Page 1

KULT GEOG ISBN 978-961-06-0231-6

Kulturna geografija je leta 2013 izšla prvič v slovenski geografiji s to vsebino in imenom. Po prenovi študijskih programov se je v okviru široko zasnovanega predmeta »Družbena geografija« pokazala potreba po sistematičnem prikazu organiziranih človeških skupnosti po svetu. V prenovljeni izdaji je učbenik dopolnjen s poglavjem o kulturni pokrajini. Učbenik je namenjen predvsem študentom geografije pri začetnem spoznavanju raznolikosti prebivalstva v svetovni razsežnosti. Obravnava namreč različne oblike družbenih agregatov: njihovo oblikovanje, strukturne značilnosti in učinke na pokrajino. Človeške družbe so aktivni oblikovalci »kulturne« pokrajine, a v določeni meri tudi odraz in rezultat obdajajočega okolja. Poleg tega se človek kot individuum oblikuje v družbenih skupnostih; odvisen je od njih tem bolj, čim večje so njegove zahteve in pričakovanja po posegih v naravo. Učbenik sestavlja – poleg uvo-

Kulturna_geogrfija_2019_naslovka_FINAL.indd 1

dnega razmišljanja o imenu, vsebini in pomenu kulturne geografije – osem ključnih poglavij: o razvoju človeka, o civilizacijah in kulturah, verstvih in verski sestavi prebivalstva, o jezikih in narodih, ki oblikujejo države (ali pa obratno), o socialni razslojenosti ter o konceptu kulturne pokrajine. Učbenik dopolnjujejo izbrani zemljevidi, grafikoni in slike. Na koncu je priložen krajši podatkovnik o najpomembnejših strukturnih značilnostih družbenih skupin in skupnosti.

JERNEJ ZUPANČIČ je izredni

profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava kulturno, socialno geografijo Balkana in Rusije. V ospredju njegovega raziskovalnega zanimanja so predvsem tematike narodnega vprašanja, manjšin, mednarodnih selitev in diaspore ter kriznih območij.

Omenjena področja povezuje geopolitika kot ozadje razumevanja sodobnih družbenih procesov. Svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec Inštituta za geografijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozneje pa Inštituta za narodnostna vprašanja. Leta 2002 je bil gostujoči profesor na univerzi v Celovcu, leta 2016 na Univerzi v Gdansku in leta 2018 na Univerzi v Lodžu. Na Filozofski fakulteti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil predstojnik Oddelka za geografijo, v letih 2009–2013 pa predsednik Sveta OHK. Vodil je pet temeljnih, osem ciljnih, dvanajst aplikativnih, en mednarodni in devet bilateralnih projektov. Njegova bibliografija obsega prek 500 enot. Je tudi član uredniških odborov sedmih revij. Kot član strokovnih svetov pri vladnih institucijah je deloval na področju Slovencev po svetu in romskega vprašanja.

JERNEJ ZUPANČIČ: KULTURNA GEOGRAFIJA RAZNOLIKOST SVETOVNEGA PREBIVALSTVA IN KULTURNIH POKRAJIN

9 789610 602316

JERNEJ ZUPANČIČ

KULTURNA GEOGRAFIJA

RAZNOLIKOST SVETOVNEGA PREBIVALSTVA IN KULTURNIH POKRAJIN Oddelek za geografijo Ljubljana 2019

29.8.2019 12:52:50


Jernej Zupančič

KULTURNA GEOGRAFIJA Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin

Ljubljana 2019

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 1

29.8.2019 13:57:53


KULTURNA GEOGRAFIJA Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin Avtor: Jernej Zupančič Recenzenta: Jurij Senegačnik, Simon Kušar Lektor: Damjana Kern Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za geografijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2019 Druga izdaja, 1. natis Naklada: 300 izvodov Cena: 25,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3(075.8) ZUPANČIČ, Jernej, 1963Kulturna geografija : raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin / Jernej Zupančič. - 2. izd., 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 ISBN 978-961-06-0231-6 COBISS.SI-ID 30144716

