Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji. Izvori in narava modernosti

Zbirka DELA

Tibor Rutar (r. 1989) je politolog in sociolog, docent na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, sodelavec Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter član uredniških odborov revij Borec in Review of Economics and Economic Methodology. Raziskovalno se ukvarja predvsem s historično sociologijo srednjega in novega veka, sodobno družbeno teorijo, historičnim materializmom in filozofijo znanosti. Pripravlja že tretjo knjigo z naslovom Mikrotemelji in makrovzroki družbenega delovanja, v kateri se ukvarja s sodobnimi sociološkimi razpravami, ki zadevajo zgradbo sociološke razlage in naravo družbenega delovanja ljudi, sploh z razpravami, ki potekajo med paradigmami kritičnega realizma (Elder-Vass, Gorski, Porpora), analitične sociologije (Hedström, Manzo), novega pragmatizma (Gross, Abbott) in novega materializma (Braidotti, DeLanda, Latour).

Tibor Rutar Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji

Tibor Rutar Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji

Izvori in narava modernosti

14ISBN EUR 978-961-237-968-1

ISBN 978-961-237-968-1

9 789612 379681 9 789612 379681

Tibor Rutar Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji Izvori in narava modernosti

Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Oddelek za sociologijo Ljubljana, 2017

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 1

13. 11. 2017 09:49:10

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 2

13. 11. 2017 09:49:10

— Predgovor

— 0 Uvod 11 Klasična sociologija 12 Historična sociologija in mednarodni odnosi 18 Mednarodna historična sociologija 21 Mednarodni razvoj kapitalistične modernosti, imperializem

in vojna 25 Zgradba knjige 27 — 1 Klasična sociologija in njene pasti 29 Uvod 29 Max Weber – racionalizacija 33 Émile Durkheim – delitev dela 36 Karl Marx – protislovje med silami in odnosi 40 Težave s klasično sociologijo 40 Internalizem 44 Evropocentrizem 46 Dualizem tradicionalnosti in modernosti 48 Zaključek 51 — 2 Politični marksizem 53 Uvod 57 Metodološki internalizem političnega marksizma 57 Normanska osvojitev 62 Poznosrednjeveške vojne 66 Kolonializem in težave z zunajekonomsko prisilo 69 Evropocentrizem 69 Neevropski dejavniki kapitalističnega razvoja 73 Stanje izven Evrope 75 Zaključek: kaj je modernost?

79 — 3 Teorija neenakomernega in kombiniranega razvoja 81 Uvod 82 Teorija NKR danes 83 Neenakomernost 83 Kombinirani razvoj 84 Teorija NKR kot mednarodna historična sociologija 85 Težave s teorijo NKR 85 Nadzgodovinskost 91 Vsebinska praznina 94 Kasnejši razvoji 97 Zaključek

5

9

3

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 3

13. 11. 2017 09:49:10

— 4 »Pozna« modernizacija, imperializem in vojna Uvod 103 Geopolitika in revolucije od zgoraj 104 Francija 109 Nemčija 110 Rusija 111 Japonska 113 Kombinirani razvoj in strukturni dejavniki prve svetovne vojne 114 Nemška »posebna pot« 121 Strukturno ozadje prve svetovne vojne 130 Zaključek 133 — 5 Sklep 141 — Povzetek 145 — Summary 149 — Literatura 163 — Imensko kazalo

