Page 1

Doslej izdani zborniki Obdobja:

simpozij • symposium

let

Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski

Simpozij OBDOBJA 37

ISBN 978-961-06-0128-9

o

Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski

Slovene Literature in Old Media: Manuscripts and Printed Material

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik

Obdobja 37

8 2 01

Obdobja 1 – Razsvetljenstvo (1979) Obdobja 2 – Romantika (1981) Obdobja 3 – Realizem (1982) Obdobja 4/1, 4/2 – Simbolizem (1983) Obdobja 5 – Ekspresionizem (1984) Obdobja 6 – 16. stoletje (1986) Obdobja 7 – Socialni realizem (1987) Obdobja 8 – Sodobnost (1988) Obdobja 9 – Barok (1989) Obdobja 10 – Srednji vek (1989) Obdobja 11 – Slovenski narodni preporod (1991) Obdobja 12 – Ramovšev zbornik (1994) Obdobja 13 – Miklošičev zbornik (1992) Obdobja 14 – Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi (1994) Obdobja 15 – Kopitarjev zbornik (1996) Obdobja 16 – Sonet in sonetni venec (1997) Obdobja 17 – Vatroslav Oblak (1998) Obdobja 18 – Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture (2002) Obdobja 19 – Romantična pesnitev (2002) Obdobja 20 – Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (2003) Obdobja 21 – Slovenski roman (2003) Obdobja 22 – Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem – členitev jezikovne resničnosti (2004) Obdobja 23 – Slovenska kratka pripovedna proza (2006) Obdobja 24 – Razvoj slovenskega strokovnega jezika (2007) Obdobja 25 – Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode (2008) Obdobja 26 – Slovenska narečja med sistemom in rabo (2009) Obdobja 27 – Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (2010) Obdobja 28 – Infrastruktura slovenščine in slovenistike (2009) Obdobja 29 – Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (2010) Obdobja 30 – Meddisciplinarnost v slovenistiki (2011) Obdobja 31 – Slovenska dramatika (2012) Obdobja 32 – Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) (2013) Obdobja 33 – Recepcija slovenske književnosti (2014) Obdobja 34 – Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis (2015) Obdobja 35 – Toporišičeva obdobja (2016) Obdobja 36 – Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne (2017)

C a nk a r j e vo

Oddelek za slovenistiko


Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik

Obdobja 37

STAREJŠI MEDIJI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI: ROKOPISI IN TISKI

Ljubljana 2018


Obdobja 37 STAREJŠI MEDIJI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI: ROKOPISI IN TISKI ISSN: 1408-211X Urednika: Urška Perenič, Aleksander Bjelčevič Recenzenti: Kozma Ahačič, Matjaž Birk, Aleksander Bjelčevič, Nataša Golob, Miran Hladnik, Marko Juvan, Andreas Leben, Matija Ogrin, Irena Orel, Urška Perenič, Marijan Rupert, Marko Stabej Lektorji izvlečkov in prispevkov v tujem jeziku: Barbara Buršić, Lars Felgner, David Limon Tehnična urednika: Matej Klemen, Mateja Lutar Prelom: Miro Pečar Oblikovanje ovitka: Metka Žerovnik © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2018 Prvi natis Naklada: 320 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 15 EUR Izdajo monografije sta omogočila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS ter Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6(091)(082) STAREJŠI mediji slovenske književnosti : rokopisi in tiski / [urednika Urška Perenič, Aleksander Bjelčevič] ; [izdala] Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. - 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. - (Obdobja, ISSN 1408-211X ; 37) ISBN 978-961-06-0128-9 1. Perenič, Urška, 1982297044992

4


VSEBINA

Urška Perenič OD ROKOPISA K TISKU, OD TISKA K ROKOPISU ....................................................................

