Medvrstniško nasilje v šoli

MEDV NASIL ISBN 978-961-237-637-6

Medvrstniško nasilje je danes eden od perečih problemov v šolah po celem svetu. Pričujoča knjiga predstavlja prvi sintezni prikaz obravnave medvrstniškega nasilja pri nas v šolah, vključujoč sodobni pogled na pojav medvrstniškega nasilja z novo obliko tega nasilja – spletnim nasiljem, ki je v zadnjem desetletju zaradi razvoja tehnologije močno v porastu.

Količina odkritega medvrstniškega nasilja v šolah predstavlja le vrh »ledene gore«, saj se – po poročanju učencev, odkrije in posledično obravnava le manjši del tega nasilja. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da to nasilje prinaša s seboj negativne posledice za zdravje in ustrezno psihološko prilagojenost vseh učencev – tako žrtev, nasilnežev kot tudi učencev – opazovalcev.

Zato je primarni namen knjige povečati občutljivost študentov, pedagoških delavcev v šolah (učiteljev in svetovalnih delavcev), staršev in raziskovalcev za pojav tega nasilja.

S povečano občutljivostjo za prepoznavanje tega nasilja ter s poznavanjem učinkovitih preventivnih in intervencijskih programov spoprijemanja s tem problemom, lahko pričakujemo izboljšanje šolskega okolja v varen prostor, v katerem se bodo učenci lahko učili in osebnostno razvijali.

SONJA PEČJAK je redna profesorica pedagoške psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z raziskovanjem psihologije branja in pismenosti (razvojem zgodnjih bralnih sposobnosti, bralne motivacije in branja za učenje), s procesi samoregulacijskega učenja (učnimi strategijami), učenci z učnimi težavami, procesi kariernega odločanja pri šolskem svetovanju in medvrstniškim nasiljem v šolah. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih monografij. Kot nosilka oz. sodelavka je sodelovala v številnih raziskovalnih projektih (npr. Bralna motivacija kot dejavnik učenčeve uspešnosti v osnovni šoli; Odnos med razvojem in vrednotenjem komunikacijskih kompetenc v osnovni in srednji šoli; Pogoji za razvoj bralne pismenosti in mnogih drugih).

SONJA PEČJAK: MEDVRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI

9 789612 376376

SONJA PEČJAK

MEDVRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI Oddelek za psihologijo Ljubljana 2014

Sonja Pečjak

MEDVRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI

Ljubljana 2014

MEDVRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI Avtorica: Sonja Pečjak Recenzentki: Melita Puklek Levpušček, Katja Košir Lektorica: Katarina Fekonja Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: iStockphoto © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za psihologijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o.

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2014 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 16,40 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.922.2-053.5(075.8) 316.62-053.5(075.8) PEČJAK, Sonja Medvrstniško nasilje v šoli / Sonja Pečjak. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014 ISBN 978-961-237-637-6 273017856

Kazalo

3

Kazalo

Predgovor ....................................................................................................................................................... 5 Vsebinska struktura knjige..................................................................................................................... 5 Komu je knjiga namenjena?.................................................................................................................. 6

1 Opredelitev in vrste medvrstniškega nasilja......................................................................... 7 1.1.Kaj je medvrstniško nasilje?............................................................................................................. 8 1.1.1 .Opredelitev medvrstniškega nasilja................................................................................ 9 1.2 .Vrste medvrstniškega nasilja.......................................................................................................10 1.3.Posebne vrste medvrstniškega nasilja ....................................................................................13 1.3.1 .Medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami....................................13 1.3.2.Spolno nasilje v šoli.............................................................................................................14 1.3.3.Spletno nasilje (cyber bullying).......................................................................................15 1.4.Kaj pa ni medvrstniško nasilje?...................................................................................................18 1.5.Prepričanja/miti o medvrstniškem nasilju..............................................................................26

2 Razširjenost medvrstniškega nasilja.........................................................................................34 2.1 .Tuje raziskave o medvrstniškem nasilju...................................................................................36 2.1.1 .Razširjenost spletnega nasilja..........................................................................................42 2.2.Raziskave o medvrstniškem nasilju v Sloveniji......................................................................43 2.3.Medvrstniško nasilje glede na spol in starost........................................................................45 2.4.Je medvrstniškega nasilja danes več, kot ga je bilo nekoč?.............................................48

