Page 1

Pričujoči zbornik slovenskemu bralstvu predstavlja enega najzanimivejših in najodmevnejših kitajskih filozofov sodobnega časa. Kot zapiše že v naslovu osrednje zbirke svojih esejev, je Li Zehou človek, ki hodi po svoji lastni poti in se izogiba utečenim kolovozom: je moderni intelektualec, ki ne razmišlja znotraj običajnih kalupov in katerega idej zaradi tega ne moremo stlačiti v ozke okvire običajnih miselnih kategorizacij. Je človek, ki iskreno ljubi zgodnjega Marxa in kljub temu nikakor noče veljati za ortodoksnega marksista, kaj šele za pripadnika teoretskih struj tako imenovanega postmarksizma. Tuja mu je tudi nalepka sodobnega konfucijanstva, četudi sodijo njegova prizadevanja k preporodu in modernizaciji tradicionalne konfucijanske filozofije k najzanimivejšim tovrstnim poskusom sodobne kitajske miselnosti. Li je torej enfant terrible kitajskega akademskega sveta, mislec, ki je vse kaj drugega kot ortodoksen ali prilagodljiv. Njegova miselnost je pogosto nenavadna, presenetljiva in vselej hkrati tudi svojeglavo uporniška. Toliko bolj je torej vredna tega, da jo predstavimo tudi slovenskim bralcem in bralkam. Iz nje lahko namreč razberemo drugo plat idejnega sveta sodobne Kitajske, tisto namreč, ki običajnemu opazovalcu ostaja skrita, saj je zastrta s ISBN koprenami lažne »spodobnosti«, dogmatične 978-961-237-830-1 »pravilnosti« in pogosto absurdne »politične korektnosti«.

9 789612 378301

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_naslovka_FINAL.indd 1

Jana S. Rošker, Katja Kolšek (ur.) Li Zehou in sodobna kitajska filozofija – zgodovinska ontologija, estetika in nadgradnje marksizma

Zbirka Studia Humanitatis Asiatica v znanstveni prostor prinaša prevode klasičnih del kitajskih, japonskih, korejskih in drugih azijskih intelektualcev v slovenščino in druge evropske jezike. Hkrati pa vključuje tudi monografije slovenskih in evropskih raziskovalcev Azije s področja humanistike.

Jana S. Rošker, Katja Kolšek (ur.)

LI ZEHOU IN SODOBNA KITAJSKA FILOZOFIJA – ZGODOVINSKA ONTOLOGIJA, ESTETIKA IN NADGRADNJE MARKSIZMA

Studia Humanitatis Asiatica

12.5.2016 15:01:47


Li Zehou in sodobna kitajska filozofija – zgodovinska ontologija, estetika in nadgradnje marksizma ( Jana S. Rošker, Katja Kolšek ur.)

Ljubljana 2016

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 1

12.5.2016 13:02:04


Li Zehou in sodobna kitajska filozofija – zgodovinska ontologija, estetika in nadgradnje marksizma Zbirka: Studia Humanitatis Asiatica (ISSN 2463-8900) Glavna urednica zbirke: Jana S. Rošker Odgovorna urednica zbirke: Nataša Visočnik Urednici zbornika Li Zehou in sodobna kitajska filozofija – zgodovinska ontologija, estetika in nadgradnje marksizma: Jana S. Rošker, Katja Kolšek Lektoriranje: Grega Rihtar Recenzenta: Helena Motoh in Andrej Ule Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: Sedimentacija (vir: wikipedia) © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016 Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za azijske študije Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2016 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 14,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 221.7(510)(082) 1(510): 221.7(082) LI Zehou in sodobna kitajska filozofija - zgodovinska ontologija, estetika in nadgradnje marksizma / ( Jana S. Rošker, Katja Kolšek ur.). - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016. (Zbirka Studia humanitatis Asiatica, ISSN 2463-8900) ISBN 978-961-237-830-1 1. Rošker, Jana S. 284689664

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 2

12.5.2016 13:02:04


Kazalo

Jana S. ROŠKER: Knjiga o človeku, ki si utira lastno pot

5

NAMESTO UVODA Jana S. ROŠKER: Li Zehou 李澤厚 (1930) in izzivi sodobne kitajske filozofije........11 ŠTIRJE LI ZEHOUJEVI ESEJI LI Zehou: Kaj je estetika?..........................................................................................................41 LI Zehou: Osnutek o izvoru človeške vrste...........................................................................47 LI Zehou: Zahodna esenca in kitajska funkcija....................................................................53 LI Zehou: Odgovori na »tri vprašanja Paula Gaugina«....................................................59 ESTETIKA IN KONCEPT SEDIMENTACIJE Téa SERNELJ: Medkulturni pristop k Li Zehoujevi teoriji sedimentacije...................75 Katja KOLŠEK: Izvor, razvoj in cilj Li Zehoujeve estetske miselnosti.........................101 Martha CHANDLER: Li Zehou, Kant in Darwin: Teorija sedimentacije.................131

