Nemško slovenski zgodovinski slovar

ZGODOVINSKI SLOVAR

Niko Hudelja 9 789612 378417

NEMŠKO-SLOVENSKI

ISBN 978-961-237-841-7

Niko Hudelja

NEMŠKO-SLOVENSKI ZGODOVINSKI SLOVAR

NEMÅ KO-SLOVENSKI ZGODOVINSKI SLOVAR

Niko Hudelja

NEMŠKO-SLOVENSKI ZGODOVINSKI SLOVAR Avtor: Niko Hudelja

Recenzenta: Stojan Bračič, Peter Štih

Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau

Slika na naslovnici: Franz Kurz Edl. von Goldenstein – Das Ständische Theater in Laibach © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2016

Druga, razširjenja in dopolnjena izdaja.

Naklada: 300 izvodov Cena: 39,00 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 93/94(038)=112.2=163.6 HUDELJA, Niko Nemško-slovenski zgodovinski slovar / Niko Hudelja. - 2., razširjena in dopolnjena izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-841-7 285341440

Predgovor

Pričujoči Nemško-slovenski zgodovinski slovar je razširjena in popravljena verzija Nemško-slovenskega zgodovinskega glosarja (2010) in Nemško-slovenskega zgodovinskega slovarja (2012). Slovar nadaljuje začrtano usmeritev in pomeni dopolnilo in nadgradnjo obeh predhodnih izdaj.

Tudi tokrat se je avtor soočal z določenimi težavami. Pri presoji glede uvrstitve posamezne besede v geslovnik za slovar, pri opredeljevanju pomenov in sopostavitvi slovenskih ustreznikov se je moral sprijazniti z dejstvom, da slovenski enojezični razlagalni slovar za področje zgodovine žal še ne obstaja in da strokovno izrazje posledično v marsikaterem primeru še ni poenoteno in tudi ne zbrano.

V določeni meri težave izhajajo iz bistva zgodovinske znanosti. Ker je v njenem središču človek, njegovo žitje in bitje v preteklosti, je za to znanstveno področje značilna izredna diferenciranost, veliko število pomožnih ved in sorodnih disciplin. Vse to se odraža v jeziku zgodovinske znanosti, kjer je težko začrtati jasno mejo po eni strani med zgodovinsko terminologijo in strokovnimi izrazi politične, sociološke, pravne vede, po drugi strani pa med zgodovinsko terminologijo in splošnim besedjem.

Ob tako obsežnem besediščnem korpusu, kot se izkazuje v raznoterih zgodovinskih besedilih in arhivskem gradivu, je seveda potrebno poudariti, da se pričujoči slovar osredotoča na relevantno besedišče preteklih treh stoletij, ob tem pa, sicer v sorazmerno manjši meri, zajema tudi besedišče starejših obdobij, ki je podrobneje upoštevano v posebnih slovarjih za posamezna obdobja oz. ožja strokovna področja, npr. v Lexerjevem slovarju za srednji vek ali v Babnikovem slovarju pravne terminologije.

Pričujoči Nemško-slovenski zgodovinski slovar obsega ca. 40.000 gesel in podgesel (besednih zvez, frazeoloških zvez, kolokacij, funkcijskih glagolov). Številne dopolnilne razširitve pri novih geslih in geslih, ki so bila že vključena v obeh prejšnjih izdajah, se nanašajo na vse nivoje slovarske obdelave in se odražajo a) v geslovniku – tako z vidika ožje zgodovinske terminologije, terminologije zgodovini sorodnih ved in tudi splošnega besedišča (Mallepost, Nährstand, Sitzgeselle, Tanzkränzchen, Wetterschießen); b) pri pomenskem razdelku – v številnih primerih so registrirani dodatni pomeni in njim odgovarjajoči slovenski ustrezniki (npr. pri geslih Nachricht (naznanilo), Wirtschaft (kmetija), Mittel (ceh/združenje/ 3

sredina), Verstand (pomen), Niederlage (skladišče)); c) pri dodatnih področnih pojasnilih, ki so za uporabnike v marsikaterem primeru koristna, zlasti zaradi razdrobljenosti podatkov v strokovni literaturi in posledično težji dostopnosti (npr. pri geslih Einquartierung, Macht/bewaffnete Macht, Gewerbe, Polizei, Verbrechen) d) pri primerih rabe, kjer so navedeni številni primeri, zlasti s specialnih področij, npr. uradniškega dopisovanja (in Entsprechung, mit Bezug, über Veranlassung, in/zu urkund dessen, mit/unter Zuziehung).