3 Vloge in dinamika v medvrstniškem nasilju .......................................................................52 3.1 .Vloge učencev v medvrstniškem nasilju..................................................................................53 3.1.1.Psihološki profil učenca ŽRTVE .......................................................................................55 3.1.2.Psihološki profil učenca nasilneža..................................................................................60 3.1.3.Psihološki profil učenca OPAZOVALCA ........................................................................63 3.2.Teoretične podlage za razumevanje medvrstniškega nasilja ..........................................67 3.2.1 .Teorija socialnoinformacijskega procesiranja ...........................................................68 3.2.2. Teorija uma ............................................................................................................................71 3.2.3.Teorija moralnega razvoja.................................................................................................72 3.3.Dinamika medvrstniškega nasilja..............................................................................................73 3.2.1 .Model valujočega učinka...................................................................................................74

4

Medvrstniško nasilje v šoli

3.2.2.Model spiralnega učinka navzdol...................................................................................75 3.2.3.Dinamika delovanja spletnega nasilja..........................................................................78

4 Raziskovanje medvrstniškega nasilja.......................................................................................81 4.1.Vprašalniki medvrstniškega nasilja............................................................................................85 4.1.1 Olweusov vprašalnik žrtev nasilja (The Olweus Bullying Victim Questionnaire – OBVQ, Olweus, 1996)...........................................................................85 4.1.2.Vprašalnik Nasilnež/Žrtev (Bully/Target; Parada, Marsh in Craven, 2010)

86

4.1.3 Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli (School Bullying Scales; Cheng s sod., 2011)..............................................................................................................87 4.1.3.Vprašalnik Vloga opazovalcev (Parada, 2006)............................................................88 4.1.4 Vprašalnik medvrstniškega nasilja (Yoon in Kerber, 2003)...................................90 4.2. Intervju ................................................................................................................................................92 4.3.Vrstniško ocenjevanje z ocenjevalnimi lestvicami...............................................................93

5 Programi za spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem ....................................................

5.1 C . elostni programi proti medvrstniškemu nasilju.................................................................95 5.1.1 .Olweusov program (1995).................................................................................................95 5.1.2.Sullivanov program (2011)................................................................................................96 5.2.Preventivni in intervencijski programi v sloveniji...............................................................107 5.2.1 .Preventivni programi .......................................................................................................108 5.2.2.Intervencija za zmanjšanje medvrstniškega nasilja v šoli....................................114 5.2.4 Primeri nekaterih intervencijskih programov v Sloveniji.....................................125 5.3 Učinkovitost programov proti medvrstniškemu nasilju..................................................128

6 Literatura ........................................................................................................................................................

PRILOGE PRILOGA 1: Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli (Cheng s sod., 2011)..................................147 PRILOGA 2: Vprašalnik Vloga opazovalcev (Parada, 2006).............................................................151 PRILOGA 3 : Vprašalnik medvrstniškega nasilja (Yoon in Kerber, 2003)....................................153 PRILOGA 4: smernice za analizo, preprečevanje, obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru (september 2004) ..........................................................................160

Predgovor

5

Predgovor

Medvrstniško nasilje v šolah je težava, ki se pojavlja praktično v vseh šolah po svetu. Ker s seboj prinaša negativne posledice za zdravje in ustrezno psihološko prilagojenost vseh učencev – tako žrtev, nasilnežev kot tudi opazovalcev −, je dobrih 30 let predmet tako sistematičnega znanstvenega preučevanja kot tudi truda za zmanjšanje takega nasilja s strani izobraževalnih politik.

Ta knjiga pomeni prvo sintezno obravnavo medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah in vključuje sodobni pogled na pojav medvrstniškega nasilja z novo obliko tega nasilja – spletnim nasiljem, ki se v zadnjem desetletju zaradi razvoja tehnologije močno povečuje.

Vsebinska struktura knjige Knjiga je po vsebini razdeljena v pet poglavij. V prvem poglavju »Opredelitev in vrste medvrstniškega nasilja« se bo bralec seznanil, kdaj lahko govorimo o medvrstniškem nasilju, katere vrste tega nasilja poznamo in katera so najpogostejša napačna prepričanja učencev, učiteljev in staršev o tem nasilju. V drugem poglavju »Razširjenost medvrstniškega nasilja« bo predstavljenih nekaj tujih in domačih raziskav o tem problemu, ki z različnimi raziskovalnimi pristopi (vzdolžne in prečne raziskave; primerjave pojava med različnimi kulturnimi okolji, starostnimi skupinami in spoloma) kažejo vso raznovrstnost tega pojava. Hkrati bomo opozorili na problem (pre)majhne občutljivosti šolskega okolja na pojav medvrstniškega nasilja, zaradi česar se odkrije in obravnava le majhen del tega nasilja. V tretjem poglavju »Vloge in dinamika medvrstniškega nasilja« bomo na kratko označili psihološke značilnosti vseh udeležencev v tem nasilju – učencev žrtev, nasilnežev in opazovalcev − ter poskušali s psihološkimi teorijami in modeli pokazati na socialno naravo tega pojava. Medvrstniško nasilje namreč ne zadeva le odnosa med nasilnežem in žrtvijo, pač pa ves socialni sistem, v katerem se odvija (učencev opazovalcev, drugih učencev, pedagoških delavcev na šolah in staršev). Zaradi tega je pristop k preprečevanju in odpravljanju tega nasilja učinkovit le, če je celosten in vključuje vse udeležence v šolskem sistemu in družini, kar bo vsebovalo peto poglavje »Preventiva in intervencija«. V četrtem poglavju pa bodo opisani različni metodološki pristopi (in instrumenti) k preučevanju medvrstniškega nasilja.