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 3

12.5.2016 13:02:04


Kazalo

PRAGMATIKA NEKOČ IN DANES WANG Keping: Li Zehoujev pogled na pragmatični razum...........................................177 Michael NYLAN: Lunyu jindu Li Zehouja (Sodobno branje Razprav)......................207 MODERNIZACIJA KITAJSKE TRADICIJE Jana S. ROŠKER: Li Zehou in moderno konfucijanstvo: filozofija novih globalnih kultur ........................................................................................................................229 Karl-Heinz POHL: »Zahodni nauk za esenco, kitajski nauk za funkcijo« – Li Zehoujeva miselnost o tradiciji in modernosti..........................................................261 Stvarno kazalo...........................................................................................................................283

4

Imensko kazalo..........................................................................................................................287

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 4

12.5.2016 13:02:04


Knjiga o človeku, ki si utira lastno pot

P

ričujoča knjiga bo slovenskemu bralstvu predstavila enega najzanimivejših in najodmevnejših kitajskih filozofov sodobnega časa.

Kot zapiše že v naslovu osrednje zbirke svojih esejev, je Li Zehou človek, ki hodi po svoji lastni poti in se izogiba utečenim kolovozom: je moderni intelektualec, ki ne razmišlja znotraj običajnih kalupov in katerega idej zaradi tega ne moremo stlačiti v ozke okvire običajnih miselnih kategorizacij. Je človek, ki iskreno ljubi zgodnjega Marxa in kljub temu nikakor noče veljati za ortodoksnega marksista, kaj šele za pripadnika teoretskih struj tako imenovanega post­ marksizma. Tuja mu je tudi nalepka sodobnega konfucijanstva, četudi sodijo njegova prizadevanja k preporodu in modernizaciji tradicionalne konfucijanske filozofije k najzanimivejšim tovrstnim poskusom sodobne kitajske miselnosti. Li je torej enfant terrible kitajskega akademskega sveta, mislec, ki je vse kaj drugega kot ortodoksen ali prilagodljiv. Njegova miselnost je pogosto nenavadna, presenetljiva in vselej hkrati tudi svojeglavo uporniška. Toliko bolj je torej vredna tega, da jo predstavimo tudi slovenskim bralcem in bralkam. Iz nje lahko namreč razberemo drugo plat idejnega sveta sodobne Kitajske, tisto namreč, ki običajnemu opazovalcu ostaja skrita, saj je zastrta s koprenami lažne »spodobnosti«, dogmatične »pravilnosti« in pogosto absurdne »politične korektnosti«. Posebnosti Lijeve filozofije, njegov izjemno zanimiv položaj znotraj sveta sodobnih kitajskih teoretikov ter večplastnost in hkratno koherentnost

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 5

12.5.2016 13:02:04


Jana S. ROŠKER

njegovega idejnega sistema opisuje moj uvodni članek z naslovom Li Zehou in sinizacija marksizma.

6

Najbolj inovativni elementi Li Zehoujevega filozofskega sistema se kažejo znotraj področij kitajske estetike, filozofske antropologije, novega kitajskega pragmatizma, pa tudi znotraj Lijevih reinterpretacij razmerja med tradicijo in modernizacijo Kitajske. V pričujoči knjigi smo želeli ta področja osvetliti s štirimi Lijevimi eseji, ki sta jih neposredno iz kitajščine v slovenščino prevedli magistrska študentka sinologije Maja Kosec in docentka Katja Kolšek. Dodatno smo te vire osvetlili skozi prizmo sekundarnih raziskav, ki so delno nastale pod peresom slovenskih sinologinj Jane S. Rošker, Katje Kolšek in Tée Sernelj, delno gre pa pri tem sekundarnem materialu za prispevke kitajskih (Wang Keping), nemških (Karl-Heinz Pohl) in ameriških (Marta Chandler in Michael Nylan) strokovnjakinj in strokovnjakov. Večina teh prispevkov bo v angleščini objavljena tudi v ameriškem zborniku o Li Zehouju, ki je nastal kot plod mednarodne konference o Li Zehoujevi miselnosti na Havajski univerzi in bo v kratkem izšel pri mednarodno priznani akademski založbi iste univerze. Našo zbirko sekundarnih razprav, ki naj bi, kot omenjeno, dopolnila oziroma dodatno osvetlila Lijeve izvorne eseje, s katerimi se ta knjiga začenja, smo razdelili na tri vsebinske sklope. Prvi z naslovom Estetika in koncept sedimentacije je posvečen Lijevi estetski teoriji in njegovi filozofski antropologiji. Četudi v običajnem dojemanju ti dve področji nista nujno tesno povezani, pa Lijeve miselnosti o nastanku in razvoju človeške vrste ne moremo zares dojeti brez razumevanja specifičnih posebnosti njegove estetike. Avtorice prispevkov, ki znotraj tega sklopa vsaka iz svojega zornega kota pojasnjujejo kompleksno razmerje med človeškim občutkom za lepoto, razvojem estetike ter dinamičnim nalaganjem oziroma »sedimentiranjem« tovrstnega izkustva v globinske plasti človeškega nezavednega, so Téa Sernelj, Katja Kolšek in Marta Chandler. Kot pove že njegov naslov Pragmatika nekoč in danes, je drugi vsebinski sklop posvečen novemu kitajskemu pragmatizmu in posebnostim Lijeve specifične sinteze tradicionalnega konfucijanskega ter modernega ameriškega (zlasti Deweyanskega) pragmatizma in njegove umeščenosti v inovativni sistem »Filozofije hrane« (Chi fan zhexue). Medtem ko Wang Keping, prvi od obeh avtorjev tega sklopa, iz več vidikov analizira Lijevo razumevanje (in predvsem njegovo reinterpretacijo) pragmatičnega razuma zahodnega tipa, je prispevek Michael Nylan posvečen kritiki njegovega razumevanja konfucijanskega pragmatizma in njihovih posledic, ki se kažejo v rigidnih neokonservativizmih, prevladujočih v filozofiji ortodoksno moderniziranega konfucijanstva.