7

OD ROKOPISA K TISKU – IN OBRATNO Matija Ogrin ROKOPIS KOT PREODDAJA SLOVENSKE TISKANE KNJIGE: PRIMER ČRNOVRŠKEGA ROKOPISA ......................................................................................................................................... 15 Marjeta Pisk ZBIRKE »MRTVEČIH PESMI«: IZ ROKOPISNIH V TISKANE ZBIRKE ALI OBRATNO? ...... 25 Barbara Peklar VERA ICON: VPRAŠANJE MEDIJA IN MIMESIS . ........................................................................ 33 NOVO ROKOPISNO GRADIVO Herta Maurer-Lausegger AVTOGRAFI LJUDSKIH IGER ANDREJA SCHUSTERJA - DRABOSNJAKA, ENIGA PAVRA V KOROTANE . .................................................................................................................... 45 Vinko Skitek OZNANILNE KNJIGE ŽUPNIJ V 19. STOLETJU NA OBMOČJU JUGOVZHODNE KOROŠKE ......................................................................................................................................... 55 Tone Smolej ROKOPIS NAJSTAREJŠEGA DOKTORATA V SLOVENŠČINI ................................................... 65 Milena Mileva Blažić KOSOVELOV ROKOPISNI PREVOD ANDERSENOVIH PRAVLJIC ......................................... 73 Marija Stanonik DIJAŠKA ROKOPISNA GLASILA IZ NUK 1861–1960 ................................................................. 81 MEDKULTURNO POSREDNIŠTVO Matej Hriberšek ROKOPIS FRANČIŠKANSKE KRONIKE MAVRA FAJDIGE (1777) .......................................... 95 Maja Šabec ŠPANSKA PISMA MARKA ANTONA KAPPUSA . ........................................................................ 105 Namita Subiotto PREVAJALSKI IN LEKSIKOGRAFSKI PODVIG ŠTEFANA KOCIANČIČA NA RELACIJI MAKEDONŠČINA-SLOVENŠČINA ............................................................................................... 119 Pavle Jović EVROPSKI PROTESTANTI O ZAČETKIH SLOVENSKEGA SLOVSTVA V 19. STOLETJU ... 127 DROBNE FORME ROKOPISNE IN TISKANE KULTURE Monika Deželak Trojar VLOGA PERIOH ALI SINOPS ZA REKONSTRUKCIJO DRAMSKE USTVARJALNOSTI LJUBLJANSKIH JEZUITOV V ZGODNJEM NOVEM VEKU ...................................................... 139 Theodor Domej PARADOKS JEZIKOVNE POLITIKE V OBDOBJU RAZSVETLJENEGA ABSOLUTIZMA OB PRIMERU PREVAJANJA PATENTOV V SLOVENŠČINO ..................................................... 149