6

Medvrstniško nasilje v šoli

Komu je knjiga namenjena?

Knjiga je v prvi vrsti namenjena študentom, saj je zasnovana kot učbenik za študente Filozofske fakultete (psihologije in drugih smeri), ki v okviru predmetov »Medvrstniško nasilje v šoli«, »Psihosocialni v šoli« in drugih predmetov spoznavajo to obliko nasilja v šoli, povečujejo občutljivost za zaznavanje in prepoznavanje tega nasilja ter spoznavajo učinkovite preventivne in intervencijske programe za spoprijemanje s to težavo in raziskovanje te problematike. V njej so opisani številni primeri tovrstnega nasilja iz slovenskih šol, ki ilustrirajo teoretične opise tega pojava. Hkrati vsebuje tudi vaje in projektne naloge za študente, tako da lahko ti uporabijo svoje teoretično znanje pri razlagi ali raziskovanju konkretnega primera medvrstniškega nasilja.

Knjiga je namenjena tudi študentom pedagoških programov na drugih fakultetah, saj bodo kot učitelji imeli odločilno vlogo pri srečevanju s tem nasiljem. Od njih bo v prvi vrsti odvisno, koliko »ledene gore« medvrstniškega nasilja bo ostalo pod vodo (neodkritega in neobravnavanega) oz. koliko učencem bodo pomagali pri tem, da se bodo lahko učili in razvijali v varnejšem okolju.

Knjiga je seveda namenjena tudi učiteljem, da ne bodo spregledali medvrstniškega nasilja (in se zato ne bi odzivali nanj), saj bi to sicer imelo hude posledice za normalen razvoj tako žrtev kot nasilnežev in drugih učencev opazovalcev nasilja.

Knjiga je namenjena tudi staršem in vsem tistim, ki se raziskovalno ukvarjajo z vprašanjem medvrstniškega nasilja.

V želji, da bi knjiga vsaj malce pripomogla k boljšemu razumevanju tega pojava, ki ga mnogi minimalizirajo, vendar ima velikokrat pogubne posledice za normalen psihični razvoj učencev, jo pošiljam na pot.

V Vrbnjah, julija 2013

Avtorica

Opredelitev in vrste medvrstniškega nasilja

1 Opredelitev in vrste medvrstniškega nasilja

agresivno/manipulativno VEDENJE

zavestno/namerno

neravnovesje moči

1.

OPREDELITEV IN VRSTE MVN posredno

Olweus (1993)

2.

PREPRIČANJA/ MITI O MVN

3. VRSTE

fizično

Berger (2007)

odnosno

neposredno

verbalno RAZLIČNE KLASIFIKACIJE

Sullivan (2011) fizično psihično

spletno verbalno neverbalno

V tem poglavju se boste seznanili: • s tem, kaj je medvrstniško nasilje in kdaj se je začelo znanstveno raziskovanje tega pojava; • z vrstami medvrstniškega nasilja (fizično, psihično – verbalno in neverbalno); • s posebnimi oblikami medvrstniškega nasilja (do učencev s posebnimi potrebami, spolno in spletno nasilje); • s kriteriji za določanje pojavnosti medvrstniškega nasilja; • z miti in napačnimi prepričanji o medvrstniškem nasilju.

7

8

Medvrstniško nasilje v šoli

»Temeljna demokratična pravica otroka je, da se počuti v šoli varnega, da so mu prihranjena zatiranje in ponavljajoča se, namerna ponižanja, ki so sestavni del medvrstniškega nasilja.« Olweus (1999, 21) Organizacija združenih narodov v svoji deklaraciji o otrokovih pravicah piše, da ima vsak otrok med drugimi pravicami do kakovostnega življenja tudi pravico izobraževati se in biti varen (Organizacija združenih narodov, 1991). Z medvrstniškim nasiljem v šoli je ta temeljna pravica otroka in mladostnika, da je v šoli in razredu varen, kršena. Hkrati pa pravice do dostojanstva, svobode in varnosti vplivajo na fizično, čustveno, socialno in izobraževalno dobro počutje posameznika.

