Page 1

SANDRO MEZZADRA

JE

VEČ-

KAKO

SANDRO MEZZADRA, BRETT NEILSON MEJA KOT METODA

KRAT NAGRAJENI PROFESOR ZA POLITIČNO TEORIJO IN POSTKO-

UNIVERZI BOLOGNI. RAZISKOVALNO SE UKVARJA Z VPRAŠANJI MIGRACIJ, KAPITALA IN MARKSISTIČNE TEORIJE; NJEGOVA DELA SO PREVEDENA V ŠTEVILNE TUJE JEZIKE. LONIALNE ŠTUDIJE NA V

BRETT NEILSON JE PROFESOR NA INŠTITUTU ZA KULTURO IN DRUŽBO

NA

AVSTRALSKI

UNIVERZI

WESTERN SIDNEY. RAZISKOVAL-

NO SE USMERJA K VPRAŠANJEM GLOBALIZACIJE, POMNOŽEVANJEM MEJA, NASTAJAJOČIM FINANČNIM

CENTROM MOČI IN TEORIJI DELA.

TUDI

NJEGOVA DELA SO PREVE-

DENA V SKUPAJ TRINAJST TUJIH

JEZIKOV, AKADEMSKI ŽIVLJENJEPIS PA DOPOLNJUJE VRSTO PRESTIŽNIH ŠTIPENDIJ IN NAGRAD.

BODO IZGLEDALE MEJE V

NAŠEM STOLETJU?

KAKŠNA

BO

NJIHOVA VLOGA V OBLIKOVANJU NACIONALNIH EKONOMIJ IN GLOBALNE DRUŽBENE UREDITVE?

MEJA KOT METODA ALI POMNOŽEVANJE DELA

SE BO POVEČEVALA NJIHOVA SELEKTIVNA PREPUSTNOST, KJER BO VSTOP V RAZVITE DRŽAVE OMOGOČEN SAMO IZBRANIM, ALI PA BODO POSTAJALE, KOT TRDITA AVTORJA, VSE BOLJ NAMENJENE REKRUTIRANJU

SANDRO MEZZADRA BRETT NEILSON

NOVE

DELOVNE

SILE, KI BO OHRANJALA PRIVILEGIJE BOGATEGA SVETA?

V KNJIGI SANDRO MEZZADRA IN BRETT NEILSON DOKAZUJETA, KAKO MEJAM V PRIHODNOSTI NE BO POPUŠČALA MOČ, PAČ PA BO,

V NASPROTJU Z ŠE NEDAVNIMI PRIČAKOVANJI, NARAŠČALA NJIHOVA VLOGA V SVETOVNI EKONOMIJI IN SOCIALNI PODOBI NAŠIH DRUŽB.

MEJA

KOT METODA Z

BOGATIM ETNOGRAFSKIM GRADIVOM, VKLJUČUJOČ NASTAJAJOČE AZIJSKE CENTRE GLOBALNE

MOČI, S KRITIČNIM VPOGLEDOM IN

TEORETSKO

PRECIZNOSTJO

NUDI STREZNUJOČI VPOGLED V POSTMILENIJSKO,

21. STOLETJE.

ISBN 978-961-06-0019-0

9 789610 600190

Meja_kot_metoda_naslovka_FINAL.indd 1

14.3.2018 11:53:05


Sandro Mezzadra in Brett Neilson

MEJA KOT METODA ALI POMNOŽEVANJE DELA

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 1

14.3.2018 10:39:27


Meja kot metoda ali pomnoževanje dela Naslov izvirnika: Border as Method, or, the Multiplication of Labor (Published by Duke University Press) © 2013 Duke University Press All rights reserved. © za prevod: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018 Vse pravice pridržane. Avtorja: Sandro Mezzadra, Brett Neilson Prevod: Jure Škerl Recenzenta: Rok Svetlič, Mitja Sardoč Uredila in predgovor napisala: Ksenija Vidmar Horvat Lektorirala: Eva Vrbnjak Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: Borut Krajnc Založila in izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2018 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Cena: 24,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2016. Raziskovalni program Družbena pogodba v 21. stoletju (št. P6-0400) sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 321.01:341.222 MEZZADRA, Sandro Meja kot metoda ali Pomnoževanje dela / Sandro Mezzadra in Brett Neilson ; [prevod Jure Škerl]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018 Prevod dela: Border as method, or, The multiplication of labour ISBN 978-961-06-0019-0 1. Neilson, Brett 293577216