5


Marija Klobčar »O POSLUŠAJTE ENO GROZOVITNO ZGODBO«: PESEMSKI LETAKI Z OSUPLJIVIMI NOVICAMI ........................................................................................................................................ 159 Barbara Pregelj LETEČI VERZI: LETAKI V STAREJŠI SLOVENSKI IN ŠPANSKI KNJIŽEVNOSTI ................ 169 Martina Potisk SLOVENSKA UMETNIŠKA RAZGLEDNICA S PRELOMA 19. STOLETJA IN NJENA LITERARNA INTENCA . .................................................................................................................. 181 MEDIJI IN (ŽANRSKI) ZNAČAJ LITERATURE Gregor Schwering SCHREIBEN / LESEN IM CAFÉ (MIT WALTER BENJAMIN): ANMERKUNGEN ZUR »STRAßENTAUGLICHKEIT« DER LITERATUR UM 1900 ......................................................... 193 Miran Hladnik KOLPORTAŽNI ROMAN NA SLOVENSKEM . ............................................................................. 203 Urška Perenič BEATIN DNEVNIK LUIZE PESJAK: MEDIALNI VIDIKI . ............................................................ 211 ZGODOVINSKOJEZIKOSLOVNE OBRAVNAVE IN DRUGI PRISTOPI Irena Orel JEZIKOVNE SPREMEMBE V IZDAJAH PRVE SLOVENSKE POSVETNE PESNIŠKE ZBIRKE VALENTINA VODNIKA (1806) IN PRVE POVESTI JANEZA CIGLERJA (1836) V 19. STOLETJU ............................................................................................................................... 223 Metod Čepar SKLANJATEV SAMOSTALNIKOV V DELU ADAMA BOHORIČA OTROZHIA TABLA IZ LETA 1580 ..................................................................................................................................... 237 Petra Černe Oven NOVE ČRKE ZA NOVO DOBO: UNIVERZALNA ABECEDA JOŽEFA POKLUKARJA . ......... 247 Marko Ljubešić STARIJI MEDIJI U SUVREMENOJ NASTAVI MATERINSKOGA JEZIKA ................................ 259 Katarina Jaklitsch Jakše PREGLED TISKANEGA GRADIVA FRANČIŠKANSKE KNJIŽNICE V NOVEM MESTU V 19. STOLETJU ............................................................................................................................... 267 OB CANKARJEVI STOLETNICI Peter Scherber CANKARJEVA PISMA V KONTEKSTU NJEGOVEGA CELOTNEGA OPUSA: NOVE OBLIKE IN MOŽNOSTI ELEKTRONSKIH EDICIJ PISEM ............................................. 279 Zarja Frančiška Gošnik ZAPUŠČINA ANE LUŠIN IN NJENA KORESPONDENCA S CANKARJEM ............................. 285 Mojca Smolej OD ROKOPISA DO ZBRANIH DEL: KOMPOZICIJA ODSTAVKOV PRI IVANU CANKARJU ....................................................................................................................................... 295 Irena Avsenik Nabergoj GLASBENI TISKI IN ROKOPISI NA LITERARNA BESEDILA IVANA CANKARJA: POVEST HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA V UGLASBITVI KAROLA PAHORJA ...................... 303 Dragica Haramija, Janja Batič CANKAR V STRIPU: HLAPCI ......................................................................................................... 313

6


OD ROKOPISA K TISKU, OD TISKA K ROKOPISU

Simpozij Obdobja želi v letu 2018 na svež način nadaljevati in zaokrožiti lani odprto simpozijsko temo. Pojem starejših medijev namreč pokriva tako rokopise kot raznovrstne tiske, v katerih se je od sredine 16. stoletja pa do obdobja literarne moderne na prehodu iz 19. v 20. stoletje udejanjala kultura slovenske književnosti. Zastavljene časovne okvire smo si dovolili preseči v dveh primerih: v duhu t. i. dolgega 19. stoletja, zamejenega z letnico 1918, in tam, kjer je tako narekovalo gradivo. Ker pojav novih medijev (konkretno: knjigotiska) ne pomeni zatona prej domi­ nantnih medijev (konkretno: rokopisnega medija), ampak obojni sobivajo in vplivajo drug na drugega, smo želeli posebej preučiti razmerja med rokopisno kulturo in kulturo tiska. Sem spadajo vprašanja, kako se oblike in vzorci rokopisne kulture še naprej ohranjajo v mlajši kulturi tiska, kako npr. tiskana knjiga posnema in ohranja prvine rokopisov ali kako – v nasprotni smeri – rokopisi posnemajo in povzemajo prvine že izdane tiskane knjige. To zadnje zanima uveljavljenega raziskovalca rokopisov Matijo Ogrina, ki s svojim prispevkom in ob primeru Črnovrškega rokopisa uvaja v simpozijski zbornik. Ogrin pokaže, kako rokopisna besedila povzemajo besedila dveh že izdanih knjig Marka Pohlina (1789) in Matije Kastelca (1688) in kako besedila potujejo skozi različne materialne nosilce. Tam, kjer avtor pokaže, kako je prepisovalec že natisnjeno besedilo pod vplivom ustne tradicije tudi redigiral, pa pride do izraza tesna prepletenost ustne, rokopisne in tiskane kulture. Nekaj podobnega dokazuje Marjeta Pisk, ki obravnava »mrtveče pesmi« (žalostinke) z vzhodnega dela slovenskega etničnega ozemlja. Rokopisne pesmarice so bile namreč bodisi zapisi izvajanih pesmi, ki so se prenašale ustno, bodisi prepisi iz predhodnih, tako rokopisnih kot tiskanih pesmaric. Na ozadje »prehoda« od rokopisnega k tiskanemu mediju se umešča prispevek Barbare Peklar, v katerem se ob primeru Kristusove podobe, kakor je prisotna v dveh latinskih rokopisih s slovenskega ozemlja, za kratek čas preselimo na področje srednjeveškega slikarstva in grafike. Peklarjeva pokaže, da tisk s svojo mehansko reprodukcijo, ki pomeni fiksacijo in standardizacijo natisnjenega besedila, niti ni imel pretiranega vpliva na reprodukcijo vera icon. Ta je bila nasprotno bolj pod vplivom slikarstva še naprej nagnjena k variiranju in je spodbujala kreativno ustvarjalnost producenta, zaradi česar jo lahko postavimo bližje rokopisnemu mediju. Sledi sklop petih prispevkov, ki prinašajo manj poznano ali prej nepoznano, zato toliko bolj dragoceno rokopisno gradivo iz različnih obdobij slovenske književnosti. Na avstrijsko Koroško se preselimo skozi članek Herte Maurer-Lausegger, ki predstavi tri avtografe iger Andreja Schusterja - Drabosnjaka. Kompleksna razmerja med ustnim in ljudskim slovstvom, ki je bilo od srednjega veka primarni medij slovenske besede, ter rokopisnimi in tiskanimi različicami se odzrcalijo tudi v primeru koroškega bukovništva. Vinko Skitek nas popelje na jugovzhodno Koroško, 7


