stopila, ter predeli, na katere ljudje skoraj niso vplivali, je bilo v zavesti ljudi tistega časa navzoče prepričanje, da svet poznajo in procese v njem obvladujejo ter da ni daleč čas, ko bodo lahko za svoje potrebe prikrojili naravne razmere po merilih koristnosti. Geografija druge polovice 19. stoletja si je dala veliko opraviti z orisom znanega ter z razlago vidnega in spoznanega sveta. Močno je prevladovala deskripcija, našo vedo pa so tedaj in še mnogo pozneje na splošno pojmovali kot informativno vedo o vsem znanem na zemeljskem površju. V razlagah geografskih pojavov in procesov tistega časa je preveval duh determinizma, nauka, po katerem je človek del in hkrati produkt okolja (narave) in se tudi ravna po naravnih zakonitostih. Razprave in raziskovanja Francoza La Playa še v prvi polovici 19. stoletja so postavili temelje miselnemu slogu, ki je bil marsikje po Evropi dominanten celo stoletje, marsikje pa se je v fragmentih zadržal še dolgo v 20 stoletje. Posebej v bolj poljudnih geografijah se deterministični nazor skriva tudi še v sodobnih delih. Drugo temeljno miselno izhodišče je bil materializem, filozofija, ki je na široko zagovarjala kategorijo resnice le na podlagi »materialnih« oziroma stvarno

Socialna_geografija_FINAL.indd 13

8.3.2018 10:30:46


SOCIA GEOG ISBN 978-961-06-0034-3

Učbenik sestavljajo štirje glavni deli. V uvodnem delu se lahko bralec seznani z razvojem vede, najpomembnejšimi idejami in avtorji. Drugi del obravnava človeka kot družbeno in družabno bitje ter oblike in načine povezovanja ljudi v socialne skupine in skupnosti, ki so temeljna operativna oblika človekovega kolektivnega delovanja, opazovana skozi prizmo socialne geografije. Tretji del prikazuje razmerja med človekom in prostorom. Slednji je drugi ključni operativni pojem v socialni geografiji, in sicer v njegovi dinamični razsežnosti; prostor je človekovim aktivnostim prilagojena kategorija: spreminja se v odvisnosti od potreb na eni ter moči na drugi strani in je na koncu tudi rezultat človekove dinamike. Četrti del zajema človekovo prostorsko vedenje. Gonilna sila tega vedenja so glavne funkcije (bivanje, življenje v skupnosti, delo, izobraževanje, oskrbovanje, rekreacija in sprostitev, mobilnost in politično udejstvovanje). Funkcije so tretji ključni pojem v socialni geografiji in poudarjajo dinamiko vede ter njeno družbeno relevantnost. Funkcije namreč oblikujejo in spreminjajo tako socialne skupine kakor prostor.

Socialna_geografija_naslovka_FINAL.indd 1

JERNEJ ZUPANČIČ (1963) na Od-

delku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predava kulturno, socialno in politično geografijo ter geografijo Balkana in Rusije. V ospredju njegovega raziskovalnega zanimanja so predvsem tematike narodnega vprašanja, manjšin, mednarodnih selitev in diaspore ter kriznih območij. Omenjena področja kažejo na njegovo zanimanje za sodobna geopolitična vprašanja. Svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec na Inštitutu za geografijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozneje pa na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Leta 2002 je bil gostujoči profesor

na univerzi v Celovcu, 2016 pa gostujoči profesor na Univerzi v Gdansku. Na Filozofski fakulteti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil predstojnik Oddelka za geografijo, v letih 2009–2013 pa predsednik Sveta OHK. Vodil je štiri temeljne, sedem ciljnih, deset aplikativnih, en mednarodni in osem bilateralnih projektov. Njegova bibliografija obsega blizu 500 enot. Je tudi član uredniških odborov šestih revij. Kot član strokovnih svetov vladnih institucij je deloval na področju Slovencev po svetu in romskega vprašanja. Je avtor še dveh univerzitetnih učbenikov: Kulturne geografije (2013) in Geografije Balkana (2015).

JERNEJ ZUPANČIČ: SOCIALNA GEOGRAFIJA ČLOVEK, PROSTOR IN ČAS

9 789610 600343

JERNEJ ZUPANČIČ

SOCIALNA GEOGRAFIJA ČLOVEK, PROSTOR IN ČAS Oddelek za geografijo Ljubljana 2017

5.3.2018 9:20:19


Millions discover their favorite reads on issuu every month.

Give your content the digital home it deserves. Get it to any device in seconds.