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 2

14.3.2018 10:39:27


Kazalo Ksenija Vidmar Horvat: Uvertura ob Kolpi

5

Predgovor 9 Zahvala 15 Prvo poglavje: Razraščanje mej

17

Drugo poglavje: Fabrica mundi

41

Tretje poglavje: Skrajne meje kapitala

73

Svet skozi okno taksija Kaj je meja? V mejni krajini Meja kot metoda Obvladovanje delovne sile

Senčne črte Prvotna akumulacija sodobne kartografije Vzorec sveta Dresirana gorila in sveta krava Kontinentalni premiki Heterogenost globalnega prostora Moderni kapitalizem in svetovni trg Genealogija mednarodne razdelitve dela Tranzicije kapitalizma Pomnoževanje dela

17 20 24 29 34 41 44 51 57 64 73 78 86 90 97

Četrto poglavje: Figure dela

103

Peto poglavje: V prostoru časovnih mej

137

Delavci sveta Skrb za druge Finančni trgovci Verige, ki zvežejo, verige, ki povežejo Čigava enotnost? Od čajnih hiš do klopi Bitka za talente Pridržanost in izgnanost Notranje meje Razlikovalno vključevanje

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 3

103 110 117 125 128 137 142 147 155 161

14.3.2018 10:39:27


Šesto poglavje: Suvereni stroj vladljivosti

171

Sedmo poglavje: Območja, koridorji in postrazvojne geografije

207

Osmo poglavje: Ustvarjanje subjektov

243

Deveto poglavje: Prevajanje skupnega

275

Viri in literatura Imensko kazalo

309 345

Odločno, a humano Vodenje meje Konflikti režima Vozlišča moči Suvereni stroj vladljivosti

171 178 185 191 199

Koridorji in kanali 207 Uokvirjeni 214 Zadnji vlak proti domu? 221 Med korporacijama Cognizant in Infinity 229 Mejne cone 236 Stahanov in mi 243 Politični subjekti 250 Delo/moč 256 Mejni boji 262 Delo prevajanja 268 Čigava metoda? Artikulacija, prevajanje, univerzalnost Zamejevanje skupnega Zadruge, skupnostne ekonomije in prostori skupnega Boj za skupno

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 4

275 281 288 294 301

14.3.2018 10:39:27


Uvertura ob Kolpi

5

Ksenija Vidmar Horvat

Uvertura ob Kolpi

K

o je 21. decembra 2007, točno ob polnoči, Slovenija vstopila v schengensko območje, se je zdelo, da smo bili priča koncu neke zgodovine. Tisto noč se je schengenski teritorij razširil na spektakularnih 3,6 milijonov km², ki jih je prispevalo devet novih članic in ga poselilo s 404 milijona prebivalcev. Slavje, ki je pospremilo padec notranjih meja med vzhodom in zahodom Evrope, je bilo videti neizmerno. Delili so si ga politiki z obeh strani nekdanje železne zavese, veselili so se navadni ljudje. Medtem ko so mediji komaj sproti beležili padajoče pregrade nekdanjih mejnih prehodov, so deževale sodbe o koncu delitev in izključevanja. Zdelo se je, da je tisto noč ugasnila luč zgodovine, ki je napajala mučno dobo hladnega 20. stoletja. Ob polnoči je odbila ura za novo zgodovino. Nočna kompozicija pričakovanj je začela pot v politično zoro varnosti, socialnih vrednot in blaginje. Sloveniji je s 670 kilometri nekdanje meje na jugu in vzhodu pripadlo mesto 4278 kilometrov dolge zunanje meje EU. Le nekaj vstajanj v jutro nove zgodovine je bilo potrebnih, da se je decembrski spektakel »odmejevanja« izkazal za fantazijski epilog. »Schengenska zapornica«, »Žičnate ograje na brveh čez Kolpo«, »Schengenska mišnica« ... so bili časopisni naslovi, ki so zamenjali zgodnje zapise o »osvoboditvi« izpod meja. Tisto, kar se je prikazovalo kot duh epiloga, je bila v resnici uvertura – vstop v novo obdobje izključevanja. Mesto razodetja je, tako kot pred nekaj manj kot desetimi leti, tudi tokrat nastajalo prav v Sloveniji. Žičnate ograje ob brveh na Kolpi v letu 2008, na katere smo kmalu pozabili, so napovedovale pot razvijajočim

