Razumevanje in razumljivost besedil

Avtorica obravnava aktualno temo v slovenističnem jezikoslovju. Pri nas je sicer mogoče najti več mnenj o razumljivosti jezikovnih sporočil, a vsem tovrstnim mnenjem manjka empirično izhodišče, ki bi upravičevalo takšne ali drugačne sodbe o razumljivosti in razumevanju besedil. Presežek monografije dr. Ine Ferbežar je prav to: dobro izpeljana empirična raziskava, s katero je želela avtorica praktično evalvirati »teoretična konstrukta razumevanja in razumljivosti«.

Izbrana tema je v okviru sodobnega jezikoslovja, pa tudi humanistike in družboslovja ena ključnih, hkrati pa v našem prostoru tudi redko obravnavanih tem. Tesno prepleteni pojavnosti razumevanja in razumljivosti sta v samem jedru človekovega samozavedanja in družbene interakcije, vendar s posameznimi parcialnimi jezikoslovnimi (in drugimi) metodologijami težko ulovljivi, še posebej v empirično podprtem raziskovalnem okviru. Avtorica se je odločila narediti prav to: izbrala si je kvantitativno raziskavo, s čimer je postavila trdne temelje za nadaljnje tovrstne raziskave slovenščine in slovenske jezikovne skupnosti.

Rezultati jasno nakazujejo naravo medigre med razumljivostjo in razumevanjem pri besedilnem sporazumevanju.

Marko Stabej

ISBN 978-961-237-559-1

9 789612 375591

Ina Ferbežar: RAZUMEVANJE IN RAZUMLJIVOST BESEDIL

Monika Kalin Golob

Ina Ferbežar

RAZUMEVANJE IN RAZUMLJIVOST BESEDIL

Ina Ferbe탑ar

Razumevanje in razumljivost besedil

Ljubljana 2012

Razumevanje in razumljivost besedil Avtorica: Ina Ferbežar Recenzenta: Monika Kalin Golob, Marko Stabej Jezikovni pregled: Nataša Pirih Svetina Prevod povzetka: Lars Felgner Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Ilustracije in oblikovanje naslovnice: Hana Jesih © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slovenistiko Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2012 Prva izdaja Naklada: 200 Cena: 20 EUR Publikacija je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'221 FERBEŽAR, Ina Razumevanje in razumljivost besedil / Ina Ferbežar ; [prevod povzetka Lars Felgner]. - 1. izd. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012 ISBN 978-961-237-559-1 264775424

Kazalo

Kazalo vsebine Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Kaj je v tej knjigi … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 … in česa ni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Zahvala in posvetilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1. del: Razumevanje in razumljivost besedil 1 Razumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1.1

Razlaga pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 1.1.1 Slovenska tradicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

1.2

Razumevanje in sporazumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 1.2.1 Med recepcijo in produkcijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 1.2.2 Razumevalec: naslovnik, prejemnik, interpret . . . . . . . 25 1.2.3 Namen in pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 1.2.3.1 Pomen in smisel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 1.2.4 Sporazumevanje in prenosnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

1.3

Razumevanje kot tvorjenje pomena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 1.3.1 Razumevanje kot proces in kot rezultat . . . . . . . . . . . . 34 1.3.2 Ravni razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

1.4

Kako poteka razumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 1.4.1 Specifike poslušanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 1.4.2 Specifike branja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 1.4.2.1 Pismenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 1.4.3 Razumevanje ob branju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 1.4.3.1 Van Dijk-Kintschev situacijski model . . . . . . . . 49 1.4.4 Motnje v sporazumevanju: nesporazum in nerazumetje . 52 1.4.5 Sklep: shematski prikaz razumetja . . . . . . . . . . . . . . . 54

2 Dejavniki razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 2.1

Razumevalčevi dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 2.1.1 Namen poslušanja in branja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 2.1.2 Kognitivne sheme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 2.1.2.1 Sporazumevalna zmožnost . . . . . . . . . . . . . . 62