Kljub tipološko tako raznovrstnim in obsežnim razširitvam pa je z metodološkega vidika pomembno poudariti, da slovar ohranja vse značilnosti zgradbe geselskega članka, določene že v predhodnih izdajah in tako kontinuirano vzdržuje temeljno zasnovano slovarsko strukturo, kar po eni strani omogoča lahko primerljivost in preglednost, obenem pa tudi konceptualno odprtost za nadaljnje dopolnjevanje.

Vsem, ki ste mi bili pri pripravi tega slovarja pripravljeni že v stopnji njegovih predhodnih izdaj in tudi sedaj pomagati s koristnimi nasveti, zlasti z dragocenimi specialnimi pojasnili, se iskreno zahvaljujem.

Ljubljana, v juniju 2016 Niko Hudelja

4

Kratka predstavitev slovarja

V tej kratki predstavitvi želim izpostaviti le najosnovnejše značilnosti slovarja in podatke o njem, ki omogočajo splošen vpogled, obenem pa lahko služijo tudi kot neposredna orientacijska informacija za branje in uporabo slovarja. Gre za tri sklope: sestava geslovnika, zgradba geselskega sestavka in strokovna zgodovinska dela, ki so kot viri t. i. citatnega besedišča v tem slovarju s svojo kratično oznako neposredno razvidna v njem.

Sestava geslovnika Slovar obsega ca. 40.000 gesel in podgesel.

Pri izboru gesel za pričujoči slovar je bilo upoštevano zlasti merilo pogostnosti in relevantnosti posameznih besed, s katerimi se v strokovnih besedilih pri študiju in poklicu srečujejo študenti in diplomanti zgodovine. Izhajajoč iz bistvenih značilnosti zgodovine (kot vede) in njene umeščenosti v okolje humanističnih znanosti slovar poleg zgodovinske terminologije vključuje tudi besedje zgodovini sorodnih disciplin ter v določeni meri tudi besedje, pogosto pojavljajoče se zlasti v nekaterih tipih zgodovinskih virov, ki bi ga bodisi zaradi determinologizacije bodisi zaradi širše rabe sploh lahko opredelili že kot splošno. Pomemben sestavni del slovarja so historizmi (npr. Sklave, Magd, Knecht) in arhaizmi (npr. Schulmeister, Hantierung, Sommerfrische) ter besede, ki so v teku času spreminjale svoj pomen – pri teh je v slovarju poleg sedanjega naveden seveda tudi nekdanji pomen (npr. Gelegenheit, Licht, Volk). Slovar vključuje tudi nekatere specifične avstriacizme (npr. Stadl, Professionist, Schematismus).

V slovar so uvrščene tudi številne kratice za stranke, organizacije in države ter besedne okrajšave, v Dodatek pa so vključeni specifični zapisi za nekatere mesece, s katerimi se srečamo v zgodovinskih arhivskih listinah, ter izbor osebnih in zemljepisnih imen.

Za besedje, uvrščeno v pričujoči slovar, je – gledano z vidika pomenskih polj – značilna visoka stopnja raznovrstnosti – v loku od ožje strokovne terminologije (npr. za deželnostanovsko organizacijo) preko gospodarstva (npr. izrazi za rokodelske in obrtne dejavnosti ter industrijske veje, izrazi za rokodelske poklice), kmetijstva (npr. izrazi za kulturne rastline, obdelovalne površine, kmetijska 5

gospodarska poslopja), meroslovnega sistema (npr. izrazi za stare mere in uteži, večinoma iz obdobja po uvedbi metričnega sistema leta 1871), medicine (npr. izrazi za bolezni (navajane kot vzroki smrti)) pa vse do lastnoimenskih besed (npr. nazivi strank, društev, organizacij).