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 5

14.3.2018 10:39:27


6

Ksenija Vidmar Horvat

se kolutom rezilne žice v letu 2015. »Balkanska pot«, ki se je zaključevala na Kolpi, je iz Slovenije naredila mejno državo za ustvarjanje nedržavljanov, ljudi brez domovine in imena. Tokrat je namesto iz soseščine črpala iz človeškega bazena globalne vojne tragedije. Žica, ki potuje s tokom Kolpe, se je danes zarezala v pokrajino ob reki. Reko loči od njene brežine, spreminja pa tudi naravno koreografijo travnikov, gozdov in pašnikov, ki so si tu ustvarjali svoj biološki in kulturni prostor. Zrašča se z zemljo in okolico – četudi sameva v brezdelju in praznem času. Tega jesenskega jutra 2017, ko potujem vzdolž njene poti, se zdi kot duh iz preteklosti – opuščena fabrica mundi sredi zemljišča, ki ga je nekoč varovala in na njem ustvarjala begunce; zapuščena od ljudi z ene in druge strani njene nasilne anatomije – prepuščena sramu, pozabi in odpustkom. Pasivni pokrajinski teror, ki je ostal na mestu nedavne aktivne agresije mejne države, sili v humanitarni odziv – v sočutje z begunci, ki so zmrzovali v mrzlih vodah reke in, na pragu Evrope, izkušali poslednje dejanje izčrpavanja človeškega dostojanstva. Meja kot metoda nas opozarja, da je to le en del zgodbe. Lahko nas zanese v misel, da je Slovenija zgolj Bukovina 21. stoletja, »odmaknjena provinca Avstrijskega cesarstva«, na katere perifernih zemljevidih rastejo njej lastne postkolonialne iznajdbe izrednih stanj. Toda, kot poudarjata Mezzadra in Neilson, Agambenova teorija izrednih stanj (kot so taborišče ali centri za pridržanje tujcev ali meje) ne zdrži zgodovinske analize. Ne gre za odgovor na krizo, izjemne razmere, kaos, pač pa za povsem naturalizirano »skrito kraljestvo produkcije« – ali kot pravita avtorja, ontološki moment produkcije sveta v našem stoletju. Rečeno v sociološkem jeziku je kraj produkcije neoliberalnega subjekta, in kakor bi se ta želel ločiti od nasilnih zakonov, ki ustvarjajo subjekte iz zakonov akumulacije z razlaščanjem na drugem, neznanem koncu sveta, je migrant, ki obtiči na meji našega, njegov konstitutivni tujec. Meja kot metoda je historična materialistična študija produkcije življenja na mejah. Združuje branje Marxa in Foucaulta, ki ju na meji poveže v analitsko kartografijo epistemološke in političnoekonomske povezanosti centrov in periferij v nove zemljevide prostorske organizacije sveta. Rezilna žica ob Kolpi je ustrezna lokacija za terensko študijo, ki pritrjuje avtorjema. Če je njena ontologija kot duh iz preteklosti, zagotovo ne živi dalje tudi kot duh preteklosti. Četudi izpraznjena ljudi, nema in umaknjena z odra javne pozornosti, še zdaleč ni zamrla v epistemološki moči, ki seva v notranjost. Razprla je nove prostore dopustnega, premaknila stare meje nedostojnosti in dodala svoj »prispevek« k rutiniziranju mejnega nasilja.

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 6

14.3.2018 10:39:27


Uvertura ob Kolpi

7

To je tudi osnovno sporočilo Meje kot metode. Če se nam zdi, da meje danes izginjajo, moramo pogledati še enkrat in pogledati dobro – v resnici se pomnožujejo, potujejo in vznikajo na prostorih, kjer jih še včeraj ne bi pričakovali. To je nova mejna stvarnost, ki se je za schengensko Slovenijo rodila na Kolpi; tam bo, zagotovo, nekoč tudi splavila – ali postala krajinski muzej na prostem, pričevalec mejnih strahot z začetka 21. stoletja. Do takrat, skladno z epistemološkim vodilom knjige, naj služi kot kraj raziskovanja vsakdanjega rojevanja naše, slovenske družbe … kot tudi človekoljubne Evrope, h katere članstvu smo se prijavili kot varuhi njenih meja.