101

103

4

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 4

13. 11. 2017 09:49:10

Predgovor

5

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 5

13. 11. 2017 09:49:10

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 6

13. 11. 2017 09:49:10

Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji

V slovenskogovorečem akademskem prostoru je vsaj trenutno izra­ zito malo člankov in še manj monografij, ki se izrecno in sistematično ukvarjajo s povezavo med historično sociologijo in mednarodnimi od­ nosi. Ena redkih in pomembnih izjem je Sociologija mednarodnih odnosov Vladimirja Benka, a tudi ta ima navkljub svojim nezanemarljivim odlikam več pomanjkljivosti.1 Razpravi o pomenu historične sociologije za mednarodne odnose (in obratno) Benko pravzaprav ne posveča veliko pozornosti. Podpoglavje z naslovom Historična sociologija je dolgo le eno stran. In čeprav marksistični poskusi spajanja historične sociologije z mednarodnimi odnosi niso povsem izpuščeni, Benko nikjer ne razpravlja o dveh najvidnejših sodobnih paradigmah v polju historič­ nega materializma, tj. »političnem marksizmu« in teoriji neenakomer­ nega in kombiniranega razvoja. Če na spletnem bibliografskem sistemu Cobiss iščemo znanstveno literaturo, ki je označena s ključnima bese­ dama »sociologija« in »mednarodni odnosi«, poleg Benkovega dela ne odkrijemo veliko, sploh pa ne del, ki bi spadala v projekt mednarodne historične sociologije.2 Moja knjiga je namenjena kot skromni prispevek k popravljanju tega stanja.

Knjigo posvečam svojima staršema, Zori in Dušanu.

1 2

Vladimir Benko, Sociologija mednarodnih odnosov (Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2000).

Stanje je zgolj nekoliko boljše z ozirom na historično sociologijo. Glej Ksenija Vidmar Horvat (ur.), Dennis Smith v Ljubljani: s prispevki Avgusta Lešnika, Marka Kržana in Polone Fijavž (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014); Marjan Britovšek, Socialna zgodovina – historična sociologija, ur. Avgust Lešnik (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015); Ludvik Čarni, Obča in historična sociologija: izvori sociološke misli na Slovenskem, ur. Avgust Lešnik (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012); in spremno študijo Avgusta Lešnika z naslovom »Skica za zgodovino historične sociologije« v Dennis Smith, Vzpon historične sociologije (Ljubljan: Studia humanitatis, 2011).

7

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 7

13. 11. 2017 09:49:10

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 8

13. 11. 2017 09:49:10

0 Uvod

9

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 9

13. 11. 2017 09:49:10

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 10

13. 11. 2017 09:49:10

Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji

Klasična sociologija Klasična sociologija, predvsem sociologija Karla Marxa, Émila Durk­ heima in Maxa Webra, je vir navdiha za marsikateri sociološki podvig, ki se je zares sistematično začel in institucionaliziral šele v prvi in drugi polovici 20. stoletja. Eden ključnih takšnih podvigov je historična sociolo­ gija. Da ima ta podzvrst sociologije globoke korenine v klasični sociologiji, je še posebej nepresenetljivo. Klasični sociologi, poleg že omenjenih tudi Avgust Comte, Ferdinand Tönnies in Herbert Spencer, so se ukvarjali predvsem z mnogoterimi zapletenimi vzroki zgodovinskega razvoja družb in torej z dejstvom njihove zgodovinske spremenljivosti, umeščenosti in pogojenosti. Še več, klasiki so ogromno pozornosti posvečali raziskovanju konkretnih dejavnikov, ki so botrovali povsem novi in epohalni družbeni spremembi, ki se je v zahodnem delu sveta začela (neenakomerno) po­ javljati med 16. in 19. stoletjem. Ta sprememba, ki je v zahodni Evropi in Severni Ameriki postala izrazito otipljiva od sredine 19. stoletja naprej, v 20. stoletju pa tudi drugod po svetu, je bila seveda prehod v modernost; ali, kot bi dejali klasiki, prehod v kapitalistično družbo (Marx), prehod v racionalizirano, birokratsko družbo (Weber) oziroma prehod v družbo z organsko solidarnostjo (Durkheim). Ti dejstvi – da se družbe spreminjajo in da so tako sočasno kot zgodovinsko gledano različne ter da so se ravno v času nastajanja klasične sociologije dogajale epohalne družbene spre­ membe – je jedro sodobnega teoretskega podviga historične sociologije.

Pomemben vidik tega sociološkega raziskovanja – raziskovanja zgo­ dovinskega razvoja družb nasploh in modernosti posebej – je bil, da so se klasiki ukvarjali z naravo različnih oblik človeške družbe in z razlogi za družbene spremembe na posebej sociološki način. Osredotočili so se na dejavnike, ki so notranji posameznim, domnevno samozaprtim družbam.

