Page 1

RUSK ZGOD ISBN 978-961-06-0067-1

V Pregledu ruske kulturne zgodovine so predstavljeni najpomembnejši mejniki v ruski zgodovini in njihov vpliv na razvoj ruske kulture in književnosti. Knjiga bralca z nizanjem zgodovinskih ter kulturoloških dejstev, podkrepljenih z zanimivimi, živimi, včasih – za sodobnega bralca – presenetljivimi in nenavadnimi utrinki iz te bogate vzhodnoslovanske kulture, popelje od časa prvih zapisov do sodobne kulturne situacije, s čimer mu ponudi celovit kontekst za osmišljanje in razumevanje posameznih zgodovinskih dogodkov in tekstov ruske kulture.

Pregled_ruske_zgodovine_naslovka_FINAL.indd 1

BLAŽ PODLESNIK je docent za

rusko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z rusko modernistično poezijo, s klasično rusko prozo in srednjeveško pismenostjo, s teorijo literature, s prevodi (meta)literarnih tekstov, v zadnjem obdobju pa raziskuje tudi ustvarjanje avtorjev sodobne ruske proze.

BLAŽ PODLESNIK: PREGLED RUSKE KULTURNE ZGODOVINE

9 789610 600671

BLAŽ PODLESNIK

PREGLED RUSKE KULTURNE ZGODOVINE Oddelek za slavistiko Ljubljana 2018

23.4.2018 10:03:50


Blaž Podlesnik

PREGLED RUSKE KULTURNE ZGODOVINE

Ljubljana, 2018

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 1

23.4.2018 11:59:46


PREGLED RUSKE KULTURNE ZGODOVINE Tip publikacije: univerzitetni učbenik

Avtor: Blaž Podlesnik Recenzenta: Miha Javornik, Matej Šekli Jezikovni pregled: Darja Markoja Tehnično urejanje in prelom: Sergej Hvala Slika na naslovnici: Burlaki na Volgi (Ilja Repin, 1870–1873, Državni ruski muzej, Sankt Peterburg) © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2018 Prva izdaja, prvi natis Naklada: 300 izvodov Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(470)(075.8) PODLESNIK, Blaž Pregled ruske kulturne zgodovine / Blaž Podlesnik. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018 ISBN 978-961-06-0067-1 294536448

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 2

23.4.2018 11:59:46


Kazalo

3

Kazalo Uvod..................................................................................................................................................................... 7 1 Kaj je (in kaj ni) kulturna zgodovina............................................................................................... 9 1.1 Kaj je zgodovina?............................................................................................................................ 9 1.2 Kaj je kultura?.................................................................................................................................11 1.3 Kultura kot znakovni prostor....................................................................................................12 1.4 Kultura in kulturna identiteta...................................................................................................17 1.5 Kultura, zgodovina in kulturna zgodovina..........................................................................19 1.6 Kulturna zgodovina kot veda...................................................................................................21

2 Obdobja v razvoju ruske kulture....................................................................................................25 2.1 Klasična periodizacija – kultura kot odmev politike........................................................25 2.2 Evolucija in revolucija – periodizaciji Berdjajeva in Kondakova..................................26

3 Vzhodni Slovani v obdobju pred mongolsko nadvlado: vzhodnoslovanska plemena in Kijevska država...............................................................................................................31 3.1 Nastanek Kijevske države med legendami in zgodovino..............................................33 3.2 Vladimir I. in sprejetje krščanstva kot prelomnica v razvoju kulture.........................43 3.3 Kulturni in politični razvoj Kijeva – Jaroslav Modri in Vladimir Monomah....................... 47 3.4 Andrej Bogoljubski in vzpon Vladimirsko-suzdaljske kneževine................................52 3.5 Vzhodnoslovanske dežele ob koncu kijevskega obdobja – fevdalna razdrobljenost in kulturna enotnost...................................................................54 3.6 Kronologija kijevskega obdobja.............................................................................................59