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 2

29.8.2019 13:57:53


Kazalo

3

Kazalo

Seznam kart .........................................................................................................................7 Seznam grafikonov...........................................................................................................8 Seznam slik ..........................................................................................................................9 Predgovor.............................................................................................................................11 1 Uvod................................................................................................................................... 15 1.1 O pojavu in pojmu kulturne geografije............................................................. 15 1.2 Predmet kulturne geografije................................................................................ 20 1.2.1 Kulturna pokrajina....................................................................................... 20 1.2.2 Človeške skupnosti....................................................................................... 26 1.2.3 Značilnosti družbenih skupnosti ............................................................ 29

2 Pojav človeka, njegovo širjenje po svetu in oblikovanje kulturnih pokrajin..................................................................................................... 32 3 Civilizacije in kulture ter njihov geografski pomen …............................. 39 3.1 Od prvih civilizacij do globalne enotnosti in različnosti.............................. 43 3.1.1 Agrarne civilizacije velikih rečnih dolin.................................................. 43 3.1.2 Antične civilizacije sredozemskega loka in njegovega zaledja........... 45 3.1.3 Prva ideološka polarizacija civilizacij: krščanstvo in islam................. 49 3.1.4 Religijski in proizvodni okvir civilizacij zmernega in subtropskega pasu........................................................................................ 53 3.1.5 Evropska civilizacija in evropski kolonializem...................................... 56 3.1.6 Ideološko polarizirane civilizacije: socializem vs. kapitalizem . ....... 63 3.1.7 Sodobni večpolarni svet.............................................................................. 67

4 Geografske razsežnosti religije............................................................................. 72 4.1 Religija kot družbeni pojav................................................................................... 72 4.2 Pregled glavnih verstev in njihova razporeditev po svetu ............................ 77 4.2.1 Judovstvo......................................................................................................... 77 4.2.2 Krščanstvo...................................................................................................... 78 4.2.3 Mormonizem ................................................................................................87 4.2.4 Jehove priče....................................................................................................88

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 3

29.8.2019 13:57:53


4

Kulturna geografija

4.2.5 Islam................................................................................................................ 89 4.2.6 Hinduizem..................................................................................................... 93 4.2.7 Budizem.......................................................................................................... 96 4.2.8 Džainizem...................................................................................................... 99 4.2.9 Sikhizem....................................................................................................... 100 4.2.10 Konfucijanstvo.......................................................................................... 102 4.2.11 Šintoizem.................................................................................................... 104 4.3 Sedanjost in prihodnost verstev........................................................................ 105 4.4 Družbeni in geografski učinki religije............................................................. 106 4.4.1 Vpliv religije na kulturo in skupnosti.................................................... 108 4.4.2 Verstvo kot dejavnik oblikovanja kulturne pokrajine....................... 110

5 Jezik in komunikacija v geografskem kontekstu...................................... 113 5.1 Jezik in komunikacija........................................................................................... 113 5.2 Jezik in jezikovne politike................................................................................... 116 5.3 Jezikovne skupine in geografska razširjenost jezikov................................... 120 5.3.1 Indoevropska jezikovna skupina............................................................ 122 5.3.2 Uralsko-altajska jezikovna skupina........................................................ 127 5.3.3 Kitajsko-tibetanska jezikovna skupina................................................. 127 5.3.4 Avstraloazijska jezikovna skupina.......................................................... 128 5.3.5 Izolirane jezikovne skupine azijskega in avstralsko-pacifiškega prostora......................................................................................................... 129 5.3.6 Afro-azijska jezikovna skupina................................................................ 131 5.3.7 Afriški jeziki ................................................................................................ 132 5.3.8 Jeziki ameriških staroselcev...................................................................... 134

6 Geografija in etnični pojavi. ................................................................................ 135 6.1 Kategorija naroda in drugih etničnih pojavov............................................... 135 6.2 Oblikovanje narodov ali etnogeneza................................................................ 136 6.3 Evropski narodi in nacije..................................................................................... 144 6.3.1 Evropski nedržavni narodi in etnične skupnosti................................ 149 6.4 Narodi in nacije Evrazije...................................................................................... 153 6.5 Narodno vprašanje v Afriki................................................................................. 160