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 7

14.3.2018 10:39:28


Meja_kot_metoda_FINAL.indd 8

14.3.2018 10:39:28


Predgovor

9

Predgovor

Z

arisovanje meja že od pozne antične dobe spremljajo oblaki megle, blata, nasilja in začaranosti. V virih iz vsega sveta najdemo čudovite ter strahovite zgodbe o vzpostavljanju črt ločnic med svetim in profanim, dobrim in zlim, zasebnim in javnim ter notranjim in zunanjim. Naj gre za mejne izkušnje obrednih skupnosti ali za označevanje zasebnih zemljiških posesti, naj gre za bratomor, ki ga je Romul zagrešil nad Remom v mitološki povesti o ustanovitvi Rima, ali za širjenje imperialnih limesov, te zgodbe nam venomer razkrivajo produktivno moč meje in strateško vlogo, ki jo igra v izdelavi sveta. V njih je moč občutiti tudi veliko heterogenost semantičnega polja meje ter njenih kompleksnih simboličnih in materialnih implikacij. Pod vtisom sodobne kartografske reprezentacije in institucionalnega dogovora o meji kot črti, ki izvirata iz evropskega prostora, kasneje pa so ju vrtinci kolonializma, imperializma in antikolonialističnih bojev raznesli po vsem svetu, se na to kompleksnost pogosto pozablja, mejo pa, dobesedno, radi vidimo kot nekaj marginalnega. A danes smo priča globokim spremembam v tem videnju. Meja se je ustoličila v središče sodobne izkušnje, o čemer že pišejo številni raziskovalci. Soočeni smo ne le s pomnoževanjem različnih tipov meje, temveč tudi s ponovnim naraščanjem heterogenosti njenega semantičnega polja. Simbolične, jezikovne, kulturne in urbane razmejitve se nič več ne ujemajo s trdno geopolitično mejo – namesto tega se pogosto nepredvidljivo prekrivajo, povezujejo in razdružujejo ter tako prispevajo k oblikovanju novih oblik dominacije in izkoriščanja. Življenja in odnosi, ki se odvijajo na mejah sodobnega sveta in preko njih, so brez dvoma podvrženi nasilju. Pomislite le na nedokumentirane smrti

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 9

14.3.2018 10:39:28


10

Sandro Mezzadra in Brett Neilson: Meja kot metoda ali pomnoževanje dela

migrantov na mejah, ki tečejo skozi puščave med Mehiko in ZDA, ali tistih, ki izginejo v razburkanih vodah Sredozemskega morja. Te in druge obsežne mejne krajine so tarče tako starih kot novih oblik vojskovanja. Pomislite na Vaziristan, Kašmir ali Palestino. Knjiga pred vami išče navdih v ogorčenju in boju, še zlasti migrantskem, proti tovrstnemu obmejnemu nasilju in obmejnim vojnam. Tekom njenega pisanja sva se naučila (že spet, zlasti od migrantov) ocenjevati sposobnosti, veščine in izkušnje prečkanja mej in organiziranja življenja preko njih. V najinih predstavah je pomembno težo dobila povezava med dobesednimi in metaforičnimi praksami prevajanja ter razraščanjem mej in mejnih bojev v sodobnem svetu. Čeprav je to razraščanje, kot sva poudarila, globoko ukoreninjeno v delovanje starih in novi sredstev razlaščanja in izkoriščanja, sva mnenja, da lahko natanko s tega vidika boji, ki potekajo okoli mej, in prakse prevajanja, ki se pletejo okoli njih, predstavljajo ključno točko za razvoj razprave o politiki skupnega. To knjigo je moč delno brati kot prispevek k tej razpravi, v kateri vidiva nekaj zelo obetajočih nastavkov za ponovni zagon projekta osvoboditve v globalni sedanjosti. V zadnjih letih naju čedalje bolj moti osredotočenost številnih kritičnih študij mej in aktivističnih krogov na podobo zidu. To ne pomeni, da ne prepoznavava pomembnosti nastajanja zidov po vsem svetu le nekaj desetletij po padcu berlinskega zidu. Vendar pa se, neodvisno od dejstva, da je mnogo zidov precej manj rigidnih, kot se zdijo, v paradigmatičnem obravnavanju zidov kot ikon sodobnih mej skriva tveganje, da se izgubimo v osredotočenosti izključevalnih lastnosti meje. To lahko paradoksalno vodi v ojačenje podobe meje, torej ritualizirano nasilje in izganjanje, ki spremlja mnoge intervencije na meji. Podoba zidu lahko obenem ukorenini predstavo o jasni razmejitvi med zunanjostjo in notranjostjo, pa tudi željo po popolni integraciji slednje. Kot bova prikazala v tem delu, lahko z jemanjem meje ne le za »predmet« raziskovanja, pač pa tudi za »epistemološki« zorni kot (prav to misliva, ko govoriva o »meji kot metodi«), pridobimo produktivne uvide v napetosti in konflikte, ki brišejo ločnico med vključevanjem in izključevanjem, ter v dandanes hitro spreminjajoči se kodeks družbene vključenosti. Obenem se zavedava, da je trenutek prečkanja meje pomemben element njenega delovanja ne zgolj z vidika subjektov, ki jo prestopajo – enako velja tudi za države, globalne politične igralce, akterje vladanja in kapital. Razvrščanje in filtriranje tokov, blaga, dela in informacij, ki se odvija na mejah, je ključnega pomena za delovanje teh akterjev. Tudi tu uporaba meje kot epistemološkega zornega kota odpira nove in posebej produktivne perspektive na trenutne transformacije oblasti in kapitala – denimo z osvetljevanjem prepletanja suverenosti in vladljivosti ter razkrivanjem logističnih operacij, na katerih temeljijo globalni krogotoki akumulacije.