4 Obdobje tatarske nadvlade...............................................................................................................61 4.1 Zgodovinske okoliščine odnosov vzhodnoslovanskih dežel s Hordo......................64 4.2 Kulturni razvoj v času tatarske nadvlade.............................................................................69 4.3 Kronologija obdobja tatarske nadvlade..............................................................................75

5 Vzpon Moskovske kneževine in obdobje moskovske Rusije..........................................77 5.1 Vzpon Moskovske kneževine v tatarskem obdobju........................................................77 5.2 Osamosvojitev ruske cerkve.....................................................................................................80 5.3 Podreditev Novgoroda in Pskova ter vzpostavitev suverene Moskovije v obdobju Ivana III. in Vasilija III. ............................................................................................82 5.4 Razvoj kulture v pogojih politične centralizacije..............................................................88 5.5 Ivan IV. Grozni – reforme in imperij........................................................................................96 5.6 Kronologija moskovskega obdobja do konca 16. stoletja..........................................104

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 3

23.4.2018 11:59:46


4

Pregled ruske kulturne zgodovine

6 Obdobje zmede in prehodno 17. stoletje...............................................................................105 6.1 Puntarsko 17. stoletje in pojav samozvancev..................................................................106 6.2 Nikonove reforme in cerkveni razkol..................................................................................111 6.3 Iskanje izgubljene kulturne enotnosti in vplivi baroka................................................114 6.4 Kronologija prehodnega 17. stoletja...................................................................................121

7 Začetek peterburškega obdobja in plemiško 18. stoletje..............................................123 7.1 Prevzem oblasti in reforme Petra Velikega........................................................................123 7.2 Pomen Petrovih reform za rusko kulturo...........................................................................131 7.3 Čas dvornih prevratov in obdobje Katarine II. Velike ...................................................134 7.4 18. stoletje in oblikovanje ruske plemiške kulture.........................................................138 7.5 Kronologija Rusije 18. stoletja................................................................................................155

8 Tuje in svoje – razvoj klasične ruske kulture v 19. stoletju.............................................157 8.1 Dekabrizem in romantizem – ideje socialne in kulturne revolucije.........................159 8.2 Romantizem in realizem – klasična ruska kultura v dialogu z rusko stvarnostjo do konca štiridesetih let 19. stoletja....................................................................................... 163 8.3 Rusija v letih 1848–1881 – mračno sedemletje, reforme Aleksandra II. in razvoj družbenih gibanj......................................................................................................169 8.4 Ob klasični literaturi – razvoj drugih umetnosti in ostalih področij kulture ��������177 8.5 Kronologija klasičnega obdobja...........................................................................................187

9 Kriza imperija in kulturni preporod (ruska kulturna renesansa in srebrni vek) ������189 9.1 Kulturna renesansa, srebrni vek in ruski modernizem.................................................192 9.2 Inteligenca na poti k revoluciji..............................................................................................200 9.3 Kronologija predrevolucijskega obdobja.........................................................................206

10 Rusija sovjetov.....................................................................................................................................209 10.1 .Oktobrski prevrat kot politična in kulturna revolucija................................................212 10.2 .Kultura v pogojih vojnega komunizma in nove ekonomske politike...................214 10.3 .Stalinistična trideseta – teror in kultura lakiranja stvarnosti....................................221 10.4 .Druga svetovna vojna, odjuga in razkrinkavanje kulta osebnosti.........................228 10.5 .Konec odjuge in obdobje zastoja......................................................................................234 10.6 Ozadje kulturnega razvoja povojnega obdobja – obnova gospodarstva in hladna vojna.........................................................................................................................238 10.7 Perestrojka in razpad Sovjetske zveze.............................................................................241 10.8 Kronologija sovjetskega obdobja.....................................................................................245

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 4

23.4.2018 11:59:46


Kazalo

5

11 Druga Rusija – emigracija v sovjetskem obdobju...........................................................249 11.1 Predzgodovina razpada kulture in prvi val ruske emigracije..................................250 11.2 Zrcalni kulturi v Ä?asu prvega emigrantskega vala in drugi ter tretji emigrantski val sovjetskega obdobja..............................................................................251