natančneje v dekaniji Dravograd in Pliberk. Osredinja se na oznanilne knjige iz 19. stoletja, v katerih je duhovnik vernikom oznanjal svete maše in bogoslužna opravila, napovedoval praznike, jih seznanjal z dogodki iz bližnjih in daljnih krajev ipd. Za te sicer rokopisne dokumente, ki so dragocen vir za študij lokalne zgodovine, je značilen živi stik z ustno kulturo, saj je bila njihova vsebina posredovana z govorom. Tone Smolej predstavi rokopis najstarejšega doktorata, napisanega v slovenščini in z letnico 1881, ki sodi v skupino približno 100 slovenskih disertacij s filozofskih fakultet na Dunaju, v Pragi in Gradcu. Med najbolj zanimivi poglavji doktorata je tisto o  razvoju slovenskega pesništva od Vodnika do Jenka. Milena Mileva Blažić evidentira rokopisna prevoda Slikanice brez slik Hansa Christiana Andersena izpod rok Srečka Kosovela, ki ju hrani NUK. Marija Stanonik pa predvsem s formalnega vidika predstavi nad 50 dijaških rokopisnih glasil, in sicer za obdobje skoraj 100 let. Čeprav slovenska literarna zgodovina najvišje vrednoti Vaje (1854–1855), iz katerih so izšli nekateri nadarjeni pripovedniki, je bilo dogajanje na področju dijaškega rokopisja veliko bogatejše. Rokopisni listi so se začeli sčasoma razširjati s pisalnim strojem s pomočjo indiga, s  pomočjo hektografske, opalografske, šapirografske, ciklostilne tehnike in ne nazadnje tiska, s čimer so postali dostopni širšemu krogu zainteresiranih bralcev. Prispevki Mateja Hriberška, Maje Šabec in Namite Subiotto so s področij novo­ veške latinske književnosti ter slovensko-ameriških in južnoslovanskih jezikovnokulturnih stikov. Hriberšek predstavlja širši javnosti večinoma nepoznano frančiš­ kansko rokopisno kroniko avtorja Mavra Fajdige, ki obsega prek 1200 strani in jo hrani ljubljanski frančiškanski samostan. Kronika je med drugim hvaležen vir za študij lokalne zgodovine in biografike. Prispevek bogatita dva prevodna odlomka. Sveže gradivo prinaša prispevek Maje Šabec, saj seznanja z 31 še neobjavljenimi španskimi pismi jezuitskega misijonarja in raziskovalca Marka Antona Kappusa. Korespondenčno gradivo avtorica uporabi kot podlago za rekonstrukcijo zadnjega obdobja misijonarjevega življenja. Namita Subiotto seznanja z rokopisnima slovarčkoma bolgarskih in makedonskih besed, ki sta del bogate leksikografske rokopisne zapuščine Štefana Kociančiča (1818–1883) in sta bila podlaga za prevajanje Zbornika bratov Miladinovih (1861). Tovrstni prevodi so odigrali nezanemarljivo vlogo pri vzpostavljanju in utrjevanju južnoslovanskih stikov. Interkulturno je obarvan še prispevek Pavleta Jovića, ki ob več tujih knjigah in periodiki pokaže, kako so protestanti 19. stoletja širši evropski kulturni prostor seznanjali z dosežki slovenskega slovstva oz. slovenskih izobražencev. Simpoziju je uspelo spodbuditi obravnavo t. i. drobnih form rokopisne in tiskane kulture, ki so bile doslej vsaj v domači literarni vedi slabo obdelane. Poglavje, ki smo mu odmerili prostor v sredini zbornika, sestavlja pet prispevkov. Monika Deželak Trojar obravnava tujejezične periohe (dve periohi na novo evidentira), ki so vsebovale vsebinske povzetke dramske ustvarjalnosti ljubljanskih jezuitov v zgodnjem novem veku. Kjer se rokopisi dram niso ohranili, so periohe tako rekoč edini pričevalci dramske rokopisne tradicije. K drobnemu tisku spadajo slovenski prevodi patentov na 8