Medvrstniško nasilje je težava, s katero se srečujejo praktično vse države, mnoge od njih pa se s tem pojavom tudi sistematično ukvarjajo. Študija G. Maxwell in J. Carroll-Lind (1997), v katero sta vključili prvo- in drugošolce na Novi Zelandiji, je pokazala, da so že mlajši učenci kot eno od najhujših izkušenj zanje na prvem mestu omenili smrt oz. izgubo njim ljube osebe, na drugem mestu pa že trpinčenje s strani drugih otrok.

1.1 Kaj je medvrstniško nasilje?

Angleška beseda »bullying« je bila v starejši literaturi slovenjena kot trpinčenje med učenci, v novejši literaturi pa uporabljamo zanjo izraz medvrstniško nasilje.

V skandinavskih državah se kot sinonim za bullying uporablja izraz »mobbing«, nekateri avtorji (npr. Sullivan, 2011) pa predlagajo, da bi s tem izrazom označevali nasilje, kadar bi se skupina ljudi spravila na posameznika. Pri nas pa se izraz »mobbing« uporablja predvsem v povezavi z nasiljem na delovnem mestu.

Gre torej za različno poimenovanje istega pojava, v tej knjigi pa bom uporabljala izraz medvrstniško nasilje.

Ross (2002) poudarja, da se večina raziskovalcev medvrstniškega nasilja med učenci strinja, da je trpinčenje oz. medvrstniško nasilje resen in povsod prisoten problem, manj pa se jih strinja glede opredelitve tega pojava. Čeprav je medvrstniško nasilje med učenci star pojav, pa do 70-ih let preteklega stoletja ni bil predmet sistematičnega preučevanja. V evropskem prostoru se je zanimanje za problem medvrstniškega nasilja med učenci najprej pojavilo v skandinavskih državah – na Švedskem konec 60-ih, na Norveškem pa v začetku 70-ih let. Šolske oblasti so večjo pozornost temu pojavu posvetile zlasti po letu 1982, ko so časopisi poročali o samomoru treh otrok, starih od 10 do 14 let, ki so samomor storili zaradi hudega trpinčenja s strani vrstnikov. Ta dogodek je dvignil

Opredelitev in vrste medvrstniškega nasilja

9

veliko prahu, zato je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje jeseni leta 1983 v norveških osnovnih šolah uvedlo nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci.

1.1.1 Opredelitev medvrstniškega nasilja Mnogi raziskovalci uporabljajo pri opredelitvi medvrstniškega nasilja definicijo prvega sistematičnega raziskovalca tega področja Dana Olweusa (1993), ki pravi, da o medvrstniškem nasilju govorimo, kadar je neki učenec v daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oz. negativnim dejanjem, ki jih je povzročil njegov vrstnik ali skupina vrstnikov.

Iz njegove opredelitve izhajajo vse poznejše opredelitve medvrstniškega nasilja, ki pa ji dodajo še nekatere elemente. Tako npr. Smith in Ananiadou (2003) ter Sullivan (2011) opredeljujejo medvrstniško nasilje s temi elementi: • zavestno, namerno in ponavljajoče se vedenje, • agresivno vedenje in/ali • manipulativno vedenje in/ali • izključevalno vedenje • ene ali več oseb proti eni ali več osebam, ki je/so šibkejša/e (fizično, psihično ali socialno) od nasilneža.

Medvrstniško nasilje je torej agresivno vedenje, ki je namerno (ne naključno ali posledica igre) in vključuje neravnovesje moči. Pogosto se nasilje dogaja stalno. Če povzamemo elemente medvrstniškega nasilja iz različnih opredelitev, ima medvrstniško nasilje (ali ustrahovanje oz. trpinčenje, ki sta starejša izraza) te skupne elemente: • je tisto nasilje, ki je ponavljajoče in se lahko dogaja dlje časa; • ima namen škoditi drugemu; • ima različne pojavne oblike (lahko je verbalno, psihično ali fizično …); • vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem (fizične ali psihične nemoči); • je pogosto skrito avtoriteti v šoli (učiteljem); • nasilneži ne pričakujejo, da bodo razkriti in da bodo trpeli posledice za svoja dejanja; • nasilneže je pogosto strah nasilnih dejanj drugih; • za žrtve ima tako nasilje fizične in psihične posledice; • nasilje deluje kot grožnja ne samo na žrtev, pač pa tudi na tiste, ki so priče temu nasilju, torej na opazovalce.

V nekaterih okoliščinah lahko tudi enkraten dogodek v obliki hujšega nadlegovanja obravnavamo kot medvrstniško nasilje.