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 10

14.3.2018 10:39:28


Predgovor

11

V tem smislu je pričujoče pisanje o mejah treba brati kot prispevek h kritičnemu raziskovanju dejansko obstoječih globalnih procesov. Časi, v katerih je lahko knjiga, kot je Svet brez mej (angl. The Borderless World) iz leta 1990 guruja menedžmenta Kenichija Ōmaeja, zastavila okvire razpravi o globalizaciji in mejah, so nepreklicno minili. Ideja te knjige o igri ničelne vsote med globalizacijo in mejami (dokler se globalizacija širi, se bo relevantnost mej krčila) je bila tedaj zelo vplivna, do danes pa so jo pokopali dokazi o čedalje večji prisotnosti mej v našem svetu. Čeprav najina raziskava podrobno opisuje ta proces pomnoževanja mej, ne trdiva, da je globalizacija nacionalne države pustila nedotaknjene. Strinjava se z mnogimi misleci, ki so argumentirali, da se je nacionalna država v današnjem svetu preoblikovala in reorganizirala. Zaradi tega se osredotočava ne le na tradicionalne mednarodne meje, temveč tudi na druge črte, ki označujejo družbene, kulturne, politične in ekonomske ločnice. Raziskujeva denimo razmejitve okoli »posebnih gospodarskih con«, ki se razraščajo v nekdaj enotnih političnih prostorih po mnogih koncih sveta. Še enkrat, ena od osrednjih tez te knjige je, da meje še zdaleč niso namenjene zgolj zaustavljanju ali oviranju globalnega prehajanja ljudi, denarja in stvari, pač pa so se prelevile v temeljna orodja njihovega artikuliranja. Meje igrajo ključno vlogo v produkciji heterogenega prostora in časa sodobnega globalnega in postkolonialnega kapitalizma. Ta osredotočenost na izjemno heterogenost globalnega je ena od glavnih značilnosti najinega pristopa, ki je v nenehnem dialogu s številnimi antropološkimi in etnografskimi deli ter družbenimi in političnimi misleci. Nekakšno rdečo nit, ki teče skozi vseh devet poglavij, predstavljajo subjekti v gibanju in njihove izkušnje meje. Na njihovih primerih analizirava razvoj raznih oblik mejnih in migracijskih režimov v različnih delih sveta ter preučujeva, kako se ti režimi skladajo s produkcijo delovne sile kot blaga. Istočasno se osredotočava na dolgoročni problem razmerij med razširjajočimi se skrajnimi mejami kapitala in ozemeljskimi demarkacijami v zgodovini modernega kapitalizma, ki je bil že ob nastanku ustvarjen kot svetovni sistem. Prepričana sva, da je v trenutni globalni tranziciji pod pritiskom financializacije kapitala treba pod vprašaj postaviti celo najbolj cenjena pojmovanja in teoretične paradigme, ki sta jih za spopadanje s tem problemom razvili politična ekonomija in sociologija, vključno z mednarodno delitvijo dela ter delitvijo na center in periferijo. Na tem mestu ponovno privzemava vidik meje in predlagava vpeljavo novega koncepta: pomnoževanje dela. Hkrati bova poskusila orisati goli geografski prelom, ki leži v osrčju kapitalistične globalizacije. Mejo kot metodo je torej mogoče brati tudi kot poskus prispevka k trenutni razpravi o spreminjajoči se obliki svetovnega reda in nereda.