V zvezi z besednodružinsko celovitostjo velja omeniti, da slovar načeloma ne navaja celotnih besednih družin, prednost daje samostalnikom kot nosilcem terminoloških pomenov.

Gesla so – razen citatnih besed – zapisana v sodobnem nemškem jeziku, skladno s sodobno nemško pravopisno normo, vendar načeloma upoštevajoč normativno stanje, uveljavljeno oz. veljavno pred uvedbo najnovejšega nemškega pravopisa (2006). Slovar ob geselski besedi praviloma ne navaja pisnih različic, ki so obstajale v starejših obdobjih. (Pri nekaterih relevantnih izrazih, ki so kot gesla izjemoma zapisana tudi v starejši obliki, kazalka nato usmerja h geslu z novejšim zapisom.)

Zgradba geselskega članka Geselski sestavek je sestavljen iz dveh oz. treh razdelkov: a) geselska beseda (v krepkem tisku, če je geselska beseda t. i. citatna beseda, pa v krepkem ležečem tisku), ki ji sledi b) pri samostalniku oznaka za spol (m – maskulin/moški spol, f – feminin/ ženski spol, n – neutral/srednji spol) in v posameznih primerih tudi za število (pl – Plural/množina), nato sledi c) pomenski razdelek (v navadnem pokončnem tisku, pri citatnih besedah v ležečem tisku) s slovenskimi ustrezniki, ki glede na dvojezični tip slovarja seveda predstavljajo jedro pomenskega razdelka; sledeč načelu čim večje uporabne informativnosti posameznih gesel, sprejetih v slovar, so v pomenskem razdelku za slovenskimi ustrezniki v posameznih primerih navedeni č) relevantni primeri rabe, kolokacije, stalne besedne, frazeološke zveze, zveze s funkcijskimi glagoli ipd. Tovrstni primeru so načeloma navedeni kot podgesla na koncu pomenskega razdelka geselske besede, in sicer s tabulatorskim zamikom. Znak ◊ zamejuje geselsko besedo in hkrati opozarja, da geselski besedi sledijo podgesla.

Pri predstavitvi geselske besede slovar opozarja tudi na večpomenskost in na homonimijo, pri čemer so pri večpomenski besedi v pomenskem razdelku posamezni pomeni med seboj ločeni s številkami, medtem ko so homonimi predstavljeni seveda ločeno, kot samostojna gesla (če sta samostalnika oz. če so samostalniki istega gramatikalnega spola, je homonimnost dodatno označena z nadpisano številko takoj za geselsko besedo).

6

V pomenskem razdelku je za slovenskim ustreznikom v posameznih primerih v oklepaju na desni naveden dodatni orientacijski podatek, ki je po svoji funkciji lahko a) dodatno pomensko pojasnilo (npr. bakalaureat (akademski naziv)), včasih razlagalnega tipa, razširjeno tudi z določenimi stvarnimi enciklopedičnimi podatki (npr. Hohe Pforte – Visoka Porta (po 1654 oznaka za palačo Velikega vezirja, nato za turško vlado), bodisi povzetimi bodisi neposredno navedenimi iz arhivskega gradiva, strokovne literature, časopisja itd.), b) pri citatnih besedah navedba vira (oz. oznake zanj – s pripisano številko strani), iz katerega v slovar sprejeta beseda oz. njen predstavljeni pomen izhaja (npr. assrecht – žirovščina (G I. 380, G II. 251)), c) z zvezdico označen starinski oz. zastarel izraz (npr. Anstalt (*naprava)), bodisi č) prav tako z zvezdico označen germanizem oz. avstriacizem (npr. Bafel (*pofl)). Namen takšne navedbe nekoč v slovenščini sorazmerno rabljenih izrazov (za potrditev prim. tudi Deutsch-slovenisches Wörterbuch (Matej Cigale, 1860)) je senzibilizirati študente oz. uporabnike tega slovarja za pojav medjezikovnega prevzemanja, danes ob globalizaciji sicer izrazitega na relaciji angleščina – slovenščina, v prejšnjih obdobjih pa v slovenskem jezikovnem prostoru zaradi geografske bližine in zgodovinskih danosti (naša tisočletna vključenost v habsburško monarhijo in nato Avstro-Ogrsko) potekajočega zlasti na relaciji nemščina – slovenščina.