12 Rusija devetdesetih let in prvega desetletja 21. stoletja............................................ 257 12.1 Zmeda devetdesetih – svoboda in kaos........................................................................257 12.2 Sodobna Rusija in zgodovina kulture.............................................................................261 12.3 Kronologija posovjetskega obdobja...............................................................................265

13 Namesto sklepa..................................................................................................................................267 Literatura......................................................................................................................................................271

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 5

23.4.2018 11:59:46


Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 6

23.4.2018 11:59:46


Uvod

7

Uvod

Zgodovina kulture je stkana iz mnogoterih zgodb z različnimi junaki, ki se bolj ali manj trdno vpenjajo v shematične predstave o značilnostih različnih obdo­ bij preteklosti. Zgodovinski pregled razvoja kulture je torej mogoče zasnovati s poudarkom na posameznih parcialnih zgodbah ali kot bolj celostno, a zato tudi bolj shematično in nepopolno predstavitev najpomembnejših obdobij. Pregled ruske kulturne zgodovine je predvsem slednje – okvirni pregled celotne zgodovine kulture, v katerem sicer lahko umanjkajo zapletena zgo­ dovinska ozadja ter zanimive in napete zgodbe ljudi, vendar delo kljub temu ponuja celovit pogled v preteklost, ki bralcu olajša osmišljanje zgodovinskega konteksta na kasnejših samostojnih raziskovanjih obdobij, dogodkov in teks­ tov v pestri ruski kulturni zakladnici. Knjiga uvodoma ponudi strnjen pregled osnovnih pojmov, s pomočjo katerih je mogoče razmišljati o preteklosti kulture, ter opozori na nekatere posebnosti preučevanja kulturne zgodovine in njenega mesta v humanistiki, nato pa se posveti predstavitvi glavnih obdobij v razvoju ruske kulture. V sle­ dnji se skuša izogniti običajni optiki, ki bližnji preteklosti navadno posveča več pozornosti kot starejšim obdobjem: precej se posveča srednjemu veku, ki po­ membno zaznamuje samozavedanje kulture in brez katerega ni mogoče razu­ meti nekaterih posebnosti Rusije zadnjih stoletij. Ob bolj ali manj shematični predstavitvi glavnih zgodovinskih prelomnic poskuša knjiga tudi nakazati, na kakšne načine se je stvarnost v posameznih obdobjih prelamljala v različnih tekstih kulture, in to vsaj delno tudi ponazoriti s sicer skromnim slikovnim gradivom. Osnovni zgodovinski okvir bralcu pomagajo vzpostavljati tudi str­ njene kronologije, ki zaključujejo posamezna poglavja in v katerih so skupaj z okvirnimi letnicami povzeti najpomembnejši dogodki obdobja. Kot vsako drugo besedilo ima tudi ta knjiga svojo zgodbo. V prvotni raz­ ličici je nastala pred skoraj desetletjem, ko je tudi izšla pod naslovom Kratki pregled ruske kulturne zgodovine (2009). Ko je bila naklada knjige razprodana in smo začeli razmišljati o ponatisu, sem se znova lotil prebiranja in ureja­ nja besedila, ob tem pa ugotovil, da se mi je v prvotno besedilo prikradla marsikakšna napaka, da sem določene – z moje današnje perspektive zelo pomembne – dogodke in pojave preprosto spregledal ter da bi moral neka­ tere zapisane ugotovitve postaviti v nekoliko drugačne kontekste. Branje in urejanje se je torej spremenilo v dopolnjevanje in dopisovanje in namesto