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 11

14.3.2018 10:39:28


12

Sandro Mezzadra in Brett Neilson: Meja kot metoda ali pomnoževanje dela

Najin poudarek na heterogenost je pomemben tudi za analizo tega, kar po Karlu Marxu poimenujeva sestava sodobnega živega dela, ki je čedalje bolj prekrižano, razdeljeno in pomnoženo s praksami mobilnosti ter delovanjem mej. Za analitični vpogled v te procese prepletava več vidikov in glasov, ki presegajo delitev na Sever in Jug. Ob poudarjanju relevantnosti izkušenj migracije in režimov nadzora za transformacije dela v evroatlantskem svetu, ki se pojavlja tako pri analizi skrbstvenega in afektivnega dela kot pri analizi prekarnosti, se osredotočava tudi na, denimo, sistem registracije gospodinjstev hukou na Kitajskem ter na kompleksne sisteme zamejevanja, ki notranje delijo indijski trg dela. Zavedava se številnih razlik, ki jih je pri tem treba upoštevati. Ne v teh ne v kateremkoli drugem primeru ne želiva predlagati komparativne analize. Zanima naju drugačna vrsta produkcije znanja, takšna, ki gradi iz konceptov ter obdeluje (dostikrat nepričakovana) sozvočja ter razhajanja, nastajajoča v srečevanjih ter trkih le-teh, pa tudi materialnost, ki je lahko zelo oddaljena od tiste, v katerih so bili prvotno formulirani. To je neločljivi del meje kot metode. V primeru sestave živega dela takšen pristop pokaže na strateški pomen heterogenosti (denimo številk, kvalifikacij, pravnega ali družbenega statusa) v zelo različnih geografskih merilih. Dandanes je za kakršnokoli raziskovanje sestave dela mnogoterost nujna izhodiščna točka. Meja kot metoda poskuša priskrbeti orodja za razpoznavanje točk intenzivnejših konfliktov in trenj, na katere se lahko takšno raziskovanje osredotoči. Čeprav mnogoterost in heterogenost režejo in delijo sredstva nadzora ter hierarhizacije, danes prav nič manj ne drži, da je enotnost moč (če uporabimo besede, ki so opredelile neko obdobje v zgodovini razrednega boja). Hkrati pa morajo biti pogoji te enotnosti premišljeni popolnoma na novo in z upoštevanjem ozadja mnogoterosti ter heterogenosti, ki ju je treba spremeniti iz šibkosti v moč. Ni presenetljivo, da naju je preučevanje mej pripeljalo v dialog z nekaterimi najvplivnejšimi elaboracijami na temo politične subjektivnosti v trenutnih kritičnih razpravah. Meje v sodobnosti igrajo konstitutivno vlogo v načinih produkcije ter v organizaciji politične subjektivnosti. Verjetno najboljši primer tega je državljanstvo. Treba je samo pomisliti na pomembno povezavo med državljanstvom in delom v 20. stoletju, da nam postane jasno, kako je gibanje dvojne figure državljana-delavca ujeto v nacionalne okvire države. S preučevanjem študij državljanstva, dela in bolj filozofskih razprav o politični subjektivnosti orisujemo napetosti in prepade, ki režejo skozi sodobni figuri državljana in delavca. Meje, ki ju določajo, postajajo zamegljene in nestabilne ter tudi same, če parafraziramo slogan Latinoameričanov v ZDA (»mi nismo prečkali meje, meja je prečkala nas«), čedalje bolj prečkane in presekane z mejami. Prav okoli teh meja, ki sicer pogosto tečejo daleč stran od dobesedne meje, se

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 12

14.3.2018 10:39:28


Predgovor

13

bijejo najbolj ključni boji sedanjega časa. Da bi odprli prostore, znotraj katerih bi bila mogoča organizacija novih oblik politične subjektivnosti, je politično imaginacijo nujno potrebno osvoboditi bremen državljana-delavca ter države. Na tem mestu se najino delo še enkrat več sreča s trenutnimi razpravami o prevajanju ter skupnem.