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 6

12.5.2016 13:02:04


Knjiga o človeku, ki si utira lastno pot

V zadnjem vsebinskem sklopu, ki obravnava Modernizacijo kitajske tradicije, se Karl-Heinz Pohl in Jana S. Rošker sprašujeta o dejanskem pomenu Lijevih provokativnih obratov razmerja med kitajsko tradicijo in modernizacijo te azijske velikanke. Njegov preobrat znanega neokonservativnega slogana o kitajski esenci in zahodni funkciji, s katerim je radikalno postavil na glavo vse, kar so kitajski izobraženci dotlej razumevali kot bistveno za odnos med tradicijo in moderno, vzhodom in zahodom, ali konfucijanstvom in marksizmom, je predstavljal izziv za sodobno kitajsko teorijo in hkrati pomemben dokaz za večplastnost in izjemno kompleksnost tovrstnih odnosov. Lijev preobrat tega slogana je namreč imel (in še vedno ima) pomembne implikacije na področju sodobne kitajske politike, kulture in umetnosti. S tem provokativnim preobratom, pa tudi z vsemi drugimi idejami, ki so zbrane v pričujočem zborniku, je Li Zehou dokazal, da je dejansko eden najbolj inovativnih, četudi hkrati tudi eden najbolj svojeglavih teoretikov sodobne Kitajske. In četudi ga je pot, ki si jo je tako samosvoje utiral skozi vse svoje življenje, konec koncev odnesla na drugo celino, ostaja svoji domovini prav zaradi tega vseskozi veliko bližje in veliko bolj zvest, kot se to kaže na prvi pogled. Medtem ko se bo njegov dejanski doprinos k razvoju kitajske filozofije 21. stoletja v popolnosti lahko pokazal šele čez več desetletij, pa je namreč že sedaj jasno, da gre pri njem za filozofa, katerega delo je vsekakor vredno predstaviti širši slovenski javnosti.

7

Jana S. Rošker

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 7

12.5.2016 13:02:04


Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 8

12.5.2016 13:02:04


NAMESTO UVODA

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 9

12.5.2016 13:02:04


Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 10

12.5.2016 13:02:04


Jana S. ROŠKER

Li Zehou 李澤厚 (1930) in izzivi sodobne kitajske filozofije 1 Zgodovinsko ozadje – krize in sinteze idejnih sistemov v 20. stoletju1

P

o padcu monarhije in ustanovitvi Republike Kitajske leta 1911 se je kitajska miselnost razvijala v duhu soočanja z zahodnimi idejami in hkrati pod praporom poskusov prenove avtohtone kitajske filozofske tradicije. V tem kontekstu je bil zelo pomemben Zhang Zhidongov (張之洞 1837–1909) slogan, ki se je zavzemal za prevzem zahodne tehnologije ob hkratnem ohranjanju kitajske esence (zhongxue wei ti, xixue wei yong 中學為體,西學為用). Poleg tega slogana sta se glede vprašanja o primernosti prevzemanja zahodnih idej med izobraženci oblikovali še dve radikalnejši struji. Prva se je zavzemala za popolno odpravo kitajske miselne tradicije in za popolno idejno pozahodenje (quan pan xi hua 全盤西化), druga pa, nasprotno, za njeno prenovo in preporod (fu gu zhuyi 復 古派) v smislu nove vodilne kulture (Zhongguo benwei wenhua 中國本位文化). 1

Prispevek je nastal na osnovi povzemanja, predelave in obsežne dopolnitve treh različnih poglavij iz avtoričine knjige »Iskanje poti – spoznavna teorija v kitajski tradiciji; 2. del: Zaton tradicije in obdobje moderne« (Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2006).