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 4

29.8.2019 13:57:53


Kazalo

5

6.6 Narodi – nacije Amerike in Avstralije............................................................... 162 6.7 O prihodnosti etničnih pojavov......................................................................... 165

7 Državna organizacija kot geografski pojav.................................................. 172 7.1 Pojav in pojem države........................................................................................... 172 7.2 Država kot prostor................................................................................................ 175 7.3 Država in čas........................................................................................................... 187 7.4 Upravljanje držav................................................................................................... 197 7.5 Geografski učinki državne organiziranosti ...................................................204

8 Geografske razsežnosti družbene razslojenosti ........................................ 206 8.1 Socialna razslojenost družb................................................................................ 206 8.2 Socialna sestava sodobnih družb ..................................................................... 208 8.2.1 Družbeni razredi in sloji........................................................................... 210 8.2.2 Zaprte družbene skupine.......................................................................... 212 8.2.3 Socialna piramida........................................................................................214 8.3 Socialnogeografska preobrazba............................................................................... 217 8.3.1 Agrarna faza družbenega razvoja............................................................ 218 8.3.2 Industrijska faza družbenega razvoja.................................................... 219 8.3.3 Postindustrijska (postmoderna) faza družbenega razvoja .............. 221 8.3.4 Informacijska faza družbenega razvoja ............................................... 222 8.4 Geografske posledice državnih politik v odnosu do socialne razslojenosti......223 8.4.1 Anglosaksonski liberalni model razvoja............................................... 223 8.4.2 Model evropske socialne države.............................................................. 226 8.4.3 Model socialističnih držav in držav tranzicije..................................... 228 8.4.5 Model stihijskega socialnega razvoja .................................................... 230 8.4.6 Model socialnega razvoja v državah z diktaturo................................. 231

9 Kulturne pokrajine . ................................................................................... 232 9.1 Razumevanje kulturnih pokrajin . ................................................................... 232 9.2 Sestavine kulturne pokrajine.............................................................................240 9.2.1 Fizičnogeografsko okolje kot podlaga kulturne pokrajine.............. 241 9.2.2 Človekov – družbeni dodatek v naravno okolje .................................244 9.3 Tipologija in regionalizacija kulturnih pokrajin..........................................246

10 Literatura.................................................................................................................... 250

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 5

29.8.2019 13:57:53


6

Kulturna geografija

Seznam kart

Karta 1: Širjenje islama Karta 2: Kolonialna razdelitev sveta leta 1918 Karta 3: Geopolitične enote po Cohenu v drugi polovici 20. stoletja Karta 4: Krizna in postkrizna območja ob koncu 20. Stoletja Karta 5: Blokovska razdelitev sveta pred letom 1989 Karta 6: Glavna verstva po svetu Karta 7: Glavna verstva v Evropi Karta 8: Razširjenost islamske veroizpovedi po svetu Karta 9: Razširjenost hinduizma Karta 10: Širjenje budizma v Aziji Karta 11: Razširjenost džainizma v Indiji Karta 12: Glavno območje naselitve Sikhov v Indiji in Pakistanu Karta 13: Razširjenost svetovnih jezikov Karta 14: Razširjenost glavnih jezikovnih skupin po svetu Karta 15: Razširjenost jezikov in jezikovnih manjšin v Evropi Karta 16: Jeziki na območju Kavkaza Karta 17: Glavne jezikovne skupnosti v Nigeriji Karta 18: Narodna sestava prebivalstva Evrope Karta 19: Središčna območja: primer Londona in Pariza Karta 20: Periferna območja na severu Skandinavije Karta 21: Ruska eksklava Kaliningrad, ujeta med ozemlje Poljske in Litve Karta 22: Britansko vojaško oporišče Gibraltar Karta 23: Indijanski rezervat ljudstva Hopi v ZDA Karta 24: Narodni park Yellowstone v ZDA, najstarejši in še danes eden največjih na svetu Karta 25: Andora je primer stare reliktne države Karta 26: Politično-teritorialna razdrobljenost nemških dežel 1848, pred združitvijo Nemčije Karta 27: Politično teritorialni razvoj Nemčije od 1871 do 1945 Karta 28: Upravna razdelitev Nemčije na zvezne dežele in države Karta 29: Teritorialno širjenje Ruskega carstva Karta 30: Teritorialni razvoj ZDA Karta 31: Homelandi v JAR v času politike apartheida Karta 32: Rusija, asimetrična federacija