Meja_kot_metoda_FINAL.indd 13

14.3.2018 10:39:28


SANDRO MEZZADRA

JE

VEČ-

KAKO

SANDRO MEZZADRA, BRETT NEILSON MEJA KOT METODA

KRAT NAGRAJENI PROFESOR ZA POLITIČNO TEORIJO IN POSTKO-

UNIVERZI BOLOGNI. RAZISKOVALNO SE UKVARJA Z VPRAŠANJI MIGRACIJ, KAPITALA IN MARKSISTIČNE TEORIJE; NJEGOVA DELA SO PREVEDENA V ŠTEVILNE TUJE JEZIKE. LONIALNE ŠTUDIJE NA V

BRETT NEILSON JE PROFESOR NA INŠTITUTU ZA KULTURO IN DRUŽBO

NA

AVSTRALSKI

UNIVERZI

WESTERN SIDNEY. RAZISKOVAL-

NO SE USMERJA K VPRAŠANJEM GLOBALIZACIJE, POMNOŽEVANJEM MEJA, NASTAJAJOČIM FINANČNIM

CENTROM MOČI IN TEORIJI DELA.

TUDI

NJEGOVA DELA SO PREVE-

DENA V SKUPAJ TRINAJST TUJIH

JEZIKOV, AKADEMSKI ŽIVLJENJEPIS PA DOPOLNJUJE VRSTO PRESTIŽNIH ŠTIPENDIJ IN NAGRAD.

BODO IZGLEDALE MEJE V

NAŠEM STOLETJU?

KAKŠNA

BO

NJIHOVA VLOGA V OBLIKOVANJU NACIONALNIH EKONOMIJ IN GLOBALNE DRUŽBENE UREDITVE?

MEJA KOT METODA ALI POMNOŽEVANJE DELA

SE BO POVEČEVALA NJIHOVA SELEKTIVNA PREPUSTNOST, KJER BO VSTOP V RAZVITE DRŽAVE OMOGOČEN SAMO IZBRANIM, ALI PA BODO POSTAJALE, KOT TRDITA AVTORJA, VSE BOLJ NAMENJENE REKRUTIRANJU

SANDRO MEZZADRA BRETT NEILSON

NOVE

DELOVNE

SILE, KI BO OHRANJALA PRIVILEGIJE BOGATEGA SVETA?

V KNJIGI SANDRO MEZZADRA IN BRETT NEILSON DOKAZUJETA, KAKO MEJAM V PRIHODNOSTI NE BO POPUŠČALA MOČ, PAČ PA BO,

V NASPROTJU Z ŠE NEDAVNIMI PRIČAKOVANJI, NARAŠČALA NJIHOVA VLOGA V SVETOVNI EKONOMIJI IN SOCIALNI PODOBI NAŠIH DRUŽB.

MEJA

KOT METODA Z

BOGATIM ETNOGRAFSKIM GRADIVOM, VKLJUČUJOČ NASTAJAJOČE AZIJSKE CENTRE GLOBALNE

MOČI, S KRITIČNIM VPOGLEDOM IN

TEORETSKO

PRECIZNOSTJO

NUDI STREZNUJOČI VPOGLED V POSTMILENIJSKO,

21. STOLETJE.

ISBN 978-961-06-0019-0

9 789610 600190

Meja_kot_metoda_naslovka_FINAL.indd 1

14.3.2018 11:53:05

Profile for Znanstvena zalozba FF

Meja kot metoda ali pomnoževanje dela  

Kako bodo izgledale meje v našem stoletju? Kakšna bo njihova vloga v oblikovanju nacionalnih ekonomij in globalne družbene ureditve? Se bo p...

Meja kot metoda ali pomnoževanje dela  

Kako bodo izgledale meje v našem stoletju? Kakšna bo njihova vloga v oblikovanju nacionalnih ekonomij in globalne družbene ureditve? Se bo p...

Advertisement