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 7

23.4.2018 11:59:47


8

Pregled ruske kulturne zgodovine

popravljene in dopolnjene izdaje je nastalo besedilo, ki po obsegu za več kot polovico presega tisto iz leta 2009. Čeprav gre konceptualno za enako knjigo, v kateri precej besedila ostaja nespremenjenega, sem v spremembah in do­ polnilih poskušal upoštevati dognanja zadnjih let, in to tako glede predmeta – torej ruske kulturne zgodovine – kot tudi glede posredovanja teh vedenj tistim, ki rusko kulturo spoznavajo. Z vsebinskega vidika so sicer najbolj raz­ širjeni deli, posvečeni novejšim obdobjem, predvsem ruski kulturi 20. stol., za katero se je še pred desetletjem zdelo, da je del znane bližnje preteklosti, danes pa za nove generacije vse bolj postaja del daljne zgodovine. Občutno povečan obseg in delna sprememba časovne optike sta tudi glavna razloga, da sem se odločil za spremembo naslova in da je Kratki pregled ruske kultur­ ne zgodovine postal Pregled ruske kulturne zgodovine. Ob tem je sicer izginila aluzija na podnaslov znamenite Stalinove zgodovine partije (История, 1938; prim. tudi Zgodovina, 1946), a zdi se mi, da takšna sprememba naslova pri­ merno označuje zgodbo nastanka knjige. Knjiga je nastajala ob pomoči številnih kolegov, ki so na predavanjih, se­ minarjih in v neformalnih pogovorih opozarjali na različne posebnosti ruske kulture in tako sooblikovali tudi pogled na njeno preteklost, ki ga besedilo prinaša. Med njimi bi se rad posebej zahvalil Aleksandru Skazi, ki se je na ljubljanski rusistki začel ukvarjati s kulturno zgodovino in čigar znanstvena in pedagoška prizadevanja sem v delu poskušal nadaljevati, ter vsem ostalim prijateljem in kolegom, ki so mi s svojim znanstvenim in pedagoškim delom odpirali oči in na novo osvetljevali probleme in teme s področja zgodovine ruske kulture. Ob tem naj posebej izpostavim Ivana Verča in Miho Javornika, ki sta tako s svojimi razmišljanji o ruski kulturi kot s človeškim vzorom za­ znamovala generacije italijanskih in slovenskih rusistov. Sled, ki sta jo v letih prijateljevanja in sodelovanja pustila v mojih pogledih na rusko kulturo, je na straneh te knjige več kot očitna.

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 8

23.4.2018 11:59:47


Kaj je (in kaj ni) kulturna zgodovina

9

1 Kaj je (in kaj ni) kulturna zgodovina

Na vprašanje, kaj je kulturna zgodovina, je mogoče – kot na večino vprašanj – odgovoriti s kratkimi ali z nekoliko daljšimi odgovori. Verjetno najkrajši bi kulturno zgodovino opredelil kot zgodovinski razvoj določene kulture, vendar nam tak odgovor razen preoblikovanja vprašanja ne ponudi kaj dosti. Nekoliko bolj kompleksne odgovore lahko začnemo iskati, če si zastavimo dve novi, na prvi pogled preprosti, a v resnici dokaj zagonetni vprašanji, ki se glasita, kaj je zgodovina (oz. zgodovinski razvoj) in kaj kultura? 1.1 Kaj je zgodovina?

Iskanje odgovora na to vprašanje zaposluje humanistiko praktično od časov njenega nastanka. Čeprav naj bi se z njim ukvarjalo predvsem zgodovinopisje, se mu – vsaj v zadnjem stoletju – ob filozofiji in sociologiji izdatno posvečajo tudi vede, ki preučujejo zakonitosti zgodovinskega razvoja posameznih umet­ nosti, kar kaže na to, da gre za eno od osrednjih vprašanj humanistike.1 Brez kakršnih koli ambicij, da bi nanj odgovarjali v okviru naših razmišljanj, se nam kljub temu zdi pomembno, da predstavimo vsaj osnovne koordinate, znotraj katerih je mogoče zastaviti omenjeno vprašanje in začeti pot iskanja odgovorov. Zelo v grobem je mogoče koordinate za osmišljanje pojma zgodovina postaviti s pomočjo premisleka o tem, ali z njim opredeljujemo predmet ali rezultat preučevanja in osmišljanja preteklosti. Če pod pojmom razumemo predmet osmišljanja preteklosti, bo pojem označeval realno zaporedje zgo­ dovinskih dejstev, ki jih poskušamo urediti, osmisliti, pojasniti in opisati. V nasprotnem primeru – če torej zgodovino razumemo kot rezultat soočenja s preteklostjo – pa bo isti pojem označeval nekaj povsem drugega, saj bomo kot zgodovino obravnavali eno ali več različnih besedil, tema katerih je zapo­ redje zgodovinskih dogodkov. Dejstvo, da imamo pri dveh različnih razumeva­ njih zgodovine opraviti z dvema različnima pojavoma, je predstavljalo gibalo razvoja zgodovinopisja kot znanosti v vsem novoveškem obdobju. Od rene­ sanse naprej se je prav na tem temelju razvijala kritika zgodovinskih virov, ki je vsa besedila na temo zgodovinskih dogodkov začela kritično presojati 1 Spoznanja, do katerih se je v teh iskanjih dokopala sodobna literarna veda, so na primer predstavljena v zborni­ ku, ki ga je na to temo izdal ZRC SAZU (Dolinar, Juvan, 2003).