3

Razumevanje in razumljivost besedil

2.1.2.2 Razmerje med prvim in neprvim jezikom in avtomatizem razumevanja . . . . . . . . . . . . . . 66 2.1.2.3 »Vsebinska« znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 2.1.3 Spomin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 2.1.4 Drugi razumevalčevi dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 2.2

Družbeni dejavniki razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 2.2.1 Vloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 2.2.2 Družbene hierarhije in enosmerno sporazumevanje . . . . 75 2.2.3 Medkulturna komunikacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

2.3

Besedilni dejavniki razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 2.3.1 Med sprejemljivostjo in razumljivostjo . . . . . . . . . . . . 79

3 Razumljivost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 3.1

Razlaga pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 3.1.1 Razumljivost v slovenskem jeziko(slo)vnem razmišljanju . 89 3.1.1.1 Razumljivost kot vprašanje izbire jezika: kratek zgodovinski pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 3.1.1.2 Razumljivost kot vprašanje izbire jezikovnih sredstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

4

3.1.2 Sklep: razumljivost kot usklajenost z normo . . . . . . . . . 98 3.1.3 Razumljivost v šolski praksi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 3.1.4 Razumljivost kot pravna norma . . . . . . . . . . . . . . . . 103 3.2

Modeli razumljivosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 3.2.1 Hamburški model razumljivosti . . . . . . . . . . . . . . . . 109 3.2.2 Od besedila k razumevalcu: psihologija bralca . . . . . . 110 3.2.3 Jezikoslovna prizadevanja konca 90. let . . . . . . . . . . . 111 3.2.4 Interdisciplinarni pristopi k razumljivosti . . . . . . . . . . 112

3.3

Razumljivost kot formalna lastnost besedila: sedem kriterijev razumljivosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

3.4

Razumljivost in razumevanje: besedilnost med formalnimi lastnostmi in kognitivnimi procesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

Kazalo

2. del: Merjenje razumevanja in razumljivosti 4 Merljivost v jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 4.1

Odprta vprašanja: kaj in kako meriti . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

5 Raziskava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 5.1

Cilji raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

5.2

Instrument in njegove omejitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 5.2.1 Vprašalnik ob jezikovnem testu . . . . . . . . . . . . . . . . 136 5.2.2 Vprašalnik za strokovnjake . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 5.2.3 Jezikovni test . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 5.2.3.1 Dve varianti jezikovnega testa . . . . . . . . . . . 140 5.2.3.2 Vprašanja ob besedilih . . . . . . . . . . . . . . . . 146 5.2.3.3 Točkovanje odgovorov . . . . . . . . . . . . . . . . 147

5.3

Ciljna skupina raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 5.3.1 Respondenti jezikovnega testa . . . . . . . . . . . . . . . . 148 5.3.2 Skupina strokovnjakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150

5.4

Izvedba raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151

5.5

Analiza rezultatov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 5.5.1 Splošni del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 5.5.1.1 Vprašanje 0A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 5.5.1.2 Vprašanje 0B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 5.5.1.3 Vprašanje 0C . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 5.5.1.4 Vprašanje 0Č . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 5.5.2 Jezikovni test – rezultati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 5.5.2.1 Naloga 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 5.5.2.2 Naloga 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 5.5.2.3 Naloga 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 5.5.2.4 Naloga 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 5.5.2.5 Naloga 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196 5.5.2.6 Naloga 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200 5.5.2.7 Naloga 7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209 5.5.3 Razumljivost in njeni kriteriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212

5

Razumevanje in razumljivost besedil

6 Sklepne misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 6.1

Pot naprej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224

Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 Zusammenfassung . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Spletni viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 Viri besedil v jezikovnem testu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249 Priloge Priloga A1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 Priloga A2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267 Priloga B1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279 Priloga B2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293 Priloga C . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307 6