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 11

12.5.2016 13:02:04


Jana S. ROŠKER

V političnem pogledu je bilo obdobje prve, »meščanske« republike (1911– 1949), zaznamovano z globoko krizo in družbeno nestabilnostjo. Pod krinko parlamentarne demokracije je bila vladna politika opredeljena z avtoritarnimi ambicijami in boji posameznih vojaških generalov za oblast. Po pričetku prve svetovne vojne so bili seveda tudi Kitajci priča bankrotu političnih teorij Evrope, ki se je odrazil v vsesplošni bedi in krutem prelivanju krvi. Vse to je nekoliko zavrlo prejšnje kitajsko navdušenje nad »napredno« evropsko miselnostjo; stališča tistih, ki so v njej videli najvišjo razvojno stopnjo civilizacije človeštva, so bila s tem precej omajana.

12

Zahteve po vseobsežnih reformah na področju miselnosti in kulture, ki so izhajale iz negacije preživetega konfucianističnega izročila, so konec koncev eksplodirale v tako imenovanem gibanju četrtega maja (wu si yundong 五四 運動). To gibanje, katerega neposredni začetek so bile študentske demonstracije na pekinškem Trgu nebeškega miru 4. maja leta 1919,2 se je v naslednjih obdobjih razvilo v enega osrednjih dejavnikov kulturne, politične in miselne prenove kitajske družbe. Njegova osrednja publikacija, revija Nova mladina (Xin qingnian 新青年), ki jo je leta 1915 ustanovil Chen Duxiu 陳獨 秀, je postala najvplivnejši medij nove kitajske generacije. Duh nove Kitajske se je v njem izražal v zahtevah po odpravi zastarele konfucianistične miselnosti in njenih spon, ki naj bi zavirale svobodni razvoj posameznika in družbe. Zavzemal se je tudi za enakopravnost spolov in svobodno ljubezen,3 ter za odpravo ekonomske in politične prevlade privilegiranih slojev. Predstavniki četrtomajske »kulturne revolucije«, ki je v marsikaterem pogledu predstavljala kitajsko razsvetljensko gibanje, so v tovrstnih stališčih videli temeljne in nujne predpogoje za pravičnejšo porazdelitev materialnega in idejnega bogastva kitajske družbe. Vse te zahteve so bile seveda povezane s potrebo po korenitem preoblikovanju splošne zavesti kitajskega ljudstva. Revija Nova mladina je zato predstavljala enega prvih kitajskih medijev, ki je objavljal članke v pogovornem jeziku (bai hua 白話). S tem je revija bistveno pospešila proces postopnega odpravljanja klasične kitajščine (wen yan 文言) kot edine dopustne oblike leposlovja in pisnega izražanja na splošno. Pri tej je šlo za arhaičen jezik, ki se je od sodobne kitajščine precej razlikoval, in katerega se je bilo treba naučiti v dolgotrajnem in dragem procesu klasične izobrazbe. Zato je bila večina kitajskega prebivalstva, ki si tovrstne, le redkim privilegirancem 2

Neposredni povod demonstracij je bil precej spontan protest proti odločitvi versajske mirovne konference, ki je kitajsko provinco Shandong prisodila Japonski.

3

Pri tem seveda ni bila mišljena nikakršna, na svobodni promiskuiteti temelječa seksualna revolucija, temveč zgolj svobodna izbira zakonskega partnerja za razliko od tradicionalnih, na medklanskem dogovoru temelječih zakonskih zvez.