Koroškem s konca prve polovice 18. stoletja, ki so primeri uradovalnih besedil. Avtor prispevka Teodor Domej opozarja, da te vrste listine, s katerimi je vladar podložnikom podeljeval razne pravice, naznačujejo prehod od ustnega razglaševanja k pisnemu komuniciranju. Enolistni medij letaka obravnavata dva prispevka dveh raziskovalk. Marija Klobčar preučuje pesemske letake z »osupljivimi« novicami, kakršne so bile usmrtitve in tragični dogodki. V nasprotju z dolgo časa uveljavljenim stališčem, da se je tovrstno pesemsko gradivo na Slovenskem razširjalo samo ustno, dokazuje, da so potujoči pevci pesmi, ki so med poslušalci izpolnjevale obveščevalno funkcijo, zraven zapisovali in razširjali z letaki. Kot obliko drobnega tiska in na prehodu med ustno in pisno tradicijo letake obravnava tudi Barbara Pregelj. Izpostavimo njen poskus tipologije slovenskih letakov za obdobje od leta 1515 do 1900; med njihovimi avtorji izstopajo predstavniki slovenskega razsvetljenskega kroga. Martino Potisk pa zanima medij umetniške razglednice, na kateri se ilustracija povezuje z literarnim besedilom oz. verzi (take so Prešernove razglednice, ki so začele nastajati ob priložnosti obletnice pesnikovega rojstva). Razglednico bi lahko postavili v bližino medija pisma, vendar smo jo zaradi zanjo značilnega »drobnega besedila« uvrstili k drobnim formam. Od druge polovice 19. stoletja je bila pomemben prostor za slovenske leposlovne objave periodika, ki je spodbujala izvirno kratko- in dolgoprozno tvornost. V okviru zadane si teme simpozija nas je še posebej zanimalo, kako periodične publikacije s svojimi specifičnimi medialnimi pogoji vplivajo na nastajanje literarnih vrst in žanrov, kako določajo značaj literature. Na to vprašanje skušajo odgovoriti trije prispevki. Na začetku sklopa stoji članek nemškega literarnega zgodovinarja in medijskega teoretika Gregorja Schweringa. Izhaja iz spoznanja, da je bil konec 19.  stoletja prevladujoči način branja literature (še vedno) branje časopisja in revijalnega tiska. Nekaj podobnega velja tudi za dejavnost pisanja. Schwering tezo preverja ob izstopajočih prizorih branja in pisanja na primeru kavarniške literature. Za njim Miran Hladnik preučuje kolportažni roman, ki je izhajal v tedenskih nadaljevanjih in vezan v snopiče, tj. množične broširane izdaje, kakor so sploh pogostoma izhajali romani v  19. stoletju. Kolportažni roman bi lahko postavili v bližino žanra feljtonskega romana, ki je izhajal v nadaljevanjih v podlistku tiskanega medija časopisa. Tematski sklop zaokroža prispevek Urške Perenič. Osredinja se na najobsežnejše pripovedno delo Luize Pesjak, ki si je zanj izbrala komunikacijsko obliko dnevnika in v slovensko književno zakladnico prispevala prvi primerek literarnega žanra dnevniškega romana. V predzadnjem poglavju si prostor deli pet prispevkov. Irena Orel z veliko natančnostjo spremlja avtorske in uredniške jezikovne spremembe pri pesniški zbirki oz. povesti Valentina Vodnika in Janeza Ciglerja ter opaža tako težnjo po jezikovnem posodabljanju kot zvestobo izvirnemu besedilu. Metod Čepar ob dveh natisnjenih delih Adama Bohoriča analizira sklanjatve samostalnikov, ki jih skuša pokazati v širšem kontekstu jezikovnega razvoja v 16. stoletju. S področja (eksperimentalne) tipografije je članek Petre Černe Oven, v katerem predstavi poskus Jožefa Poklukarja (1791– 1866), da bi s svojo univerzalno abecedo rešil problem zapisovanja posebnih glasov za vse slovanske jezike. Njegove litografske tabele je natiskoval Jožef Blaznik, o svojem 9