Uvod

Uvod »Zamislite si, da dva držita na lasih ujeto pumo. Če bi se želela približati drug drugemu, bi ju puma napadla, ker bi se laso narahljal; samo če ga oba enakomerno napenjata, je enako oddaljena od obeh. Ta, ki bere, in ta, ki piše, zato tako težko prideta drug do drugega, ker je skupna misel med njima ujeta na konopcih, ki ju vlečeta v nasprotnih smereh. Če zdaj vprašamo pumo ali misel, kako gleda na ta dva, bi mogoče rekla, da na koncu konopcev tista, ki sta za jed, držita nekoga, ki ga ne moreta pojesti.« (Milorad Pavić)1 Običajno se znanstvene monografije začnejo s pojasnili o tem, kaj je pripeljalo do njihovega nastanka, o čem bodo govorile in kaj novega prinašajo. Ponujajo odgovore na vprašanja in pojasnjujejo pojave. To knjigo začenjam poetično: malo zato, ker je v njej veliko vprašanj in bolj malo odgovorov, pojasnila pa pomanjkljiva in pogosto okorna. Predvsem sem se za takšen začetek odločila, ker misel Milorada Pavića z zavidljivo pronicljivostjo pove vse, o čemer bi si želela govoriti ta knjiga. To je morda dober izgovor, da v uvod zapišem samo še nekaj besed o spodbudah zanjo.

Ljudje smo v svoji vsakodnevni komunikaciji postavljeni pred nenehne izbire: izbiramo besede, govorice in nenazadnje jezike, s katerimi se sporazumevamo z drugimi.

Vsaka izbira je izziv, nikoli se ne ve zagotovo, ali se bomo z drugim (spo)razumeli ali ne, ali in kako bomo ujeli njegovo misel – konopca sta vedno napeta.

V Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer delam, tuje govorce, ki se udeležujejo izpitov iz znanja slovenščine, postavljamo v položaj bralca iz zgornjega odlomka: reševati morajo naloge, s katerimi se preverja njihovo znanje, tisti pa, ki testiramo, pričakujemo, da bodo bralci ujeli našo misel in razumeli točno tako in tisto, kar smo si zamislili, in odgovorili na vsa naša vprašanja. In nato razsojamo o odgovorih: so pravilni, so dovolj razumljivi? Od tega, ali in kako ujamemo misel naših testirancev, je pogosto odvisno, kako uspešni bodo ti na izpitih.

Toda kje je meja razumevanja in razumljivosti, kdo jo sme določiti, kako naj to stori? Prav konkretno delo s tujimi govorci je pomenilo eno glavnih spodbud za razmišljanje o razumevanju in razumljivosti besedil. To se je konkretiziralo v doktorski disertaciji z naslovom Razumljivost in razumevanje: besedilnost med formalnimi lastnostmi in kognitivnimi procesi, ki sem jo pod mentorstvom red. prof. dr. Marka Stabeja zagovarjala novembra 2009. Doktorska disertacija je temelj za pričujočo knjigo.

1

Milorad Pavić: Hazarski besednjak. Roman leksikon v 100.000 besedah. Nova Gorica: MA-NO, 2002. Str. 22.

Prevod Janko Moder.

7

Razumevanje in razumljivost besedil

8

Spodbude pa niso bile samo praktične, ampak tudi čisto teoretične. Razumevanju besedil je bilo v slovenskem uporabnem jezikoslovju doslej posvečeno zelo malo raziskovalne pozornosti. V glavnem je bilo povezano s poukom slovenščine v osnovni in srednji šoli in ob tem z vprašanji komunikacijske didaktike, nekoliko širše pa je poseglo v okviru raziskovanja funkcionalne pismenosti. V te raziskave so bili vključeni domači govorci slovenščine, tj. tisti, ki imajo slovenščino za svoj prvi, materni jezik, s tujimi govorci se niso ukvarjale. Sodobne raziskave bralne pismenosti, npr. PISA in PIRLS, se omejujejo na osnovno- in srednješolsko populacijo, povsem ob strani pa puščajo vprašanje razumljivosti besedil, po mojem mnenju enega od temeljnih vidikov razumevanja, ki zlasti ob težnjah demokratizirati dostop do informacij jezikoslovje postavlja pred nove izzive. Sodobna družbena situacija od posameznika zahteva, da čim hitreje in čim bolj učinkovito pridobiva informacije, saj le tako lahko postane in ostane konkurenčen. Razumevanje besedil je torej v tem okviru ne le (demokratična) pravica, ampak tudi nujnost.