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 12

12.5.2016 13:02:04


Li Zehou 李澤厚 (1930) in izzivi sodobne kitajske filozofije

dostopne izobrazbe ni mogla privoščiti, dolga stoletja odrezana od vsakršne pisne kulture, in sicer tudi v primeru, da je šlo za ljudi, ki so poznali dovolj pismenk, da so se lahko šteli za pismene. Tako imenovano gibanje pogovornega jezika (bai hua yundong 白話運動) je zato postalo osrednji steber v izgradnji nove, moderne kitajske kulture. Rojstvo tega duhovnega otroka četrtomajskega gibanja je bilo najprej opaziti v razcvetu nove književnosti. Ta, izpod peres »novih intelektualcev« (in večinoma pod močnim vplivom zahodnih literarnih smernic) nastala književnost, se od klasične ni razlikovala zgolj po tem, da je bila zapisana v pogovornem jeziku, temveč tudi v vsebinskem oziroma tematskem smislu. Gibanje četrtega maja je že nekaj let po svojem, nadvse nadobudnem, pričetku znova poniknilo v vseobsežnih rivalskih bojih med Komunistično (­Gongchan dang 共產黨) ter Narodno stranko (Guomin dang 國民黨). Ti so vodili k dodatni zaostritvi že tako nestabilnega notranjepolitičnega položaja. Politični in vojaški konflikti, ki jih je spremljala kronična podkupljivost in neučinkovitost vladajoče Narodne stranke, so izzveneli kot preludij k japonski zasedbi Mandžurije (1931), ki ji je šest let pozneje sledila vseobsežna japonska invazija. Po koncu druge svetovne vojne, ki se je na Kitajskem odrazila predvsem v proti-japonski vojni (kang ri zhanzheng 抗日戰爭), se je pričela državljanska vojna med pripadniki Narodne in Komunistične stranke. Ta se je končala leta 1949 z zmago slednjih in ustanovitvijo Ljudske republike Kitajske pod vodstvom Mao Zedonga 毛澤東 (1893–1976). Politični vrh Narodne stranke je emigriral na otok Tajvan 臺灣 (Formosa) in tam ustanovil vlado v eksilu, ki je formalno nadaljevala politično tradicijo Republike Kitajske. V Ljudski republiki je cenzuro prejšnje, na vseh področjih neučinkovite nacionalne vlade, nadomestil sistematičen intelektualni nadzor, ki je – predvsem v najbolj ortodoksnih obdobjih prvih treh desetletij – dopuščal zgolj notranjepolitičnim interesom vladajoče elite ustrezajočo reprodukcijo in interpretacijo marksističnih ideologij. Vlada in Komunistična stranka sta preoblikovali univerze, ki so bile na Kitajskem ustanovljene na pragu 20. stoletja po angleškem in ameriškem vzoru. »Komunistična« reforma visokega šolstva je temeljila na ideoloških smernicah, ki jih je formuliral Mao Zedong v svojem znamenitem Yan’anskem govoru (1942) o kulturni in intelektualni politiki. Sledilo je obdobje množičnih, centralno vodenih kampanj, naperjenih proti tradicionalnim in modernim idejnim nasprotnikom novega režima. Poskus osvobajanja izpod jarma tovrstnih političnih pritiskov, ki se je izrazil v kratkotrajnem obdobju tako imenovanih Stoterih rož (Bai hua 白話, 1956), je bil zadušen z novim protidesničarskim (fan you反右) gibanjem. Katastrofalnemu fiasku utopične politično ekonomske kampanje Velikega skoka naprej

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 13

13

12.5.2016 13:02:04


Jana S. ROŠKER

14

(da yue jin 大躍進, 1958) je sledilo obdobje tako imenovane velike proletarske kulturne revolucije (Wuchan jieji wenhua da geming 物產階級文化 大革命, 1966–1976). »Kulturna revolucija«, ki je bila plod intrig in bojev za oblast v najvišjih krogih vladajoče politične elite, je popolnoma razbila vse novoustanovljene strukture izobraževanja; v njej je na najokrutnejši način izgubilo življenje več milijonov intelektualcev. Tudi tisti izobraženci, ki se jim je tovrstni usodi uspelo izogniti, so bili večinoma poslani na podeželje, kjer naj bi »sodelovali v agrarni proizvodnji« in se preko izkušanja trdega vsakdana kmečkih množic približali resnično bistvenim življenjskim in političnim spoznanjem. Zato v teh letih seveda niso imeli veliko možnosti svobodnega intelektualnega dela. Po desetletju tega, s političnim in ekonomskim kaosom ter obsežno intelektualno represijo zaznamovanega, gibanja sta sledili dve desetletji relativne notranjepolitične stabilnosti in postopnega »idejnega osvobajanja (jiefang sixiang 解放思想)« v okviru Deng Xiaopingove 鄧 小平 politike odprtosti navzven in gospodarskih reform. Vendar je bilo tudi to obdobje 4. junija 1989 prekinjeno z brutalnim masakrom študentov in študentk, ki so na pekinškem Trgu nebeškega miru (Tian an men guanchang 天安門廣場) demonstrirali za hitrejšo demokratizacijo kitajske družbe. Tudi ta dogodek je za nekaj let zavrl svoboden razvoj sodobne kitajske miselnosti, saj se je med izobraženci večinoma odrazil bodisi v nihilizmu bodisi v resigniranem umiku s področja intelektualnega ustvarjanja. Tovrstne debate so se previdno in postopoma znova razplamtele šele v zadnjem desetletju 20. stoletja. Renesansa sodobne kitajske miselnosti se je odrazila predvsem na področjih razvoja in nadgrajevanja marksistične miselnosti, iskanja sinteze zahodnih teorij ter klasične kitajske, zlasti konfucijanske miselne tradicije, pa tudi v diskurzih novega, specifično kitajskega liberalizma. Zato lahko na kratko povzamemo, da so bili idejni razvoji kitajske moderne, katerih prve kali so prikukale na plano ob prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja, ob koncu tridesetih let slednjega v veliki meri prekinjeni za dobra štiri desetletja. Šele v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja se je sodobna kitajska filozofija polagoma pričela prebujati iz dolgoletnega dremeža; vendar moramo pri tem pomisliti na ogromne razsežnosti časa in prostora, v katerih se razprostira obzorje kitajskih idejnih tradicij. V njegovi brezkrajni širini pomenijo štiri desetletja zgolj kratek hip, ujet v zrcalu neizbežne minljivosti vsega stvarnega. To novo prebujenje, ki v marsikaterem pogledu spominja na tako imenovano Zlato dobo kitajske filozofije iz obdobja Vojskujočih se držav (Zhan guo 戰國, 475–221 pr. n. št.), je vsekakor pripravljeno na plodna soočenja z novimi izzivi globalnega sveta. Li Zehou, ki ga bomo predstavili v naslednjih poglavjih, vsekakor sodi k filozofom, ki