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 6

52 62 65 66 69 76 79 91 94 98 100 101 118 121 126 130 133 148 177 178 182 184 185 186 188 189 190 191 192 193 197 201

29.8.2019 13:57:53


Kazalo

7

Seznam grafikonov

Grafikon 1: Grafikon 2: Grafikon 3: Grafikon 4: Grafikon 5: Grafikon 6: Grafikon 7: Grafikon 8:

Civilizacije na stiku treh kontinentov Razvojne poti civilizacij Verstva po številu vernikov po svetu Jeziki sveta po številu govorcev Razvejanost indoevropske jezikovne skupine Socialna slojevitost v agrarni družbi Socialna slojevitost v industrijski družbi Socialna slojevitost v fazi postindustrijske družbe

49 58 75 122 123 219 220 222

Seznam tabel

Tabela 1: Tabela 2: Tabela 3:

Najštevilčnejši jeziki na svetu Pregled držav po verski sestavi prebivalstva Pomen religije v državah sveta (po raziskavi Gallupovega inštituta, 2009)

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 7

263 267 278

29.8.2019 13:57:53


8

Kulturna geografija

Seznam slik

Slika 1: Slika 2: Slika 3: Slika 4: Slika 5: Slika 6: Slika 7: Slika 8: Slika 9: Slika 10: Slika 11: Slika 12: Slika 13: Slika 14: Slika 15: Slika 16: Slika 17: Slika 18: Slika 19: Slika 20: Slika 21:

Ostanki minojske kulture (palača kralja Minosa v Knososu) na Kreti Veliki kitajski zid Zid objokovanja v Jeruzalemu je za Jude najsvetejši kraj Moderna katoliška cerkev na Filipinih Rilski pravoslavni samostan v Bolgariji ni le versko središče, ampak tudi nacionalni simbol Notranjost protestantske katedrale v Ženevi (Švica) Glavni mormonski tempelj v Salt Lake Cityju v ZDA Verniki v Mošeji Omajadov v Damasku (Sirija) Hindujski tempelj na severu Indije Budistični menih pred Budinim kipom v Kathmanduju Za odrasle Sikhe je turban tradicionalno pokrivalo Jeruzalem je sveto mesto treh religij Opozorilni napis v retoromanščini (Švica) Pozdrav v indijanskem jeziku guarani (ter v španščini in angleščini) pred letališčem v Asuncionu (Paragvaj) Dvojezični (francosko-nemški) napis v Strassbourgu (Francija) Podeželski Romi v romunski Transilvaniji Čilska raziskovalna postaja na Antarktiki. Čeprav so posamezne države izrazile ozemeljske zahteve po delih »ledene celine«, le-ta ostaja nerazdeljena. London in glavno središčno območje Velike Britanije sta nastala na robu Britanskega otočja Vas v Tibetu, perifernem delu Kitajske Yosemitski narodni pak je eden najbolj znanih narodnih parkov v ZDA Libija je desetletja veljala za primer dokaj uspešne osebne diktature Moamerja Gadafija. Njegove slike je bilo moč videti na vsakem koraku. Zrušila ga je arabska pomlad leta 2011, država pa se je potopila v državljansko vojno in njej sledeč kaos.