10

Medvrstniško nasilje v šoli

Medvrstniško nasilje lahko izvaja posameznik (nasilnež) ali skupina. Tudi tarča nasilja je lahko posameznik (žrtev) ali pa skupina. Empirične raziskave kažejo, da gre v večini primerov za medvrstniško nasilje nad posameznikom, trpinči pa ga skupina dveh do treh učencev.

Učenci lahko sami rešujejo težave, če so po moči (fizični ali psihični) in po statusu med seboj enakovredni. Kadar pa se pojavi neravnovesje moči – kadar se šibkejši težko brani in je nemočen proti učencu ali učencem − pa gre za klasično obliko medvrstniškega nasilja. Če se vprašamo, zakaj o medvrstniškem nasilju tako malo vemo ali zakaj je to nasilje tako pogosto prikrito, lahko najdemo številne razloge za to. Med njimi so najpogostejši: • nasilneži in žrtve o tem molčijo (iz različnih razlogov); • zdi se, da odrasli ta pojav pogosto podcenjujejo, ga minimalizirajo; • odrasli pogosto tega pojava ne zaznajo več let in stiske učencev ne interpretirajo pravilno; • v mnogih kulturah se od otrok in mladostnikov pričakuje, da sami rešujejo take težave; • žrtev se pogosto počuti osramočena, ponižana, noče priznati sebi in drugim, da je socialno manj iznajdljiva, da se ne zna braniti; • starši se sramujejo otrok, ki niso uspešni v socialnih stikih in postanejo žrtev medvrstniškega nasilja.

1.2 Vrste medvrstniškega nasilja Medvrstniško nasilje ima številne oblike, tako fizične kot druge.

VAJA v predavalnici Študenti se razdelijo v manjše skupine (po 5 do 6). Dobijo dve nalogi: (i) Najprej vsak član skupine navede primer medvrstniškega nasilja, ki mu je bil priča v šoli – iz lastne izkušnje ali ko je bil prisoten kot opazovalec. (ii) Nato v skupini napišejo vse pojavne oblike medvrstniškega nasilja v šoli, ki se jih spomnijo, in jih ilustrirajo s primeri, o katerih so se pogovarjali pri prvi nalogi.

Raziskovalci medvrstniško nasilje razvrščajo v različne kategorije. Olweus (1993) razlikuje med: • neposrednim medvrstniškim nasiljem, pri katerem gre za odkrit in očiten napad na drugo osebo, in • posrednim nasiljem, kot je npr. socialna osamitev in izključitev iz skupine.

Opredelitev in vrste medvrstniškega nasilja

11

Nekoliko drugače razvrščata agresivno vedenje, ki je podlaga medvrstniškega nasilja, Rivers in Smith (1994). Navajata tri vrste agresivnosti: • direktno fizično agresivnost, • direktno verbalno agresivnost, • indirektno agresivnost (kot je npr. razširjanje govoric in neresničnih zgodb).

V Olweusovem vprašalniku medvrstniškega nasilja (Solberg in Olweus, 2003) je navedenih sedem kategorij medvrstniškega nasilja: • verbalno nasilje, • izločenost iz skupine, • fizično nasilje, • širjenje lažnih govoric, • jemanje denarja ali poškodovanje tujih stvari, • prisiljenost v nekatera početja, • rasno nasilje (ko je posameznik žrtev zaradi rase ali barve).

Drugi razvrščajo tako nasilje med učenci nekoliko drugače. Tako npr. Cheng, Chen, Ho in Cheng (2011) navajajo šest kategorij nasilnega vedenja do vrstnikov: • fizično nasilje, • verbalno nasilje, • relacijsko oz. odnosno nasilje, • nasilje do lastnine, • vedenjsko nasilje, • prisilno vedenje.

Sullivan (2011) pa pojavne oblike medvrstniškega nasilja kategorizira hierarhično. Navaja dve širši kategoriji medvrstniškega nasilja, in sicer fizično in psihično nasilje, navedeno pa naprej deli v ožje kategorije.

Fizično nasilje (imenovano tudi direktno nasilje/agresija), vključuje ta vedenja: • pretepi s poškodbami, • namerno brcanje, • odrivanje, lasanje, • omejevanje gibanja, • grizenje, • prerivanje, potiskanje, • namerno poškodovanje lastnine posameznika oz. uničevanje njegovih osebnih predmetov.

Psihično nasilje (imenovano tudi posredno nasilje/agresija), ki pomeni napad na posameznikovo »notranjost«. Cilj je škoditi posamezniku, ki je tarča

12

Medvrstniško nasilje v šoli

napada, vendar pogosto brez fizičnih znakov. Zato nekateri menijo, da je tako nasilje manj škodljivo. Pri tem Goldstein s sod. (2007) opozarja, da je tako nasilje ravno tako škodljivo kot fizično.