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 14

12.5.2016 13:02:04


Li Zehou 李澤厚 (1930) in izzivi sodobne kitajske filozofije

so veliko doprinesli k reševanju problemov, povezanih s temi izzivi. A še preden se bomo osredotočili na njegovo življenje in delo, si moramo vsaj na kratko ogledati splošni položaj in osrednje smernice delovanja kitajskih teoretikov v tem obdobju.

2 Najpomembnejše filozofske struje dvajsetega stoletja Kot omenjeno, se kitajska miselnost 20. stoletja zaradi svoje dinamike, raznolikosti ter širokega družbenega vpliva, v strokovni literaturi pogosto primerja z obdobjem tako imenovane »Zlate dobe kitajske filozofije«, torej z obdobjem »Stoterih šol (Bai jia 百家)«, ki so nastale v času »Vojskujočih se držav (Zhan guo 戰國 475–221 pr. n. št.)« Vzhodne dinastije Zhou 東周 (770–221 pr. n. št.).

15

Kadar govorimo o kitajski filozofiji 20. stoletja, se ljudje često spomnijo na obdobje Pomladi in jeseni ter na dobo Vojskujočih se držav.4 Da, prav zares – vse od dinastije Han naprej, v kateri je Dong Zhongshu »odpravil sto šol in ohranil zgolj konfucianizem«, je bilo treba čakati vse do 20. stoletja – šele takrat je Kitajska znova doživela čas, primerljiv z obdobji Pomladi in jeseni oziroma Vojskujočih se držav; šele takrat se je na Kitajskem znova pojavilo »Stotero šol«.5 Podrobnejša predstavitev vseh vplivnih kitajskih filozofov dvajsetega stoletja bi seveda zdaleč presegla okvire pričujočega prispevka. Zato se bomo v njem omejili na kratek pregled najpomembnejših filozofskih tokov, ki so v tem obdobju opredeljevali razvoj moderne kitajske miselnosti. Kitajska filozofija prve polovice dvajsetega stoletja se je še naprej razvijala v znamenju pogojev, ki so zakoličili zaton kitajskega novega veka. Domala vsak teoretik tega obdobja se je skoraj nujno moral soočiti z vprašanjem o tem, na kakšen način sprejemati in predstavljati miselnost tehnološko neprimerno razvitejših zahodnih držav. Radikalno prozahodno usmerjeni (quanpan xihua pai 全盤西化派) intelektualci so ikonoklastično zavračali vso tradicionalno kulturo in videli rešitev kriznega obdobja v čim popolnejšem pozahodenju kitajske družbe. Konservativnejši učenjaki (fugu pai 復古派) so predlagali preporod antične kitajske miselnosti, predvsem konfucijanstva, kajti v njem 4

Dobi Pomladi in jeseni (Chunqiu 春秋 , 770–476 pr. n. št.) ter Vojskujočih se držav (Zhan guo 戰國, 475–221 pr. n. št.) sta bili poslednji epohi Vzhodne dinastije Zhou 東周

5

Hu, Weixi. 2002. Guanniande xuanze -20 shiji Zhonguo zhexue yu sixiang touxi. Kunming: Yunnan renmin chuban she, str. 1. 在談到20世紀中國哲學的時候, 人們常常會想起春秋 戰國時代. 的確, 自漢代董仲舒«罷黜百家, 獨存儒術« 以來, 只有到了20世紀, 中國力史 上才又出現了一個類似于春秋戰國時期的«百家爭鳴« 的時代.