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 9

23.4.2018 11:59:47


10

Pregled ruske kulturne zgodovine

predvsem kot besedila: začela je ugotavljati skrite in očitne namene njihovih avtorjev in s kritično analizo odkrivati, kje so njihovi avtorji iz tega ali onega razloga popačili dejansko zgodovinsko dogajanje. Še nekaj korakov dlje po poti razlikovanja med zgodovino kot predmetom preučevanja in zgodovino kot rezultatom svoje dejavnosti je zgodovinopisje stopilo v zadnjem stoletju, ko se je med zgodovinarji razširila zavest, da je t. i. zgodovina velikih ljudi, ki je preteklost osmišljala kot zaporedje vzrokov in posledic dejanj pomembnih in vplivnih posameznikov, s svojo metodo izkri­ vljala predmet preučevanja. Če zgodovinar kot središčno figuro zgodovinske­ ga procesa izbere pomembnega posameznika, s tem slednjega posebej izpo­ stavi, obenem pa zanemari številne množične anonimne procese, ki v zgo­ dovini prav tako igrajo pomembno vlogo, zato so se tovrstnemu osmišljanju zgodovine poskušale upreti številne smeri v zgodovinopisju. Te so od dvajse­ tih let prejšnjega stoletja dalje iskale nove možnosti v opisovanju anonimnih, dolgotrajnih in od dejanj posameznika neodvisnih zgodovinskih procesov, ki so povezani s klimatskimi in geografskimi značilnostmi posameznih območij. Po drugi svetovni vojni lahko tudi v zgodovinopisju opazujemo post­opno uveljavljanje tudi sicer vse bolj razširjenega nezaupanja v pomen velikih zgodb, ki naj bi bolj kot kakršno koli (tudi zgodovinsko) resnico posredovale dominantne ideološke modele. Na to se je zgodovinopisje poskušalo odzvati z metodo alternativnih zgodovin, ki so v središče postavljale vse tiste, ki so bili v dotedanji veliki zgodbi zgodovine zahodne civilizacije izključeni: ženske, nižje družbene sloje, narode izven Evrope in Amerike. Pastem, ki jih prinaša razumevanje zgodovine kot urejene pripovedi o preteklosti, so se poskušali izogniti tudi z dokumentalizmom, ki je namesto zgodbe ponujal le dokumen­ tarno gradivo iz posameznih obdobij in je bralcu samemu prepuščal, da je gradivo celovito osmislil. V najbolj skrajni obliki se je odpor do velikih zgodb v zgodovinopisju udejanjil npr. v idejah Keitha Jenkinsa, ki v svojem premisleku zgodovinopisja od zgodovinarja zahteva, da se ta pri preučevanju preteklosti zave in osvobodi tudi lastnih konvencij.2 Na kratko bi lahko dejali, da smo v zadnjem stoletju od stare in uveljavlje­ ne misli, da zgodovino pišejo zmagovalci, prišli do njene nekoliko skrajšane različice – do dejstva, da zgodovino pišejo. Številni problemi odnosa med zgo­ dovino kot stvarnim dogajanjem v preteklosti in zgodovino kot rezultatom na­ šega pogleda v preteklost izvirajo prav iz omenjenega dejstva. Čeprav iskanja, 2 Jenkins opozarja, da bi bilo treba tudi terminološko razlikovati med predmetom preučevanja (preteklost) in re­ zultatom refleksije (zgodovinopisje), medtem ko naj bi sam pojem zgodovina označeval celoten sklop odnosov med refleksijo in njenim predmetom (Jenkins, 2006, 642–643).