Psihično nasilje Sullivan (2011) naprej deli na: • verbalno nasilje, med katerega uvršča npr.

• žaljivke in zmerljivke s spolno in socialno vsebino, • razširjanje lažnih, neresničnih govoric = ruminacija, • hujskanje prijateljev, • grožnje, povezane z izsiljevanjem za denar, • druge oblike verbalnega poniževanja, kot opazke, spakovanje itd.; •

neverbalno nasilje, ki ga deli na: • direktno neverbalno nasilje, kot so npr. različne nesramne geste; • indirektno neverbalno nasilje, ki je bolj zahrbtno in subtilno in vključuje manipulacijo z odnosi, kot npr. namensko socialno izključevanje − osamitev, ignoriranje. Tako nasilje imenujemo tudi odnosno ali relacijsko nasilje.

Nekateri avtorji (npr. Olweus, Smith, Sullivan) navajajo posebej še dve specifični obliki nasilja – spolno nasilje in spletno nasilje.

• Spolno nasilje, npr. kot otipavanje in spolno nadlegovanje. To bi lahko glede na zgornjo shemo uvrstili v vse tri kategorije: tako fizično nasilje (če gre za potiskanje in otipavanje) kot tudi psihološko nasilje – verbalno (ob uporabi spolno sugestivnih ali neprimernih izrazov) ali neverbalno (ob uporabi neprimernih gest).

• Spletno ali cyber nasilje spada k psihičnemu nasilju in ima lahko verbalno ali neverbalno pojavno obliko (npr. širjenje groženj, neresničnih informacij po spletu), njegov namen pa je osmešiti in/ali ponižati drugega.

Sklenemo lahko, da se kategorizacije medvrstniškega nasilja med seboj razlikujejo, vendar pa se posamezne kategorije med seboj močno prekrivajo. Nekatere novejše kategorizacije, kot je npr. Bergerjeva iz leta 2007, ki jo je opravil na podlagi pregleda več kot tisoč prispevkov v bazi PsychINFO, navaja štiri kategorije medvrstniškega nasilja: • fizično nasilje (npr. porivanje, brcanje, poškodovanje lastnine drugega), • odnosno/relacijsko nasilje (npr. manipuliranje z medosebnimi odnosi), • verbalno nasilje (npr. zbadljivke), • spletno nasilje (npr. širjenje govoric po spletu ali pošiljanje žaljivih telefonskih sporočil).

Opredelitev in vrste medvrstniškega nasilja

13

1.3 Posebne vrste medvrstniškega nasilja Čeprav se medvrstniško nasilje pojavlja vsepovsod, pa so takem nasilju bolj izpostavljene določene skupine otrok in mladostnikov zaradi nekaterih značilnosti, po katerih se razlikujejo od večine. Včasih so nasilju vrstnikov izpostavljeni otroci/mladostniki, ki potrebujejo drugačno izobraževalno podporo (npr. otroci s posebnimi potrebami), zaradi neheteroseksualne spolne usmerjenosti (homofobno nasilje) ali zato, ker postane nekdo zaradi različnih razlogov deležen nehotene spolne pozornosti drugega (spolno nasilje).

Zato v nadaljevanju na kratko predstavljam specifične značilnosti takega nasilja.

1.3.1 Medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami »Pojej črve, ali pa te pretepemo.« Desetletni učenec z epilepsijo je bil zaradi svoje bolezni tarča posmeha pri sošolcih. Deček se je tudi težje učil. Sprva so se nanj spravljali le verbalno, se mu posmehovali, ga poniževali, kasneje pa tudi fizično. Med odmorom so mu v učilnici slekli spodnje hlače, ga zaprli na stranišče in ga niso spustili v učilnico.

Sošolci so mu grozili, da mu bodo v usta dali raketo in ga prisilili, da bo moral plesati. Nazadnje so mu grozili, da mora pojesti črve, sicer ga bodo pretepli.

Deček je dal črve v usta, vendar jih je nato izpljunil in zbežal.

Vodstvo šole se je odgovornosti izmikalo, ravnateljica je trdila, da o dogodkih ni vedela ničesar, in ni povedala, kakšni naj bi bili ukrepi šole. Mati dečka se je odločila, da bo sina prepisala na drugo šolo, kar priča o nemoči staršev kljub prizadevanju, da bi se stanje spremenilo.

(S spletne strani zurnal24.si; pridobljeno 1. 3. 2011.)