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 15

12.5.2016 13:02:04


Jana S. ROŠKER

so videli edini možni idejni temelj za ponovno vzpostavitev samostojnosti in suverenosti kitajske države. Večina teoretikov tega obdobja je ubrala srednjo pot in se osredotočila na iskanje sinteze obeh tradicij. Na osnovi poznavanja zahodne filozofije so poskušali re-interpretirati lastno tradicijo; iskali so najprimernejše načine in metode integracije zahodnih idejnih sistemov v ogrodje klasičnih kitajskih diskurzov. To obdobje, ki je trajalo približno do pričetka druge svetovne vojne, sta na filozofskem področju zaznamovali predvsem dve struji. Prvi je botrovala vera v napredek ter v odrešilni potencial razuma in naravoslovnih znanosti. Na družbenem področju se je ta struja prikazala v širokem vplivu liberalističnih ideologij, na filozofskem pa v sprejemanju neorealističnih in pragmatičnih diskurzov novejše ameriške filozofije. 16

Druga miselna struja, ki je merodajno opredelila duha takratnega časa, se je pokazala v precej obsežnih poskusih revitalizacije tradicionalne (zlasti seveda konfucijanske in neokonfucijanske) miselnosti s pomočjo novih impulzov zahodnih idejnih sistemov. V tem okviru iskanja sintez je bil pomemben predvsem duh nemškega idealizma; določen interes je v krogih teoretikov, ki sodijo v to skupino, vzbudila tudi predstavitev vsebinskih izhodišč Dunajskega kroga. Ta filozofska struja je bila v obdobju prvih petindvajsetih let Ljudske republike – vsaj na eksplicitno formalni ravni – utišana, vendar so njena izhodišča v tem času razvijali naprej predvsem tajvanski, in v nekoliko manjši meri tudi hongkonški teoretiki. V procesu eksplozivnega razvoja politike ekonomskega odpiranja ter z njim povezane liberalizacije je v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja tudi v L. R. Kitajski prišlo do postopne rehabilitacije te struje. Zato tvori njena tendenca revitaliziranja tradicije, ki je znana pod imenom »Moderno konfucijanstvo (Xin ruxue 新儒學)«,6 še danes eno najpomembnejših idejnih struj sodobne kitajske teorije. 6

V mednarodni sinologiji se ta struja prevaja z različnimi imeni, pisani spekter sega od neokonfucijanstva oziroma sodobnega ali modernega neokonfucijanstva prek novega konfucijanstva do modernega ali sodobnega konfucijanstva. Medtem ko je prvi sklop, ki vsebuje oznako neokonfucijanstvo, nepraktičen zaradi tega, ker se to ime pogosto zamenjuje z neokonfucijanstvom kot terminom, ki se je v zahodni sinologiji uveljavil za označevanje reformirane konfucijanske filozofije iz obdobja dinastij Song in Ming (li xue 理學 ali xingli xue 性理學), sama iz drugega sklopa večinoma uporabljam oziroma prevzemam termin moderno konfucijanstvo, saj gre pri njem v prvi vrsti za filozofijo kitajske moderne. Podobna zmeda prevladuje tudi v kitajskih diskurzih, ki to strujo največkrat označujejo z enim od naslednjih izrazov: 新儒學, 現代儒學需, 當代儒學, 現代新儒學, 當代新儒學 itd. V kitajskem jeziku se mi zdi najprimernejši izraz 現代新儒學, saj pismenka, ki znotraj tega naziva označuje novo, ni problematična, ker se neokonfucijanstvo dinastij Song in Ming v kitajščini (za razliko od evropskih sinoloških diskurzov) nikoli ni povezovalo s konceptom novega konfucijanstva 新儒學.

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 16

12.5.2016 13:02:05


Li Zehou 李澤厚 (1930) in izzivi sodobne kitajske filozofije

V štiridesetih letih so teoretske procese utišale vojne vihre; po ustanovitvi L. R. Kitajske je v tako imenovani socialistični družbi – po sili razmer – prevladala sinizirana ideologizacija marksističnih teorij. Za obdobje petdesetih pa do konca sedemdesetih let je bila filozofija po eni strani predvsem orodje teoretičnega utemeljevanja maoistične politike, po drugi pa sredstvo vsesplošne ideologizacije družbe. Popularizacija in simplifikacija tistih vidikov »marksistično-leninističnih« in maoističnih teorij, ki so služili aktualnim političnim trendom, je v tem obdobju predstavljala eno temeljnih nalog kitajskega intelekta. Za to obdobje je značilen specifičen diskurzivni premik, ki ga je povzročila tovrstna, vse obširnejša politizacija vsakdana: teorija je bila opredeljena s simbolno govorico. V njenem okviru abstraktni koncepti niso služili kot metodološko orodje formuliranja ali konstituiranja novih idejnih sistemov, temveč so, podobno kot v doktrinah ortodoksnega konfucianizma, nastopali na formalni ravni kot reprezentacije različnih ideoloških smernic in njihovih nosilcev.