projektu pa je Poklukar zainteresirane sredi 19. stoletja seznanjal tudi v Bleiweisovih Novicah. Prispevek Marka Ljubešića je s področja poučevanja materinščine. Avtor si za didaktično ponazoritev izbere časopis Naša sloga, prvi hrvaški časopis v Istri, ki je izhajal od leta 1870 v Trstu. Katarina Jaklitsch Jakše želi seznaniti z delom fonda novomeške frančiškanske knjižnice; ponudi nekakšen bibliografski seznam tiskov za 19. stoletje. Z zadnjim poglavjem zbornika se skušamo priključiti »praznovanju« t. i. Cankarje­ vega leta. Vendar smo o Ivanu Cankarju želeli govoriti z vidika simpozijske teme. V zadnjem času NUK digitalizira rokopisno gradivo iz njegove bogate zapuščine, v letošnjem letu so prejeli nove donacije Cankarjevega gradiva, ki spodbuja nove obdelave. Peter Scherber obravnava zajeten korpus Cankarjevih pisem, Zarja Frančiška Gošnik na podlagi diplomskega dela predstavlja pisma med Cankarjem in Ano Lušin in seznanja z malo poznanim gradivom, ki ga je zbral in ji ga zaupal pravnik Marjan Marinšek. V jezikovnostilistično obarvanem prispevku Mojca Smolej analizira kompozicijo odstavkov v izbranih delih Ivana Cankarja, ki jih spremlja na črti od rokopisa do njihovega natisa v Zbranih delih. Prispevek cankaroslovke Irene Avsenik Nabergoj je na presečišču med literarno vedo in muzikologijo; v njem analizira rokopise in glasbene tiske Cankarjevih besedil v uglasbitvi tržaškega skladatelja Karola Pahorja. Poglavje in zbornik pa zapira prispevek Dragice Haramija in Janje Batič, ki obravnava intermedialni prenos Cankarjevega kanonskega dramskega besedila Hlapci v strip. Z veseljem navdaja dejstvo, da je razpisno besedilo simpozija uspelo spodbuditi tako veliko odprtih vprašanj in postreči s še več odgovori nanje, vendar je vsaj enako razveseljujoče in obenem navdihujoče spoznanje, da tema o rokopisih in tiskih še zdaleč ni izčrpana. Simpozij na področju tiskanih medijev in drobnega tiska denimo ni uspel spodbuditi obravnav koledarjev, knjižnih oglasov, (knjižničnih, društvenih, zasebnih) seznamov, katalogov, ki so lahko uporaben repertorij za preučevanje recepcije slovenske književnosti. Še eno področje tiskovin predstavljajo revije, časopisje in časniki v drugih jezikih (nemščina, francoščina, italijanščina), ki so izhajali bodisi na Slovenskem bodisi na tujem in so bili pomembni za razvoj slovenske literarne kulture. Spomnimo na tezo modernističnih teorij nacionalizma (npr. Anderson), da je raznovrstno časopisje kot tiskani medij pomagalo ustvariti narod kot zamišljeno skupnost. K obravnavi v sodelovanju slovenističnih študij z drugimi strokami (npr. umetnostno zgodovino, muzikologijo, geografijo, časopisno znanostjo) prav tako še naprej kličejo kulturni, gledališki plakati, notna, kartografska idr. gradiva, če se povezujejo z besedili slovenske književnosti. Izmed tiskano-rokopisnih komunikacijskih oblik pa kot deficitarno obdelano področje izpostavimo literarni žanr pisemskega romana. Tudi število nezadostno obdelanih ali neobdelanih rokopisov je v tem trenutku brez večjih dvomov večje od števila obdelanih. Rokopisna zbirka v Narodni in univerzitetni knjižnici predstavlja naš največji literarni arhiv. Če se strinjamo okrog tega, da je njeno glavno poslanstvo zbiranje, hranjenje in urejanje rokopisnega gradiva 10