Carter in Spencer (2006) sta v metaanalitični študiji, ki je vključevala 11 raziskav med letoma 1989 in 2003, ugotovila, da so bili učenci s posebnimi potrebami v primerjavi z vrstniki bolj izpostavljeni medvrstniškemu nasilju. Še natančneje so opredelili stopnjo ogroženosti teh učencev Whitney, Rivers, Smith in Sharp (1994), ki so ob izenačenosti učencev s posebnimi potrebami z drugimi učenci po spolu, starosti in etnični pripadnosti ugotovili, da je pri njih dva- do trikrat večja verjetnost, da postanejo žrtve medvrstniškega nasilja, pa tudi pogosteje nasilneži. Ugotovili so tri razloge za to: (1) učne oz. druge težave povečujejo nevarnost, da tak učenec postane žrtev; (2) ti učenci so socialno slabše vključeni oz. niso vključeni v razred; (3) nekateri učenci z vedenjskimi težavami se pogosto vedejo agresivno in se pojavljajo tako v vlogi nasilnežev kot žrtev.

14

Medvrstniško nasilje v šoli

V zelo obsežni ameriški študiji sta Van Cleave in Davis (2006) v 100.000 gospodinjstvih ugotavljala povezavo med učenci s posebnimi potrebami in medvrstniškim nasiljem v starosti od 6 do 17 let. Ugotovila sta, da se večina učencev s posebnimi potrebami, ki so udeleženi v medvrstniškem nasilju, znajde v vlogi žrtve, in ne v vlogi nasilneža ali kombinirani vlogi nasilnež-žrtev.

Le pri skupini učencev s kroničnimi vedenjskimi, razvojnimi ali emocionalnimi motnjami sta ugotovila, da se pogosteje pojavlja povezava z vlogo nasilneža ali z vlogo nasilnež-žrtev. Podobno sta Luciano in Savage (2007) ugotovila za učence z motnjo pozornosti in koncentracije (sindrom ADHD), da se pogosteje pojavljajo v vlogi nasilneža ali v obeh vlogah, tj. kot nasilnež-žrtev.

1.3.2 Spolno nasilje v šoli Trije mladoletni fantje v osnovni šoli so zvlekli 14-letno sošolko, ki se ni zmenila zanje, za šolo, jo slekli do golega, slikali, pretipali in zbežali.

Enajstletne Rominje sošolci in sošolke zaradi njene temnejše polti, drugačne vzgoje in drugačnega načina življenja niso hoteli sprejeti medse.

Pred poukom, med odmori in tudi po šoli je bila deležna nasilja v obliki grdega govorjenja (psovke, kletvice, žaljivke), spotikanja in tudi spolnega nadlegovanja.

Med malico so štirje fantje deklico porivali v steno tako, da so se pri tem dotikali njenih prsi. Deklica je bila v šoku in ni vedela, kako naj se odzove v tej situaciji, zato je začela fante brcati nazaj v mednožje. To je vzbudilo pri fantih še večjo jezo in prišlo je do pretepa. Preostali učenci iz razreda so situacijo samo opazovali in se niso vpletali v pretep.

Spolno nasilje je oblika nasilja, ki vključuje neželeno spolno pozornost, ki povzroča naslovniku občutja neugodja, podcenjevanja ali ponižanja. Po navadi je spolno nasilje usmerjeno na ženske, lahko tudi na moške in je običajno medspolno (moški – ženske), lahko pa je tudi istospolno.

Spolno nasilje vključuje nespodobne geste ali komunikacijo z opazkami v zvezi s posameznikovim telesom, seksualne opazke, opazke, ki namigujejo na spolnost, sarkastične ali nagajive opazke. Vključuje tudi kazniva dejanja, kot npr. neželene spolne dotike, zlorabo in posilstvo. Zato lahko rečemo, da je izraz spolno nasilje nadredni pojem s tremi pojavnimi oblikami: • fizično spolno nasilje, ki vključuje nepotrebno dotikanje, trepljanje, ščipanje, izsiljene poljube, otipavanje, drgnjenje ob telo nadlegovanega in vsiljen spolni odnos; • verbalno spolno nasilje, kot npr. neželeno osvajanje, predlogi ali pritiski k spolni dejavnosti, sugestivne pripombe, namigovanja in opolzki komentarji;

Opredelitev in vrste medvrstniškega nasilja

•

15

neverbalno spolno nasilje, kot kazanje spolno sugestivnih slik ali predmetov, pohotni pogledi ali spolno sugestivne geste.

Spolno nasilje se pojavlja tudi v šolskem okolju. Najpogostejše oblike spolnega nasilja s strani vrstnikov so (Aničić s sod., 2002): • otipavanje, • božanje, • uporaba žaljivk s seksualno vsebino, • kazanje pornografske literature, • nagovarjanje h kazanju spolnih organov, • siljenje k spolnemu odnosu in • prisiljen spolni odnos oz. posilstvo.