Poseben slovaropisni tip orientacijskega podatka, navedenega v oklepaju, je slovarska kazalka: označena je s puščico, ki a) usmerja k sopomenki s pomenskim razdelkom (npr. Defensivalliance (→ Defensivbündnis), b) napotuje k podpomenki (npr. Lähmung (→ Lungenlähmung)), c) pri nekaterih relevantnih izrazih, ki so kot gesla izjemoma zapisana tudi v starejši oz. narečni obliki, usmerja h geslu z novejšim zapisom (npr. Kaischler (→ Keuschler)), č) izjemoma lahko opozarja na edninsko obliko (npr. Bergleute (→ Bergmann)), d) – v primeru t. i. funkcijskih glagolov in kolokacij – opozarja na samostalnike, ki nastopajo v zvezi s takšnimi glagoli, in napotuje k njim (npr. treffen (→ Maßnahme)) ali pa e) usmerja h geslu, ki vsebuje širše pomensko pojasnilo (npr. Notkaserne (→ Einquartierung)).

7

Strokovna zgodovinska dela, ki so kot viri t. i. citatnega besedišča v tem slovarju (s svojo kratično oznako) neposredno razvidna v njem Kot citatne besede so v slovar vključeni strokovni izrazi iz naslednjih del: 1. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (I. in II.) (Ljubljana, 1970 in 1980) (v slovarju oznaka G) 2. Sergij Vilfan: Pravna zgodovina Slovencev (Ljubljana, 1961) (v slovarju oznaka V) 3. Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1918/Handbücher und Karten zur Verwaltungsgeschichte bis 1918/Manuali e carte sulle strutture amministrative fino al 1918 (ur. Jože Žontar, Graz-Klagenfurt-Ljubljana-Gorizia-Triest, 1988) (v slovarju oznaka H)

8

A

A

à – po Aar m orel (pesn.)

Aas n mrhovina Aasplatz m mrhovišče ab … – od … dalje a. B. = am Bande (→ Band, n) Abalienation f odtujitev abalienieren – odtujiti abändern – spremeniti (*premeniti, prenarediti) Abänderung f sprememba (*premena, prenaredba) Abart f 1. vrsta, zvrst 2. izrodek, spaček Abb. = Abbildung (→ Abbildung) Abbau m 1. odstranitev 2. zmanjšanje, reduciranje 3. znižanje 4. kopanje rude, kop ◊ Abbau von Privilegien – zmanjšanje privilegijev, odprava privilegijev Abbau von Beamten – zmanjšanje števila uradnikov, odpuščanje uradnikov (→ Beamtenabbau) abbauen – 1. odstraniti 2. zmanjšati, reducirati 3. znižati 4. kopati rudo abberufen – odpoklicati (→ Diplomat, Gott) Abberufung f odpoklic abbestellen – odpovedati naročilo, preklicati naročilo abbieten – oklicati Abbieten n oklic Abbildung f slika, ilustracija Abbitte f prošnja za odpuščanje ◊ Abbitte leisten/tun – prositi odpuščanja 11

Abbrandler m pogorelec Abbrandlergabe f pogorelščina (prispevki za pogorelce) abbrechen – 1. odlomiti, odtrgati 2. porušiti 3. prekiniti (→ Beziehung) Abbrechung f 1. rušenje 2. škoda Abbreviatur f okrajšava, kratica, abreviatura abbringen – 1. odnesti, odpeljati 2. odvračati, odvrniti 3. odpraviti Abbringung f odpravljanje, odprava Abbruch m 1. rušenje, odstranitev obstoječega objekta 2. prekinitev 3. škoda (*kvar) ◊ Abbruch der diplomatischen Beziehungen – prekinitev diplomatskih odnosov (*prekinjanje diplomatskih vezij) Abbruch leiden – utrpeti škodo Abbruch tun – prikrajšati (koga) zum Abbruch gereichen – biti v škodo abbüßen – 1. delati pokoro za (kaj), pokoriti se 2. prestati kazen Abbüßung f 1. pokora 2. prestajanje kazni ◊ nach Abbüßung der Strafe – po prestali kazni abdanken – 1. odpovedati se prestolu, abdicirati 2. odpustiti (vojaka, oficirja, uradnika) (→ Soldat) Abdankung f 1. odpoved prestolu, abdikacija 2. odpustitev (vojaka, oficirja, uradnika) Abdecker m konjederec (*konjač) Abdeckerei f konjedernica abdienen – odslužiti