17

Nadaljnji razvoj »dejanske« teorije v smislu sistematičnega formuliranja filozofskih vsebin se je pričel na začetku osemdesetih let. V postmaoističnem obdobju L. R. Kitajske, torej v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja, smo bili na Kitajskem lahko priča zanimivim poskusom sinizacije dialektičnega materializma ter vse pogostejšim ponovnim poskusom fuzije kitajskih in zahodnih tradicij. Medtem ko se slednji elementi kažejo predvsem v metodoloških osnovah sodobne kitajske teorije ne glede na specifično področje, ki ga določena teorija obravnava,7 se je sinizacija marksističnih diskurzov prikazala predvsem v dveh miselnih strujah. Prva je opredeljena z diskurzi dialektike, logike ter sodobne lingvistične teorije, druga pa predvsem z obravnavo etičnih in estetskih vidikov sinteze marksističnih ter tradicionalnih kitajskih teorij. Li Zehou vsekakor sodi k teoretikom, ki so največ doprinesli k slednjim razvojem.

3 Problemi sinizacije marksizma Najvplivnejši »moderni intelektualci«, ki so se že v dvajsetih, predvsem pa v tridesetih letih prejšnjega stoletja osredotočali na posredovanje in popularizacijo marksistične miselnosti na Kitajskem, so bili Chen Duxiu 陳獨秀 (1879–1942), Li Dazhao 李大釗 (1889–1927) ter Ai Siqi 艾思起 (1910–1966). Medtem ko je slednji znan predvsem po prvih sistematskih delih na področju »socialistične filozofije«, ki so v L. R. Kitajski dolga leta veljali za standardne filozofske učbenike, sodita prva k osrednjim utemeljiteljem sinizacije marksizma. 7

Tukaj gre predvsem za vzpostavljanje komparativnih metodologij in za hkratno obujanje tradicionalnih kategorij ter konceptualnih vzorcev.

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_FINAL.indd 17

12.5.2016 13:02:05


Pričujoči zbornik slovenskemu bralstvu predstavlja enega najzanimivejših in najodmevnejših kitajskih filozofov sodobnega časa. Kot zapiše že v naslovu osrednje zbirke svojih esejev, je Li Zehou človek, ki hodi po svoji lastni poti in se izogiba utečenim kolovozom: je moderni intelektualec, ki ne razmišlja znotraj običajnih kalupov in katerega idej zaradi tega ne moremo stlačiti v ozke okvire običajnih miselnih kategorizacij. Je človek, ki iskreno ljubi zgodnjega Marxa in kljub temu nikakor noče veljati za ortodoksnega marksista, kaj šele za pripadnika teoretskih struj tako imenovanega postmarksizma. Tuja mu je tudi nalepka sodobnega konfucijanstva, četudi sodijo njegova prizadevanja k preporodu in modernizaciji tradicionalne konfucijanske filozofije k najzanimivejšim tovrstnim poskusom sodobne kitajske miselnosti. Li je torej enfant terrible kitajskega akademskega sveta, mislec, ki je vse kaj drugega kot ortodoksen ali prilagodljiv. Njegova miselnost je pogosto nenavadna, presenetljiva in vselej hkrati tudi svojeglavo uporniška. Toliko bolj je torej vredna tega, da jo predstavimo tudi slovenskim bralcem in bralkam. Iz nje lahko namreč razberemo drugo plat idejnega sveta sodobne Kitajske, tisto namreč, ki običajnemu opazovalcu ostaja skrita, saj je zastrta s ISBN koprenami lažne »spodobnosti«, dogmatične 978-961-237-830-1 »pravilnosti« in pogosto absurdne »politične korektnosti«.

9 789612 378301

Li_Zehou_in_sodobna_kitajska_filozofija_naslovka_FINAL.indd 1

Jana S. Rošker, Katja Kolšek (ur.) Li Zehou in sodobna kitajska filozofija – zgodovinska ontologija, estetika in nadgradnje marksizma

Zbirka Studia Humanitatis Asiatica v znanstveni prostor prinaša prevode klasičnih del kitajskih, japonskih, korejskih in drugih azijskih intelektualcev v slovenščino in druge evropske jezike. Hkrati pa vključuje tudi monografije slovenskih in evropskih raziskovalcev Azije s področja humanistike.

Jana S. Rošker, Katja Kolšek (ur.)

LI ZEHOU IN SODOBNA KITAJSKA FILOZOFIJA – ZGODOVINSKA ONTOLOGIJA, ESTETIKA IN NADGRADNJE MARKSIZMA

Studia Humanitatis Asiatica

12.5.2016 15:01:47

Li Zehou in sodobna kitajska filozofija  

Pričujoči zbornik slovenskemu bralstvu predstavlja enega najzanimivejših in najodmevnejših kitajskih filozofov sodobnega časa. Kot zapiše že...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you