s področja kulturne literarne dediščine, potem bi morala biti skrb za znanstveno obdelavo tega gradiva v prvi vrsti zaupana jezikoslovcem in literarnim zgodovinarjem. Morda je proces digitalizacije, v katerem rokopisna besedila postajajo dostopna tako rekoč na klik, dovoljšna spodbuda za to, stališče o pozitivističnem drobnopisju (tudi drobnjakarstvu) v slabem pomen te besede pa preseženo in bi ga mogli raje razumeti kot žlahten stik z gradivom. Urška Perenič sopredsednica 37. simpozija Obdobja

11


OD ROKOPISA K TISKU – IN OBRATNO


Simpozij OBDOBJA 37

ROKOPIS KOT PREODDAJA SLOVENSKE TISKANE KNJIGE: PRIMER ČRNOVRŠKEGA ROKOPISA Matija Ogrin Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, ZRC SAZU, Ljubljana matija.ogrin@zrc-sazu.si DOI:10.4312/Obdobja.37.15-24

Rokopisi so v širšem kontekstu slovenskega slovstva v zgodnjem novem veku pogosto nadomeščali tiskane knjige, ki so bile zaradi raznih razlogov nedostopne. Dosedanje raziskave rokopisov so bile osredinjene mdr. na t. i. rokopisno objavo, ko besedilo ni moglo prodreti v tiskani medij in je rokopis opravljal vlogo javne izdaje besedila. Ta prispevek raziskavo nadaljuje v nasprotno smer: osredinja se na primer, ko rokopis iz časa okrog leta 1800 obnavlja besedilo že izdane tiskane knjige. Napisal ga je doslej neznani slovenski bukovnik Jakob Rus in v njem zbral dragocen korpus baročnega slovstvenega izročila. rokopisi, rokopisna kultura, slovenska književnost, barok, preoddaja, bukovniki, Jakob Rus In the broader context of early modern Slovene literature, manuscripts often replaced printed books. Recent research in this area has focused on the manuscript publication: as the text could not enter the medium of the printed book, the manuscript assumed the role of its public edition. This paper pursues research in the opposite direction: it presents a manuscript in Slovenian from circa 1800 that brings back to life the text of several older printed books. It was written by a hitherto unknown Slovene village scholar, Jakob Rus. In the text, he collected a valuable manuscript corpus of the Slovene Baroque literary tradition. manuscripts, manuscript culture, Slovene literature, Baroque, textual transmission, Jakob Rus