Morda prav zato sodobno uporabno jezikoslovje raziskavam razumevanja in razumljivosti besedil posveča vedno več pozornosti. Še posebej se razumljivost sistematično preučuje v nemškem jezikoslovju, in sicer na področju strokovnih jezikov, pa tudi njihovega prevajanja (Spillner 1995, Baumann 1995 in 2003, Henning in Tjarks-Sobhani 1999, Gogolok in Heil 2002; pri nas Osolnik Kunc 2006 in 2007). Potreba po konkretnih raziskavah razumevanja in razumljivosti besedil – tako pri domačih kot pri tujih govorcih slovenščine – je bila tudi v slovenskem jezikoslovju že večkrat bolj ali manj eksplicitno izražena, še posebej zadnja leta (gl. Pogorelec 1983, Stabej 2004, 2009 in 2010: 53– 63, 271–275, Ferbežar in Stabej 2008), nenazadnje so jo spodbudile tudi nove družbene okoliščine. Slovenščina s tujimi govorci dobiva nove pojavne oblike, sporazumevalne potrebe in navade tujcev pa terjajo ustrezne oblike načrtovanja jezikovne zmožnosti in jezikovnega načrtovanja na sploh (Stabej 2010: 271–275). To se v javnem komuniciranju ne bi smelo ločevati na načrtovanje za domače in za tuje govorce slovenščine, saj javnost pomeni najrazličnejše prejemnike, tudi tiste z manjšo receptivno zmožnostjo (Stabej 2004).

V slovenskem uporabnem jezikoslovju je bilo razumevanje besedil opredeljeno v okviru teorije sporazumevanja (Kunst-Gnamuš 1984, 1992 in 1995, Bešter 1992, Vogel 2002), v tej knjigi pa skušam to opredelitev razširiti. Glavni cilj sporazumevanja je po mojem mnenju (spo)razumetje med sporočevalcem in prejemnikom, zato me je zanimalo, kateri so tisti dejavniki, ki podpirajo oz. o(ne)mogočajo razumevanje in vplivajo na (spo)razumetje. Menim, da na razumevanje ne vplivajo samo subjektivni prejemnikovi dejavniki, kot to npr. v veliki meri velja za ­slovensko

Uvod

tradicionalno jezikoslovno razmišljanje. Res je sicer, da je razumevanje proces, ki je obrnjen navznoter, v posameznikov kognitivni svet, toda po vsej verjetnosti se subjektivni dejavniki prepletajo z drugimi, objektivnejšimi dejavniki razumevanja: tistimi, ki izvirajo iz družbe, v kateri njeni pripadniki prevzemajo različne vloge in vzpostavljajo razmerja med seboj, in tistimi, ki so povezani s samim besedilom.

Si prav predstavljam, da lahko posamezni dejavniki sprožajo večje ali manjše motnje v procesu razumevanja in/ali njegovem rezultatu in tako vplivajo na to, kaj oz. koliko in kako prejemnik v besedilu razume? Stopnje razumevanja se torej domnevno nanašajo na obseg razumetega, pa tudi na razmerje med semantičnim in pragmatičnim pomenom. Razumevanje je kompleksen kognitivni proces, ki naj bi bil – vsaj pri domačih govorcih – bolj ali manj avtomatiziran; vendar pa različne motnje, ki se v skrajni fazi lahko pokažejo v obliki (popolnega) nerazumevanja in/ali nesporazuma, kažejo na to, da tak avtomatizem ni umeven sam po sebi. Tuji govorci zaradi bolj omejene receptivne zmožnosti proces razumevanja še posebej kontrolirajo in ker razumevanje nima konkretnega rezultata v obliki besedila, kot to na primer velja za tvorjenje, nerazumevanje pri njih domnevno pogosteje ostane neopaženo.