A

Abendrot n večerna zarja abends – ob večerih, zvečer ◊ um 7 Uhr abends – ob 7. uri zvečer Abendtafel (→ Abendessen) Abendtisch (→ Abendessen) Abendunterhaltung f večerna zabava (*zabavni večer) aber – toda, ampak Aberglaube m praznoverje Aberhunderte pl stotine, na stotine aberkennen – odrekati, odvzeti Aberkennung f odrekanje (*odsojanje), odvzem (*odsodba) ◊ Aberkennung der bürgerlichen Ehrenrechte – odrekanje državljanskih pravic, odvzem državljanskih pravic Abfahrtsgeld n odpravnina, odhodnina (V 494), odselnina (G II. 250, 348) Abfall m 1. padanje, odpadanje 2. padec, nagib 3. zmanjšanje (števila, teže), pojemanje, upad 4. odstopanje od (česa), ločitev od (česa), odpadništvo (*odpad) 5. dohodek 6. odpad, odpadki abfallen – 1. padati, pasti, odpadati, odpasti 2. spuščati se, nagibati se 3. zmanjšati se, pojemati 4. izneveriti se (komu), odreči se (komu), odvrniti se od (koga) 5. zaslužiti Abfallstoffe pl odpadki ◊ Beseitigung der Abfallstoffe – odstranjevanje odpadkov Beseitigung der menschlichen Abfallstoffe – odstranjevanje človeških odpadkov (rubrika pri popisu prebivalstva leta 1910: »a) v stiku z občo kanalizacijo kraja (Anschluß an die allgemeine

Abdienung f odslužitev ◊ Abdienung des Freiwilligenjahres – odslužitev enoletnega vojaškega roka (→ Präsenzdienst/einjähriger Präsenzdienst ) Abdikation f odpoved prestolu, abdikacija abdizieren – odpovedati se prestolu, abdicirati abdringen – izsiliti Abds. = Abends (→ abends) abeilend – iztekajoč Abend m 1. večer 2. zahod ◊ Heiliger Abend – sveti večer: 24. december am Abend/des Abends – zvečer am Abend St. Johannis Baptistae – na predvečer sv. Janeza Krstnika zu Abend essen/speisen – večerjati Abendandacht f večerna maša Abendbrot (→ Abendessen) Abendessen n večerja Abendland n zahodne dežele, okcident abendländisch – zahoden, okcidentalen Abendmahl n večerja ◊ Heiliges Abendmahl – 1.

Gospodova večerja, zadnja večerja 2. sveto obhajilo (→ Kommunion) Abendmahl unter beiderlei Gestalten (Kelchkommunion) – obhajilo pod obema podobama Abendmahl unter einer Gestalt (Hostienkommunion) – obhajilo pod eno podobo Vermahnung zum Abendmahl – opomin pred obhajilom das Abendmahl einnehmen – večerjati jmdm. das Heilige Abendmahl reichen/spenden – obhajati (koga) 12

A

Ortskanalisation), b) z zistemom bečev (mittels Tonnensystems) ali c) drugače (in welcher anderer Weise)«) abfangen – prestreči, ujeti Abfangjäger m prestrezni lovec (vojaško letalo) abfassen – sestaviti, spisati, zapisati Abfassung f sestavljanje, pisanje abfertigen – 1. odpraviti 2. odpremiti (pošto, pisma, pakete) 3. poslati (npr. sla) Abfertigung f 1. odpravnina (*odpravilo) 2. odprema (pošte, pisem, paketov) 3. odprava (npr. potnikov) 4. dnevna zapoved Abfertigungsgebühr f odpravnina Abfertigungsoffizier m častnik, zadolžen za prevzem in predajo dnevne zapovedi abfeuern – sprožiti (→ Pöller) Abfeuern n sprožanje ◊ das Abfeuern von Pöllern – sprožanje topičev, sprožanje možnarjev Abfindung f 1. poravnava, pogodba 2. odpravnina, odškodnina Abfindungsbetrag m 1. pogodbeni znesek (*pogoditveni znesek) 2. odpravnina, odškodnina abflauen – zmanjšati se, poleči se Abfluß m odtok Abflußröhre f odtočna cev Abfolge f zaporedje ◊ in chronologischer Abfolge – v časovnem zaporedju abfolgen – izročiti abfordern – 1. terjati 2. pozvati, poklicati (→ Welt, Zeitlichkeit) 13