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 10

23.4.2018 11:59:47


Kaj je (in kaj ni) kulturna zgodovina

11

ki naj bi zgodovinopisju kot znanstveni disciplini v tem odnosu ponudila tr­ dne temelje, niso dala prepričljivih rezultatov, je kljub vsemu povedno, da je v zad­njem obdobju v okviru teh iskanj ena produktivnejših smeri tudi kulturna zgodovina.3 Slednje priča o tem, da je problemsko polje, ob katero so trčili zgo­ dovinarji, mogoče orisati tudi z osvetlitvijo odnosa med zgodovino in kulturo oziroma z osvetlitvijo razmerja med obema pojmoma. 1.2 Kaj je kultura?

Če sodobno zgodovinopisje ponuja kulturno zgodovino kot eno od možnih za­ menjav za tradicionalno zgodovinopisje, je tehtno zastaviti vprašanje, v kak­ šnem odnosu je zgodovina do kulture in kaj je v tem primeru sploh kulturna zgodovina. Za to je treba vsaj v grobem opredeliti tudi sam pojem kulture. Že od druge polovice 19. stoletja velja, da je kultura »nejasen« koncept in da pojem, ki ga v vsakdanjem jeziku uporabljamo v različnih pomenih, tudi v vedah, ki preučujejo kulturo, ni vedno enoznačno opredeljen. Ob poskusu opre­ delitve pojma s pomočjo njegove zgodovine preučevalci običajno ugotavljajo, da je v 19. stoletju predvsem na področju germanskih kultur ta izvorno označe­ val različne oblike človekove umetniške dejavnosti in njihovo vpetost v splošni duhovni kontekst dobe. Izvorno je torej označeval nekaj, kar bi danes opredelili kot umetnost v duhovnem kontekstu obdobja, kasneje pa se je pojem skozi zgodovino širil na ostala področja. V tej širitvi, ki je potekala tako po vertika­ li (npr. postopna vključitev nižje vrednotenih oblik umetnosti – od folklore do marginalnih umetniških praks) kot po horizontali, se je pojem postopno razširil na vsa področja človekove družbene dejavnosti – npr. na politiko, gospodarstvo, šport, preživljanje prostega časa itd. (gl. npr. Burke, 2007, 7–56). Vzporedno s širitvijo področja, ki je bilo osmišljeno kot kultura, se je razvijalo tudi znanstve­ no zanimanje zanj, kar je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja privedlo do postopne uveljavitve kulturologije kot samostojne znanstvene di­ scipline in do povečanega interesa za kulturološke vidike v humanistiki nasploh. V sodobni humanistiki sicer obstaja nekaj načinov obravnavanja kultu­ re, ki se med seboj razlikujejo predvsem zaradi različnih tradicij posameznih 3 Prva izdaja reprezentativnega slovenskega izbora tekstov iz zgodovine historične misli se končuje prav z razdel­ kom, posvečenim t. i. novi kulturni zgodovini (gl. Luthar idr., 2006, 654–677). Res je sicer, da so v novi izdaji (Luthar idr., 2016) avtorji sklepno mesto v izboru namenili Jenkinsonovemu eseju, kar bi lahko razumeli tudi kot namig, da tudi po iskanjih v smeri nove kulturne zgodovine sodobno zgodovinopisje še vedno najbolj opredeljujeta metodo­ loški dvom in samorefleksija.