Kot enega od dejavnikov razumevanja si predstavljam tudi razumljivost kot formalno lastnost besedila. Raziskovalci, usmerjeni v opazovanje zunanjih lastnosti oz. t. i. površinske strukture besedila, so razvili posebne formule, na podlagi katerih je mogoče izračunati berljivost besedila (tudi poslušljivost, npr. Petrič 1992). Sicer so te raziskave razvile objektivno in zanesljivo metodologijo merjenja, vendar pa so se omejevale le na besedilno površino: v ospredje so postavljale znotrajbesedilne lastnosti, zanemarjale pa so značilnosti prejemnika. Prejemnik besedila je večjo težo v konceptih razumljivosti dobil ob spoznanjih kognitivnih znanosti (Groeben 1982, van Dijk in Kintsch 1983, Kintsch 1998, Göpferich 2001; gl. tudi Osolnik Kunc 2006): razumljivost je v tem okviru opredeljena kot rezultat interakcije med besedilom in prejemnikom. Razumljivost posredovanega besedila naj bi bila tako odvisna od tega, ali ga kot zapletenega oz. težko razumljivega ali nezapletenega oz. lahko razumljivega sprejema njegov prejemnik, gre torej za od prejemnika odvisno spremenljivko.

V enosmerni javni komunikaciji, kjer so prejemniki besedil zelo heterogeni in kjer so možnosti za preverjanje in morebitno korekcijo razumevanja zelo omejene, ima razumljivost besedil prav posebno težo. Zdi se, da bi se vsaj v določenih sporazumevalnih situacijah razumljivost besedila morala meriti po šibkejših prejemnikih; v tem kontekstu na razumljivost besedila gledam kot na apriorno pozitivno vrednoto. Razumevanje besedil je, kot že rečeno, pravica in nujnost članov in članic sodobnih demokratičnih družb. Ti se svoje pravice do

9

Razumevanje in razumljivost besedil

razumljivega komuniciranja tudi vse bolj zavedajo in jo želijo tudi uveljavljati.

V formaliziranih in hierarhiziranih družbenih razmerjih, še posebej ko gre za institucionalizirane vrste komunikacije, naj bi zato razumljivost besedil postala dolžnost nosilcev javnih družbenih vlog oz. tistih, ki so na hierarhično višjih položajih. V takšnih tipih komunikacije se ob vprašanjih razumljivosti besedil odpirajo tudi vprašanja njihove sprejemljivosti: v katerih primerih in ali sploh lahko težko razumljivo ali nerazumljiivo besedilo postane za prejemnika tudi nesprejemljivo in ga kot takega zavrne.

Kaj je v tej knjigi …

10

Knjiga je v grobem razdeljena na dva dela: na teoretični in empirični del. V prvem delu je opredeljen pojem razumevanja, ki je predstavljen v procesu sporazumevanja kot del kontinuuma besedilne recepcije in produkcije. Razumevanje si predstavljam kot tvorjenje aktualiziranega besedilnega pomena: na eni strani kontinuuma tistega, ki sporoča, na drugi tistega, ki sprejema in razumeva. Iz metodoloških razlogov razumevanje razdelim na proces in rezultat in v tem okviru razmišljam tudi o stopenjskosti razumevanja. Iz praktičnih razlogov se omejujem na branje in predstavim nekatere bralne modele, na podlagi katerih sem oblikovala svojo shemo razumevanja. Dejavnike, za katere domnevam, da vplivajo na razumevanje, delim v tri skupine: na razumevalčeve, družbene in besedilne dejavnike razumevanja ter med besedilnimi natančneje opredelim razumljivost besedila. V tem okviru predstavim nekaj modelov razumljivosti in oblikujem sedem kriterijev, po katerih bi bilo morda mogoče praktično meriti razumljivost in njene stopnje.

Drugi, empirični del se začne z razmišljanjem o merjenju jezikovne zmožnosti na splošno; ob tem so izpostavljena nekatera pomembna vprašanja merljivosti v jeziku. Nato je natančno predstavljena raziskava, s katero sem želela praktično preveriti nekatere predpostavke o stopnjah razumevanja ter razumljivosti in sprejemljivosti besedil, in njeni rezultati.