Eno od eminentnih, a doslej neznanih del slovenske rokopisne kulture je obsežen poznobaročni rokopis NUK Ms 1341, ki ga Register slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja (NRSS) predstavi kot Ms 124. Vsebuje ducat slovenskih duhovnih besedil. Vsaj nekatera od njih so bila napisana samostojno in nato vezana v zbornik; nekatera so popolna, druga fragmentarna, vmes in na koncu so listi s priročno sestavljenim slovensko-nemškim slovarjem. Rokopis v velikosti kvarta (24,4 × 18,5 cm) je brez platnic in hrbta ter precej poškodovan, začetni in končni listi so raztrgani, ohranjeni le fragmentarno. Zdaj obsega okoli 450 strani, bil je paginiran morda ob vezavi, vendar je paginacija večidel uničena zaradi poškodovanih vogalov. Prvotna vezava je na več mestih krpana – vstavljeni so bili deli drugega rokopisa nekoliko manjšega formata. Rokopis je skoraj v celoti napisala ena sama roka, manj pomembne dodatke je napravila druga, morda še tretja roka. Pisava glavne roke je zelo kultivirana, skoraj lepopisna; vešče zapisano besedilo z nenavadno lepimi spodnjimi potezami, zlasti 15


Doslej izdani zborniki Obdobja:

simpozij • symposium

let

Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski

Simpozij OBDOBJA 37

ISBN 978-961-06-0128-9

o

Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski

Slovene Literature in Old Media: Manuscripts and Printed Material

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik

Obdobja 37

8 2 01

Obdobja 1 – Razsvetljenstvo (1979) Obdobja 2 – Romantika (1981) Obdobja 3 – Realizem (1982) Obdobja 4/1, 4/2 – Simbolizem (1983) Obdobja 5 – Ekspresionizem (1984) Obdobja 6 – 16. stoletje (1986) Obdobja 7 – Socialni realizem (1987) Obdobja 8 – Sodobnost (1988) Obdobja 9 – Barok (1989) Obdobja 10 – Srednji vek (1989) Obdobja 11 – Slovenski narodni preporod (1991) Obdobja 12 – Ramovšev zbornik (1994) Obdobja 13 – Miklošičev zbornik (1992) Obdobja 14 – Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi (1994) Obdobja 15 – Kopitarjev zbornik (1996) Obdobja 16 – Sonet in sonetni venec (1997) Obdobja 17 – Vatroslav Oblak (1998) Obdobja 18 – Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture (2002) Obdobja 19 – Romantična pesnitev (2002) Obdobja 20 – Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (2003) Obdobja 21 – Slovenski roman (2003) Obdobja 22 – Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem – členitev jezikovne resničnosti (2004) Obdobja 23 – Slovenska kratka pripovedna proza (2006) Obdobja 24 – Razvoj slovenskega strokovnega jezika (2007) Obdobja 25 – Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode (2008) Obdobja 26 – Slovenska narečja med sistemom in rabo (2009) Obdobja 27 – Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (2010) Obdobja 28 – Infrastruktura slovenščine in slovenistike (2009) Obdobja 29 – Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (2010) Obdobja 30 – Meddisciplinarnost v slovenistiki (2011) Obdobja 31 – Slovenska dramatika (2012) Obdobja 32 – Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) (2013) Obdobja 33 – Recepcija slovenske književnosti (2014) Obdobja 34 – Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis (2015) Obdobja 35 – Toporišičeva obdobja (2016) Obdobja 36 – Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne (2017)

C a nk a r j e vo

Oddelek za slovenistiko

Profile for Znanstvena zalozba FF

Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski  

Simpozij Obdobja želi v letu 2018 na svež način nadaljevati in zaokrožiti lani odprto simpozijsko temo. Pojem starejših medijev namreč pokri...

Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski  

Simpozij Obdobja želi v letu 2018 na svež način nadaljevati in zaokrožiti lani odprto simpozijsko temo. Pojem starejših medijev namreč pokri...

Advertisement