Manj so se posvečali dejavnikom, ki izhajajo iz dejstva, da je družb mnogo in da so v medsebojnem stiku. Čeprav klasiki običajno niso empirično prezrli tega dejstva in celo njegovih implikacij, vsemu skupaj niso posvečali ogromno teoretske pozornosti. Dejavnike družbenih sprememb, ki niso bili notranji posameznim družbam, so jemali kot eksternalijo, ki ni zares pomembna pri razlaganju domnevno endogenih družbenih sprememb, vsaj ne na sistematičen način. To prakso danes poznamo kot metodološki internalizem (ali metodološki nacionalizem). Kot je verjetno nemudoma očitno, je internalizem precej resna pomanjkljivost, ki ne sme bremeniti sociološke analize. Internalizem namreč s tem, ko raziskovalko naredi te­ oretsko slepo za stike med družbami (kar je že samo po sebi problematič­ no), namiguje k premočrtnemu zgodovinskemu razvoju, za katerega vemo, da ne obstaja. Družbe naj bi se razvijale, če le pri tem niso ovirane, na enak način in po vnaprej določenem vrstnem redu družbenih oblik – na primer od antične, sužnjelastniške družbe prek fevdalne in končno kapitalistične.

11

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 11

13. 11. 2017 09:49:10

Tibor Rutar

Toda to ni vse. Metodološki internalizem je med drugim klasične sociologe (nenačrtno) vodil k zmotnemu, evropocentričnemu razumevanju vznika kapitalistične modernosti, ki Evropi pripisuje številne inherentne superio­ rnosti predvsem na področju kulture, ki naj bi manjkale v ostalih predelih sveta. Metodološki internalizem in evropocentrizem sta dve plati istega problema, ki je pustil svoj pečat na klasični sociologiji. Po kontroverznem mnenju marsikaterih sodobnih kritikov je ta pečat tako globok, da je neo­ majno prisoten še celo v večjem delu sodobne historične sociologije.3 Historična sociologija in mednarodni odnosi Historična sociologija je po zatonu klasične sociologije v prvih de­ setletjih 20. stoletja spet postala zares vidna šele v zadnji tretjini 20. stoletja, sprva predvsem z deli Barringtona Moora, ml., Immanuela Wal­ lersteina, E. P. Thompsona, Perryja Andersona, Fernanda Braudela, Ro­ berta Brennerja, Reinharda Bendixa idr.4 Takrat, sploh od okoli osem­ desetih let naprej, so historični sociologi začeli postajati občutljivejši za dejavnike družbenih sprememb onkraj zgolj znotrajdružbenih odnosov in procesov. Vse bolj so poudarjali vlogo mednarodnih ali, kot jih je manj anahronistično poimenoval Anthony Giddens, meddružbenih odnosov.

V sociologiji so se s takšnimi odnosi izrecno začeli ukvarjati predvsem neowebrovski historični sociologi, kot so že omenjeni Giddens, Michael Mann, Theda Skocpol, Charles Tilly, Randall Collins idr.5

3

4

5

Alexander Anievas in Kerem Nişancıoğlu, How the West Came to Rule. The Geopolitical Origins of Capitalism (London: Pluto Press, 2015); Alexander Anievas in Kamran Matin, »Introduction: Historical Sociology, World History and the 'Problematic of the International'«, v Historical Sociology and World History. Uneven and Combined Development over the Longue Durée, ur. Alexander Anievas in Kamran Matin (Lanham: Rowman & Littlefield, 2016), 1–16; Kamran Matin, Recasting Iranian Modernity: International Relations and Social Change (London: Routledge, 2013); Gurminder K. Bhambra, »Talking among Themselves? Weberian and Marxist Historical Sociologies as Dialogues without ‘Others’«, Millenium 39, št. 3 (2011): 667–681; John M. Hobson, The Eurocentric Conception of the World. Western International Theory, 1760–2010 (Cambridge: Cambridge University Press, 2012).