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 8

46 54 78 80 84 87 88 92 96 97 102 110 124 134 150 153

172 179 181 187

194

29.8.2019 13:57:53


Kazalo

9

Slika 22: Pariz s svojo velikostjo in pomenom daleč prekaša vsa ostala francoska mesta 202 Slika 23: V Sloveniji sodi večina t. i. romskih naselij med slume 215 Slika 24: Bogataška četrt Beverly Hills v Los Angelesu (ZDA) 216 Slika 25: Riževo polje pri Kočanih v Makedoniji. Riževa polja so zaradi posebne oblikovanosti zelo viden in izpostavljen tip kulturne pokrajine. 243 Slika 26: Prizren (Kosovo) je mesto s tipičnimi orientalskimi arhitekturnimi obeležji 244 Slika 27: Za tipično sredozemsko kulturno pokrajino je značilen preplet kamnitih stavb in t. i. mešane kulture. Vis, Hrvaška. 249

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 9

29.8.2019 13:57:53


Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 10

29.8.2019 13:57:53


Predgovor

11

Predgovor

Učbenik »Kulturna geografija« je namenjen predvsem študentom geografije pri začetnem spoznavanju človeških skupin v svetovni razsežnosti. Svetovno prebivalstvo kaže izjemno raznolikost in s tem odraža tri ravni prilagajanja: zmožnost prilagajanja naravnim razmeram, zmožnost prilagajanja okolja svojim potrebam in zmožnost medčloveškega prilagajanja. Človeška družba je – najširše vzeto – hkrati dejavnik spreminjanja in rezultat spreminjanja. V tem trajnem procesu ustvarja sledove v pokrajini, ki je zaradi njega drugačna, počlovečena in prilagojena njegovim vizijam. Geografija kot kompleksna veda proučuje tako človeško družbo kakor njegovo, v različni meri prilagojeno okolje. Naša naloga je ugotavljati prostorsko (geografsko) razširjenost različnih pojavov, njihovo morebitno medsebojno povezanost in soodvisnost, pokazati na potekajoče procese in pojave ter jih ovrednotiti kot primerno prednost, tveganje ali napako. Geografija ni »predalčkasta znanost« za kopičenje zanimivih podatkov, odkrivanje lepih krajev in povečevanje čustvenega potenciala do okolja, temveč predvsem miselna pot za ugotavljanje nenehne dinamike sveta okrog nas in z nami vred. Svetovno prebivalstvo narašča zelo hitro in regionalno dokaj neenakomerno, medtem ko se naravni in pridobljeni viri že zaradi neenakomerne razporeditve niso dostopni vsem, še manj pa se razdeljujejo potrebam ustrezno. Vrsta neposrednih konfliktov po svetu kaže na bivanjsko stisko človeških družb, ki si skušajo zagotoviti preživetvene vire: vodo, hrano, energijo, zrak in prostor. Te skušajo pridobivati, posedovati, nadzirati, upravljati, razdeljevati in uporabljati. Vendar je pojem »vira« usodno odvisen od tega, ali ga je določena človeška skupnost sploh zmožna izkoriščati. Ali ste se vprašali, zakaj z rudami bogate države (torej objektivno razpolagajo z določenim virom) niso tudi bogate? Ključna uporabljivost določenih substanc v okolju postane vir šele tedaj, ko ga je človek kot takega prepoznal in ga je tudi zmožen izkoristiti. Način koriščenja je drugi ključ, ki vpliva na njegovo uporabnost in posredno tudi na količino. Dokler ni bilo mogoče izrabljati na primer cepitve jeder in s tem dostopiti do izjemno koristne a tudi rušilne jedrske energije, tega vira »ni bilo«. Tudi premog je obstajal ves čas pred človekovim nosom (ali malenkost globlje), a je šele izum parnega stroja »odkril« njegovo veliko uporabnost. In to je sprožilo t.i. industrijsko revolucijo. Danes se ga zlasti bogati in okoljsko zavedni svet – če se le da – izogiba. Še bolj variabilen