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 11

23.4.2018 11:59:47


12

Pregled ruske kulturne zgodovine

disciplin. Medtem ko v antropologiji pojem uporabljajo za označevanje celo­ tne človekove družbene aktivnosti (celota duhovne in materialne kulture), sociologi na primer v tej celoti poskušajo opredeliti odnos med družbo in kulturo. Ne glede na omenjene razlike pa je večini definicij kulture skupno, da v tej ali oni obliki opozarjajo na pomembno vlogo simbolnega. 1.3 Kultura kot znakovni prostor

Vprašanje, kaj je kultura kot prostor simbolnega, je seveda neločljivo pove­ zano z vprašanjem o vlogi znakov in njihovega opominjanja, čeprav je bilo v razmišljanjih o kulturi očitno dejstvo, da kultura ne more obstajati brez znaka, prepogosto spregledano. V drugi polovici 20. stoletja je prav znak kot temelj preučevanja kulture izpostavila veda, ki se je razvila iz semiotike in ki bi jo lahko označili kot semiotiko kulture. Čeprav gre za proces, ki je praktično sočasno potekal na Zahodu, predvsem v Franciji, delno pa je bil celo rezultat znanstvenega dialoga med politično sicer ločenima Vzhodom in Zahodom, je za Ruse značilno, da so se s problemom odnosov med znaki in dejanskostjo relativno samostojno ukvarjali skoraj celotno preteklo stole­ tje.4 Pri tem so izhajali predvsem iz dognanj strukturalnega jezikoslovja, a so ta nadgrajevali s spoznanji, ki so bila rezultat preučevanja književnosti kot ene najbolj kompleksnih oblik besedil. Podobno kot tradicionalna kulturolo­ gija 19. stoletja so svojo pozornost naprej posvetili umetnosti kot tisti obliki človekove dejavnosti, ki se najbolj zaveda svoje znakovne narave. Dognanja sodobnega jezikoslovja in literarne vede so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja najprej poskušali povezati v semiotiko umetnosti (gl. Lotman, 2010 in Uspenski, 2013), a so ob tem ugotovili, da je umetnost le ena od oblik človekove kompleksne znakovne dejavnosti in da bi se bilo smiselno s podobnimi metodami preučevanja znakov ukvarjati s celotno kulturo. Te ideje so v delih Jurija M. Lotmana in ostalih raziskovalcev nje­ govega kroga vodile v predstavo o kulturi kot o znakovnem (semiotičnem) prostoru oziroma semiosferi.5 Lotman pojmuje semiosfero kot prostor znakovne dejavnosti, ki je ne­ kakšen predpogoj za vsa komunikacijska dejanja. Gre za prostor, v katerem

4 Podrobneje o ruski tradiciji vede o znakih gl. Javornik (2013, 288–294). 5 Natančneje o procesu širjenja semiotike umetnosti na semiotiko kulture gl. Podlesnik (2010, 394–398).