Abfuhr f 1. odvoz, odvažanje 2. odvajanje, plačevanje, (dajatev, davkov) 3. zavrnitev 4. poraz (v dvoboju) abführen 1. odpeljati, odvažati 2. odpeljati v zapor (celico) 3. odvesti, plačati (dajatev, davek) (*odrajtati, odrajtovati) 4. dokončati pravdo (*dognati pravdo, dovršiti pravdo) 5. nadaljevati s pravdo abführend – odvajalen (→ Tee) Abführmittel n odvajalno sredstvo Abg. = Abgeordnete(r) (→ Abgeordnete/r) Abgabe f 1. dajatev, davščina, dača 2. oddaja Abgabepreis f cena za oddajo Abgang m 1. primanjkljaj, pomanjkanje, odsotnost (*nedostatek, nedostojilo) 2. smrt (*odhod iz sveta) 3. odhod 4. izpis, eksmatrikulacija 5. zmanjšanje (števila, teže), pojemanje, upad 6. prodaja 7. izguba, izginotje ◊ tödlicher Abgang – smrt aus Abgang des Alters – zaradi mladoletnosti (*maloletnosti) aus Abgang rechtlicher Beweise – zaradi pomanjkanja pravnih dokazov bei Abgang – ob odsotnosti nach Abgang der männlichen Linie – po izumrtju moške linije in Abgang bringen – odpustiti (npr. iz bolnice) in Abgang kommen – 1. umreti 2. zgubiti se Abgänger m dijak, ki zapusti šolo (zlasti po opravljenem zrelostnem izpitu), absolvent

A

Abgefallene(r) m odpadnik abgehen – 1. oditi 2. odpeljati se 3. zapustiti šolo 4. prodajati se, iti v promet 5. odšteti 6. manjkati 7. potekati 8. umreti (→ Tod) 9. opustiti (→ Standpunkt) Abgehen n odhod Abgehung (→ Abgehen) abgelegen – 1. oddaljen, odročen (→ Ort) 2. odležan (→ Wein) Abgeordnetenhaus n poslanska zbornica (avstrijskega državnega zbora), spodnji dom (V 439) Abgeordnete(r) m 1. poslanec 2. odposlanec, delegat abgerichtet – izučen, izurjen abgerückt – pretekel abgesagt – zaklet (*naglaven) (→ Feind) abgeschieden – 1. samoten 2. pokojen Abgeschiedene f rajnica, pokojnica Abgeschiedene(r) m rajnik, pokojnik abgesehen – abgesehen von – razen, ne upoštevajoč ◊ Abgesehen von einigen wenigen Touristen, war der Platz leer. – Če ne upoštevamo nekaj turistov, je bil trg prazen.

Abgestrafte(r) m kaznjenec Abgeurteilte(r) m obsojenec abgewichen – pretekel Abgott m malik Abgötterei f malikovanje abhacken – odsekati (→ Finger, Hand) abhalten – 1. odvračati, odvrniti, zadržati, ovirati 2. prirediti, organizirati