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 11

29.8.2019 13:57:53


12

Kulturna geografija

vir je hrana, ki je danes povsem odvisna od tehnike in tehnologije pridelave, shranjevanja in logistike razdeljevanja, kar bistveno spreminja percepcijo o globalno zadostni količini prehranskih artiklov. Količina vode je na planetu stalna, spreminja pa se razporeditev, kakovost in agregatno stanje. Ker je za človeka neposredno uporabna predvsem kakovostna sladka voda v tekočem stanju, na našo percepcijo o skupnem vodnem potencialu vpliva tudi vedenje o tem, ali poleg v naravi razpoložljivih količin mogoče vodo tudi pridobivati npr. iz morja. Na ta način se s tehnologijo regionalno pomembno povečujejo količine sladke vode. Preživetvena možnost ljudi je odvisna od razpoložljivih virov, na te pa bistveno vpliva človek sam – in sicer kot organizirana skupnost. Za vsakega Zemljana je bistveno ne le na katerem delu planeta živi (kakšni viri so v njegovi soseščini) temveč še bolj, kateri družbi pripada (ker mu to daje možnosti tudi realno dosegati te vire). Človeštvo je (seveda ne kot enoten svetovni unikum) skozi dolga zgodovinska obdobja izdelovalo preživetvene strategije. Od prvih (še danes ne povsem pojasnjenih procesih učlovečenja) korakov prvih človeških družbic prek med seboj izoliranih, a relativno številčnih in dobro organiziranih družb stare antike ter med seboj znanih, a večinoma neodvisno delujočih polov moči pred dobrim stoletjem smo prišli v fazo »globalne vasi« in če drugega ne, do vsaj približne enotnosti zavedanja glede usode planeta. V tem procesu je človeška vrsta močno spremenila podobo in strukturo zemeljske sfere (torej je ustvarila kulturno pokrajino) in se pri tem tudi sama spremenila in prilagodila. Raznolikost človeštva je torej naraščala sprva pretežno na račun dolgotrajnega fiziološkega prilagajanja na zunanje razmere, ki jih predstavljajo podnebne razmere s temperaturo, vlažnostjo in količino sončne energije. Poznejši (tudi časovno mnogo krajši) del pa poteka s prilagoditvenim ukrepi človeka in aktivnim spreminjanjem (prilagajanjem) okolja lastnim potrebam. Te okoliščine so bistveno posegle na področje sestave in organiziranosti človeških družb. Od organiziranosti, sestave, znanja, vrednot, navad, moči in drugih atributov pa je odvisno, ali bo človek kot individuum zmožen uvideti koristnost kateregakoli od teh virov in ga tudi uporabiti, ali pa ne. Človek je kot družbeno bitje torej v bistveni razsežnosti pravzaprav sam svoj produkt. V tej dimenziji se poraja druga, danes bistveno pomembnejša vrsta odvisnosti: odvisnosti od vključenost v prav določeno družbo. Od pripadnosti določeni skupnosti – kakorkoli jo že vsakokratno družbeno okolje na zelo široki ravni definira – je odvisna tudi njegova družbena, socialna, ekonomska usoda. Da bi bil sodobni urbani človek »fit« ni odvisno le od starosti, spola, genske