Med drugim sem se spraševala o tem, • kaj različne skupine govorcev slovenščine v izbranih besedilih razumejo in kako oziroma kaj je tisto, kar jih pri razumevanju ovira; • kako razumljiva in sprejemljiva se zdijo izbrana besedila različnim skupinam govorcev; • ali razumljivost in sprejemljivost besedil »običajni« uporabniki jezika pojmujejo in, posledično, ocenjujejo drugače kot tisti, ki se z jezikom poklicno ukvarjajo.

Uvod

… in česa ni Le malo pozornosti je v tej knjigi posvečeno razumevanju ob poslušanju in razumljivosti govorjenih besedil, iz raziskave pa sta v celoti izključena, saj sem se iz praktičnih razlogov omejila na branje. V raziskavi se nisem ukvarjala s tem, kako do razumevanja oz. razumetja pride pri interaktivnih dejavnostih (pri pogovarjanju in dopisovanju), pa tudi prevajanje in tolmačenje sta v celoti izpuščena – čeprav je vprašanje razumevanja in razumljivosti tam še posebej zanimivo.

Zanimalo me je razumevanje besedil v javni in uradni komunikaciji, posebne diskurze, kot so npr. poetični, religiozni, politični, sem zaradi njihove specifične narave iz razprave izločila.

Niti merski instrument niti populacije, na katerih sem ga preizkusila, niso bili reprezentativni. Zato ima raziskava številne omejitve, interpretacija rezultatov pa zahteva previdnost in ne omogoča posplošitev in dokončnih sklepov.

V tej knjigi skušam odpreti nekatera vprašanja o razumevanju in razumljivosti v sporazumevalnem procesu. Iskanje odgovorov nanje je tvegano in težavno, saj je področje sporazumevanja sila kompleksno in pogosto neulovljivo v jasne misli in besede. Prav zato številna vprašanja ostajajo brez odgovorov. Tu ponujam le enega od številnih možnih pogledov, le eno od razumevanj – z željo, da bi tako teoretski premisleki kot tudi praktična raziskava kljub vsem omejitvam pripomogli k »razumevanju razumevanja«, z vprašanji, ki jih odpirajo, pa morda nakazali pot nadaljnjemu razmišljanju in empiričnemu raziskovanju na tem področju.

Zahvala in posvetilo Ta knjiga je takšna, kakršna je, zaradi vrste okoliščin, zahvalo zanjo pa dolgujem celi množici ljudi, ki bodo morali ostati neimenovani. Največ med njimi je bilo tistih, ki so mi dali svoj čas in reševali teste v vseh fazah in variantah. Petri Likar Stanovnik dolgujem zahvalo, ker je natančno vnesla rezultate raziskave in pripravila osnovne izračune, in asist. dr. Boštjanu Bajcu, ker je poskrbel za »statistično korektne« odgovore na moja raziskovalna vprašanja. Predvsem pa iskrena hvala doc. dr. Nataši Pirih Svetina in red. prof. dr. Marku Stabeju, dragocenima sogovorcema in mojima prvima bralcema.

In nazadnje: moji družini.

11

1. del: Razumevanje in razumljivost besedil

Razumevanje

1

Razumevanje

Zanimanje za fenomen razumevanja sega daleč v preteklost. Čeprav se danes zdi pojem razumevanja domena jezikoslovja, moramo za njegovo natančnejšo predstavitev poseči k filozofom, ki so mu prvi namenili svojo pozornost. Prvi, kot pravi Biere, je poskušal »do tedaj raziskana pravila interpretacije povezati v svoj nauk«2 (Biere 1991: 3) nemški teolog Flacius, rojen v Istri v 16. stoletju. Flacius med hermenevtiki velja za utemeljitelja te filozofske veje, ki so jo kasneje poimenovali tudi »umetnost razumevanja« (prav tam). Hermenevtika je razumevanje prva opredelila kot interpretacijo oz. približek sporočenemu, vendar pa so jo kasnejše teorije, zlasti kognitivno jezikoslovje – kljub očitnim analogijam med koncepti – spregledale (Biere 1991: 1). Eksperimentalno se vprašanju razumevanja različne vede posvečajo šele zadnjih nekaj desetletij, točneje od 60. oz. 70. let prejšnjega stoletja dalje, ko je raziskovanje razumevanja doživelo neke vrste renesanso (prav tam). Prvi so se mu na ta način posvetili psihologi in raziskovanje procesov razumevanja je še vedno v njihovi domeni.