Chiodo s sod. (2009) je pri kanadskih srednješolcih ugotovil, da je bilo kar 44 % deklet in 42 % fantov že žrtev spolnega nasilja. Pri dekletih je šlo najpogosteje za nasilje v obliki šal s spolno vsebino, neželenih komentarjev ter gest ali dotikov fantov. Fantje pa so bili pogosteje izpostavljeni žalitvam v zvezi s homoseksualnostjo, neželenemu kazanju slik, fotografij ali sporočil s seksualno vsebino. Dalje je ugotovil, da je spolno nasilje, ki se pojavi ob koncu osnovne in ob začetku srednje šole, močan napovednik takega nasilja pozneje v srednji šoli s strani vrstnikov in tudi partnerskega nasilja. Tako so npr. mladostniki, ki so v 9. razredu žrtve spolnega nasilja, dvainpol- do trikrat pogosteje žrtve takega nasilja tudi čez dve leti in pol.

Ugotavljal je tudi posledice spolnega nasilja pri žrtvah: pri dekletih disfunkcionalne odnose v odraslosti, ko pojmujejo ponižanja kot normalna v heteroseksualnih odnosih, dva- do šestkrat se poveča tveganje za samomorilne misli, samopoškodovanje in zlorabo drog. Tudi pri fantih je ugotovil podobne posledice, le nekoliko manj izražene kot pri dekletih.

Tudi drugi raziskovalci poročajo o spolnem nasilju. Tako je npr. Rigby (2003) pri avstralskih učencih 9. razreda ugotovil, da 33 % deklet in 19 % fantov poroča, da so bili žrtve neželenih komentarjev s spolno vsebino.

Avtorji enotno ugotavljajo, da so potrebne preventivne in intervencijske strategije v šolah za zmanjšanje spolnega nasilja. Najprej je treba predvsem ozavestiti šolsko osebje, da se odzove na spolno nasilje – da posluša in sliši žrtev, ji pomaga ter se poveže z ustreznimi službami v šoli (svetovalci) ali medicinskimi in drugimi institucijami, s starši idr.

1.3.3 Spletno nasilje (cyber bullying) Večja skupina učencev osnovne šole se je spravila na svojo sošolko. Na Facebooku so ustanovili skupino z imenom »Vsi, ki se strinjate, da je Maja debela in grda.« Sošolci so objavili njeno fotografijo in na »zid« pisali različne

MEDV NASIL ISBN 978-961-237-637-6

Medvrstniško nasilje je danes eden od perečih problemov v šolah po celem svetu. Pričujoča knjiga predstavlja prvi sintezni prikaz obravnave medvrstniškega nasilja pri nas v šolah, vključujoč sodobni pogled na pojav medvrstniškega nasilja z novo obliko tega nasilja – spletnim nasiljem, ki je v zadnjem desetletju zaradi razvoja tehnologije močno v porastu.

Količina odkritega medvrstniškega nasilja v šolah predstavlja le vrh »ledene gore«, saj se – po poročanju učencev, odkrije in posledično obravnava le manjši del tega nasilja. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da to nasilje prinaša s seboj negativne posledice za zdravje in ustrezno psihološko prilagojenost vseh učencev – tako žrtev, nasilnežev kot tudi učencev – opazovalcev.

Zato je primarni namen knjige povečati občutljivost študentov, pedagoških delavcev v šolah (učiteljev in svetovalnih delavcev), staršev in raziskovalcev za pojav tega nasilja.

S povečano občutljivostjo za prepoznavanje tega nasilja ter s poznavanjem učinkovitih preventivnih in intervencijskih programov spoprijemanja s tem problemom, lahko pričakujemo izboljšanje šolskega okolja v varen prostor, v katerem se bodo učenci lahko učili in osebnostno razvijali.

SONJA PEČJAK je redna profesorica pedagoške psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z raziskovanjem psihologije branja in pismenosti (razvojem zgodnjih bralnih sposobnosti, bralne motivacije in branja za učenje), s procesi samoregulacijskega učenja (učnimi strategijami), učenci z učnimi težavami, procesi kariernega odločanja pri šolskem svetovanju in medvrstniškim nasiljem v šolah. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih monografij. Kot nosilka oz. sodelavka je sodelovala v številnih raziskovalnih projektih (npr. Bralna motivacija kot dejavnik učenčeve uspešnosti v osnovni šoli; Odnos med razvojem in vrednotenjem komunikacijskih kompetenc v osnovni in srednji šoli; Pogoji za razvoj bralne pismenosti in mnogih drugih).

SONJA PEČJAK: MEDVRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI

9 789612 376376

SONJA PEČJAK

MEDVRSTNIŠKO NASILJE V ŠOLI Oddelek za psihologijo Ljubljana 2014