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 12

23.4.2018 11:59:47


Kaj je (in kaj ni) kulturna zgodovina

13

soobstajajo najrazličnejši jeziki in teksti,6 ki nastajajo na osnovi kombinacij različnih v kulturi že uveljavljenih jezikov in ki te jezike spreminjajo ali celo ustvarjajo svoje lastne. Medtem ko se nekateri kodi v kulturi razvijajo relativ­ no počasi in predstavljajo nekakšno jedro kulture (tak kod je na primer v vsaki nacionalni kulturi naravni jezik), se drugi razvijajo in spreminjajo izjemno hi­ tro (npr. različni žargoni ali moda), pri tem pa vsi kodi in teksti v večji ali manjši meri vplivajo drug na drugega. Kultura tako v vsakem trenutku svojega razvo­ ja predstavlja zapleten sistem znakovnih odnosov, v katerega ob porajanju pomena vstopa vsak novonastali tekst, vsak uporabljen znak in vsaka posa­ meznikova izjava (podrobneje o semiosferi gl. Lotman, 2006, 173–184). Kultura je torej razumljena kot prostor, v katerem se v človekovi znakov­ ni dejavnosti opomenjata materialna stvarnost in vse človekove dejavnosti. Ob tako široki definiciji lahko seveda zastavimo vprašanje, kaj potemtakem ni kultura. V Lotmanovem razumevanju je to le tisto, kar ostaja neizraženo v znaku – torej samo tisto, česar še nismo poimenovali, označili in opisali, da bi ga umestili v preplet pomenov in smislov, ki določa naše dojemanje stvar­ nosti. Seveda ni mogoče zanikati, da obstaja stvarnost onkraj kulture, a za človeka se ta stvarnost udejanji šele, ko jo poskuša osmisliti tako, da jo označi in vpne v znakovno prostranstvo kulture. Vse, kar nekomu nekaj pomeni, vse, kar v znakovni interakciji dobi nek določen smisel, postane del znakovnega okolja, v katerem živimo, torej v tem širokem razumevanju tudi del kulture. Tako vseobsegajočemu dojemanju kulture so v svojih definicijah opo­ rekali nekateri ruski kulturologi, ki so se sicer močno opirali na Lotmanovo razumevanje kulture kot znakovnega prostora. Igor Kondakov je na primer poskušal v duhu sociološke tradicije omejiti obseg pojma kultura s ponov­ no vpeljavo konkurenčnega pojma družba in je kulturo opredelil kot »celotno sfero vrednot in smislov neke družbe ne glede na to, kakšni so izvor, družbena usmerjenost in praktičen cilj teh vrednot in smislov«. Definicijo kulture je dopolnil še z definicijo družbe oz. sociuma, ki ga razume kot »področje praktičnih družbenih odnosov in dejanj, usmerjenih v doseganje materialnih rezultatov in družbenih sprememb« (Кондаков, 1997, 32).7 Avtor ob tem sicer opozori, da je izjemno težko potegniti ločnico med 6 Tujko tekst uporabljamo namenoma, saj ta za razliko od slovenske ustreznice besedilo etimološko ni vezana na besedo oziroma na naravni jezik. V mislih imamo namreč tako tekste v naravnem jeziku kot tudi tekste, ki nastajajo na osnovi vseh ostalih jezikov oz. kodov: torej grafične upodobitve, glasbo, obredje, vedenje v okviru ali zunaj uve­ ljavljenih pravil itd. 7 Podobno razumevanje odnosa med sociološkim in kulturološkim aspektom najdemo tudi v ostalih avtorjevih preglednih delih (gl. npr. Кондаков, 2003а).

Pregled_ruske_zgodovine_FINAL.indd 13

23.4.2018 11:59:47


RUSK ZGOD ISBN 978-961-06-0067-1

V Pregledu ruske kulturne zgodovine so predstavljeni najpomembnejši mejniki v ruski zgodovini in njihov vpliv na razvoj ruske kulture in književnosti. Knjiga bralca z nizanjem zgodovinskih ter kulturoloških dejstev, podkrepljenih z zanimivimi, živimi, včasih – za sodobnega bralca – presenetljivimi in nenavadnimi utrinki iz te bogate vzhodnoslovanske kulture, popelje od časa prvih zapisov do sodobne kulturne situacije, s čimer mu ponudi celovit kontekst za osmišljanje in razumevanje posameznih zgodovinskih dogodkov in tekstov ruske kulture.

Pregled_ruske_zgodovine_naslovka_FINAL.indd 1

BLAŽ PODLESNIK je docent za

rusko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z rusko modernistično poezijo, s klasično rusko prozo in srednjeveško pismenostjo, s teorijo literature, s prevodi (meta)literarnih tekstov, v zadnjem obdobju pa raziskuje tudi ustvarjanje avtorjev sodobne ruske proze.

BLAŽ PODLESNIK: PREGLED RUSKE KULTURNE ZGODOVINE

9 789610 600671

BLAŽ PODLESNIK

PREGLED RUSKE KULTURNE ZGODOVINE Oddelek za slavistiko Ljubljana 2018

23.4.2018 10:03:50

Profile for Znanstvena zalozba FF

Pregled ruske kulturne zgodovine  

V knjigi so predstavljeni najpomembnejši mejniki v ruski zgodovini in njihov vpliv na razvoj ruske kulture in književnosti. Knjiga bralca z...

Pregled ruske kulturne zgodovine  

V knjigi so predstavljeni najpomembnejši mejniki v ruski zgodovini in njihov vpliv na razvoj ruske kulture in književnosti. Knjiga bralca z...

Advertisement