abgängig – 1. manjkajoč 2. pogrešan Abgängige f pogrešanka Abgängige(r) m pogrešanec Abgangszeugnis n odhodno spričevalo, odhodnica (Ukaz ministra za bogočastje in uk z dne 20. avgusta 1870 leta, s katerim se občnim ljudskim šolam izdaje šolski in učni red / Verordnung des Ministers für Cultus und Unterricht vom 20. August 1870, womit eine Schul- und Unterrichtsordnung für die allgemeinen Volksschulen erlassen wird, je določal, da »otroci, kateri so na duši ali na telesi taki, da po dovršeni šolski dôbi dokazno več ni upati, da bi mogli ustreči namenu ljudske šole, dobé odhodno spričevalo (odhodnico) … (Kinder deren geistiger oder körperlicher Zustand nach vollendeter Schulpflichtigkeit erwiesenermaßen die Erreichung des Zweckes der Volksschule nicht mehr erwarten läßt, erhalten ein Abgangszeugnis …)«) ABGB/a.b.G.B. = Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch n Splošni državljanski zakonik abgeben – 1. oddati, podati, navesti (*izpovedati) (→ Äußerung, Erklärung, Meinung, Stimme, Urteil, Willenserklärung, Zeugnis) 2. odstopiti, predati (→ Geschäft) 3. prodajati 4. biti primeren (→ Soldat) 5. delati kot (→ Knecht), ukvarjati se s (čim), opravljati funkcijo 6. izstreliti (→ Ehrensalve, Schuß) ◊ wahrheitswidrig abgeben – napačno navesti (*izpovedati) abgeben, sich – 1. ukvarjati se s (čim) 2. družiti se s (kom) 14

A

Abhängigkeit f odvisnost ◊ sich in Abhängigkeit befinden – biti odvisen od (koga/česa) in Abhängigkeit bleiben – biti odvisen od (koga/česa) abhauen – odsekati (→ Finger, Hand) abhausen – izgubiti posestvo (zaradi prezadolženosti), propasti Abhauung f odsekanje (→ Fingerabhauung, Handabhauung) abheben – 1. vzdigniti, privzdigniti 2. dvigniti (→ Geld) abhelfen – pomagati (*odpomoči) (→ Übelstand, Wassermangel) Abhilfe f odpomoč ◊ Abhilfe schaffen – odpomoči abhold – nenaklonjen abhören – 1. zaslišati 2. prisluškovati 3. izpraševati 4. zdravniško osluškovati organe (zlasti pljuča), avskultirati Abhörung f 1. zaslišanje 2. prisluškovanje 3. izpraševanje 4. zdravniško osluškovanje organov (zlasti pljuč), avskultacija Abitur n zrelostni izpit, matura Abk. = Abkürzung (→ Abkürzung) abkarten – snovati, naskrivaj pripravljati Abkaufgeld n odkupnina, odkupni denar (G II. 341, 350) Abkaufgelder pl odselnine (G II. 348) abkommandieren – odposlati (z ukazom določiti za opravljanje posebne naloge) Abkomme m potomec abkommen – 1. oddaljiti se, zapustiti 2. dogovoriti se 3. opustiti, odpraviti 4. izvirati

Abhaltung f 1. ovira, zadržanost 2. izpeljava, organizacija ◊ Abhaltung von Wahlen – izpeljava volitev eine Abhaltung haben – biti zadržan abhandeln – 1. obravnavati 2. razpravljati 3. pogajati se, zbijati ceno 4. kupiti abhanden – abhanden kommen – izgubiti se, izginiti abhanden – abhanden sein – ne biti pri roki, ne biti tukaj Abhandlung f 1. obravnava, razprava 2. pogajanje 3. znanstvena razprava, znanstveni članek ◊ Abhandlung der Verlassenschaft – zapuščinska obravnava, zapuščinska razprava Abhandlung eines Vertrags – pogajanje zastran pogodbe Abhandlungsbehörde f razpravno oblastvo (*obravnavna gosposka) Abhandlungsgericht n razpravno sodišče (*obravnavna sodnija) Abhandlungsinstanz f razpravna instanca Abhandlungstagfahrt (→ Abhandlungstagsatz) Abhandlungstagsatz m narok (*dan za obravnavo, razpravni dan) Abhang m breg, brežina, obronek, pobočje abhängen – 1. biti odvisen od (koga/ česa) 2. viseti abhängig – 1. odvisen 2. viseč, navezan 3. padajoč (teren) jmdn. abhängig machen – podvreči (koga) 15

ZGODOVINSKI SLOVAR

Niko Hudelja 9 789612 378417

NEMŠKO-SLOVENSKI

ISBN 978-961-237-841-7

Niko Hudelja

NEMŠKO-SLOVENSKI ZGODOVINSKI SLOVAR