Barrington Moore, ml., The Social Origins of Dictatorship and Democracy: Lord and Peasant in the Making of the Modern World (Boston: Beacon Press, 1993); Immanuel Wallerstein, The Modern World-System I: Capitalist Agriculture and the Origins of the European World-Economy in the Sixteenth Century (Cambridge: Academic Press Inc., 1974); E. P. Thompson, The Making of the English Working Class (New York: Vintage Books, 1963); Perry Anderson, Rodovniki absolutistične države (Ljubljana: ŠKUC, 1992 [1974]); Perry Anderson, Prehodi iz antike v fevdalizem (Ljubljana: ŠKUC, 1992 [1974]); Fernand Braudel, Civilization and Capitalism, 15th–18th Centuries (Kalifornija: University of California Press, 1992 [1967–1979]); Robert Brenner, »The Agrarian Roots of European Capitalism«, Past and Present 70 (1976): 30–75; Robert Brenner, »The Originis of Capitalist Development: a Critique of Neo-Smithian Marxism«, New Left Review I, št. 104 (1977): 25–92; Reinhard Bendix, Nation-Building and Citizenship: Studies of Our Changing Social Order (New Jersey: Transaction Publishers, 1996 [1964]). Vsekakor obstajajo vrhunske izjeme, ki potrjujejo vitalnost historične sociologije celo v času tik pred drugo svetovno vojno. Ena takšnih izjem je francoski medievist Marc Bloch.

Anthony Giddens, A Contemporary Critique of Historical Materialism. Vol. 1 Power, Property and the State (Berkeley: University of California Press, 1981); Anthony Giddens, The Nation-State and Violence, Volume Two of A Contemporary Critique of Historical Materialism (Cambridge: Polity Press, 1985); Michael Mann, The Sources of Social Power, Volume I (Cambridge: Cambridge University Press, 1986); Michael Mann, The Sources of Social Power, Volume II (Cambridge: Cambridge University Press, 1993); Theda Skocpol, States and Social Revolutions (Cambridge: Cambridge University Press, 1979); Charles Tilly, Coercion, Capital, and European States, AD 990–1990 (Cambridge: Basil Blackwell, 1990).

12

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 12

13. 11. 2017 09:49:10

Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji Izvori in narava modernosti

Avtor: Tibor Rutar

Zbirka Dela 5/2017 Recenzenta Avgust Lešnik, Jože Vogrinc Oblikovna zasnova zbirke Ajdin Bašić Oblikovanje in prelom Jure Preglau Tisk Birografika Bori, d. o. o.

Naklada 200 izvodov Ljubljana, 2017 Prva izdaja Cena: 14 EUR © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017.

Vse pravice pridržane.

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 166

13. 11. 2017 09:49:14

Izdal Oddelek za sociologijo ODDELEK SOCIOLOGIJO DDELEK ZA SOCIOLO

Zbirka DELA 5 (2017) Urednica zbirke Ksenija Vidmar Horvat

Založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija Za založbo Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 167

13. 11. 2017 09:49:14

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316 RUTAR, Tibor Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji : izvori in narava modernosti / Tibor Rutar ; [izdal] Oddelek za sociologijo. 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017. (Zbirka Dela / Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo ; 2017, 5) ISBN 978-961-237-968-1 292603904

Od_klasicne_sociologije_FINAL.indd 168

13. 11. 2017 09:49:14

Zbirka DELA

Tibor Rutar (r. 1989) je politolog in sociolog, docent na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, sodelavec Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter član uredniških odborov revij Borec in Review of Economics and Economic Methodology. Raziskovalno se ukvarja predvsem s historično sociologijo srednjega in novega veka, sodobno družbeno teorijo, historičnim materializmom in filozofijo znanosti. Pripravlja že tretjo knjigo z naslovom Mikrotemelji in makrovzroki družbenega delovanja, v kateri se ukvarja s sodobnimi sociološkimi razpravami, ki zadevajo zgradbo sociološke razlage in naravo družbenega delovanja ljudi, sploh z razpravami, ki potekajo med paradigmami kritičnega realizma (Elder-Vass, Gorski, Porpora), analitične sociologije (Hedström, Manzo), novega pragmatizma (Gross, Abbott) in novega materializma (Braidotti, DeLanda, Latour).

Tibor Rutar Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji

Tibor Rutar Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji

Izvori in narava modernosti

14ISBN EUR 978-961-237-968-1

ISBN 978-961-237-968-1

9 789612 379681 9 789612 379681