Vendar je našlo pot tudi v jezikoslovne vede – psiholingvistiko, nevrolingvistiko, besediloslovje, analizo diskurza in konverzacijsko analizo, na področje umetne inteligence in zlasti v pragmatiko. Raziskovanje jezikovne rabe, katere del je tudi razumevanje, je zaradi kompleksnosti problematike pravzaprav stičišče različnih vedenj in raziskovalnih praks; preučevanje razumevanja torej zahteva interdisciplinarni pristop.

Ko razmišljamo o razumevanju, se zdi nujno opozoriti na bistveno podrobnost: čeprav je pojem razumevanja, kot bomo videli v nadaljevanju, zelo širok in ga ne gre omejevati na besedno sporazumevanje, bomo storili prav to: omejili se bomo na razumevanje kot del besednega sporazumevanja. Zato se bo v nadaljevanju uporabljani izraz razumevanje nanašal na razumevanje besedil, ne pa nebesedilnih oz. nejezikovnih pojavov. Pri tem je besedilo pojmovano kot proces in ne kot rezultat avtorjevega ustvarjalnega postopka. Tradicionalni pogled na besedilo kot rezultat govorne dejavnosti (govorjenja ali pisanja) je še posebej v slovenski šolski praksi prevladujoč,3 je pa problematičen vsaj iz dveh razlogov: besedilo obravnava kot statično pojavnost in se osredotoča predvsem na pisna in monološka besedila (gl. Stabej 2009).

2 3

Vsi prevodi tujih citatov v primeru, ko ni bilo na voljo slovenskih prevodov, so delo avtorice in so še posebej v primeru prevajanja strokovnih izrazov pogosto zasilni. V takšnih primerih so zato v oklepajih navedeni tudi izrazi v izvirniku.

Gl. Križaj-Ortar idr. (2000), Vogel idr. (2007), Križaj-Ortar idr. (2008 in 2009), Bešter Turk (2012), učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (2011).

15

Avtorica obravnava aktualno temo v slovenističnem jezikoslovju. Pri nas je sicer mogoče najti več mnenj o razumljivosti jezikovnih sporočil, a vsem tovrstnim mnenjem manjka empirično izhodišče, ki bi upravičevalo takšne ali drugačne sodbe o razumljivosti in razumevanju besedil. Presežek monografije dr. Ine Ferbežar je prav to: dobro izpeljana empirična raziskava, s katero je želela avtorica praktično evalvirati »teoretična konstrukta razumevanja in razumljivosti«.

Izbrana tema je v okviru sodobnega jezikoslovja, pa tudi humanistike in družboslovja ena ključnih, hkrati pa v našem prostoru tudi redko obravnavanih tem. Tesno prepleteni pojavnosti razumevanja in razumljivosti sta v samem jedru človekovega samozavedanja in družbene interakcije, vendar s posameznimi parcialnimi jezikoslovnimi (in drugimi) metodologijami težko ulovljivi, še posebej v empirično podprtem raziskovalnem okviru. Avtorica se je odločila narediti prav to: izbrala si je kvantitativno raziskavo, s čimer je postavila trdne temelje za nadaljnje tovrstne raziskave slovenščine in slovenske jezikovne skupnosti.

Rezultati jasno nakazujejo naravo medigre med razumljivostjo in razumevanjem pri besedilnem sporazumevanju.

Marko Stabej

ISBN 978-961-237-559-1

9 789612 375591

Ina Ferbežar: RAZUMEVANJE IN RAZUMLJIVOST BESEDIL

Monika Kalin Golob

Ina Ferbežar

RAZUMEVANJE IN RAZUMLJIVOST BESEDIL