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 12

29.8.2019 13:57:53


Predgovor

13

zgodovine ali vplivov okolja (čeprav nič od tega ni zanemarljivo), temveč mora za dosego tega interesa poseči za dobrinami, kot so na primer zdravniška oskrba, možnost preživljanja prostega časa in ukvarjanje s hobiji, kvalitetna prehrana, znanje in zavest, morda tudi prepričanje in vrednote ipd. kar pa je vse odvisno tudi od družbenih okoliščin. V državi revščine in kaosa so njegove možnosti bistveno skromnejše kot v državah splošne blaginje. Pripadnost, vključenost določenemu družbenem agregatu torej pomembno vpliva na posameznikovo življenjsko usodo, s tem pa definira tudi njegovo moč delovanja pri oblikovanju kulturne pokrajine. Prav tem družbenim agregatom se posveča kulturna geografija. Podnaslov učbenika kaže namero spregovoriti o raznolikih oblikah povezanosti in ločevanja svetovnega prebivalstva. Obenem to predstavlja tudi določeno tematsko zamejitev, saj na primer ne posegamo toliko izrecno na vprašanje kulturne (po človeku preoblikovane) pokrajine. Naš predmet so raznolike oblike skupinskega združevanja (agregiranja) prebivalstva, načini in okoliščine tega početja ter posledice teh procesov tako v obliki družbenih skupin in skupnosti kakor na koncu tudi posledice v kulturni pokrajini. Med temi agregati je le del takih, ki so skupine in skupnosti same po sebi, na primer zaradi določenega skupnega interesa. Druge nastajajo situacijsko zaradi okoliščin, v katere je posameznik postavljen (na primer v določeno lokalno skupnost), ali pa se vanjo vključuje zaradi situacije oziroma širših posrednih koristi (na primer vključenost v različne etnično opredeljene skupnosti). Vendar je lahko tudi brez svojih prizadevanj in zaslug uvrščen v določeno skupino prebivalstva po administrativno-političnih merilih (različne administrativne in politično-teritorialne enote). In slednjič se lahko znajde zgolj kot predmet našega opazovanja v neki skupini, ki jo določimo zaradi naših raziskovalnih postopkov. Na univerzitetni ravni študija ni receptov in še manj trajnih resnic. Študente in tudi mlade strokovnjake pogosto bega neusklajena terminologija, dejstvo da so posamezni izrazi v različnih jezikih težko pomensko prevedljivi ali ker se opredelitve, še posebej vrednostne, od avtorja do avtorja razlikujejo. Žal ni mogoče zagotoviti boljše tolažbe kakor to, da bo treba poznati razlike med izrazi in tudi njihovo pomensko spreminjanje skozi čas. To sili v prvi vrsti k večji aktivnosti, k sledenju po različnih virih, tudi tistih, ki morda niso posebej priporočeni. Taka postavitev terja določen miselni napor in lastno iskanje odgovorov, različni primeri pa brusijo občutek za terminološko natančnost, vsebinsko skladnost in iskanje najboljšega. Prav to mora biti univerzitetni študij! Študij je predvsem samostojno iskanje odgovorov na

Kulturna_geografija_2019_FINAL.indd 13

29.8.2019 13:57:53


KULT GEOG ISBN 978-961-06-0231-6

Kulturna geografija je leta 2013 izšla prvič v slovenski geografiji s to vsebino in imenom. Po prenovi študijskih programov se je v okviru široko zasnovanega predmeta »Družbena geografija« pokazala potreba po sistematičnem prikazu organiziranih človeških skupnosti po svetu. V prenovljeni izdaji je učbenik dopolnjen s poglavjem o kulturni pokrajini. Učbenik je namenjen predvsem študentom geografije pri začetnem spoznavanju raznolikosti prebivalstva v svetovni razsežnosti. Obravnava namreč različne oblike družbenih agregatov: njihovo oblikovanje, strukturne značilnosti in učinke na pokrajino. Človeške družbe so aktivni oblikovalci »kulturne« pokrajine, a v določeni meri tudi odraz in rezultat obdajajočega okolja. Poleg tega se človek kot individuum oblikuje v družbenih skupnostih; odvisen je od njih tem bolj, čim večje so njegove zahteve in pričakovanja po posegih v naravo. Učbenik sestavlja – poleg uvo-

Kulturna_geogrfija_2019_naslovka_FINAL.indd 1

dnega razmišljanja o imenu, vsebini in pomenu kulturne geografije – osem ključnih poglavij: o razvoju človeka, o civilizacijah in kulturah, verstvih in verski sestavi prebivalstva, o jezikih in narodih, ki oblikujejo države (ali pa obratno), o socialni razslojenosti ter o konceptu kulturne pokrajine. Učbenik dopolnjujejo izbrani zemljevidi, grafikoni in slike. Na koncu je priložen krajši podatkovnik o najpomembnejših strukturnih značilnostih družbenih skupin in skupnosti.

JERNEJ ZUPANČIČ je izredni

profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava kulturno, socialno geografijo Balkana in Rusije. V ospredju njegovega raziskovalnega zanimanja so predvsem tematike narodnega vprašanja, manjšin, mednarodnih selitev in diaspore ter kriznih območij.

Omenjena področja povezuje geopolitika kot ozadje razumevanja sodobnih družbenih procesov. Svojo poklicno kariero je začel leta 1989 kot raziskovalec Inštituta za geografijo, kjer je bil tudi direktor (1998–2001), pozneje pa Inštituta za narodnostna vprašanja. Leta 2002 je bil gostujoči profesor na univerzi v Celovcu, leta 2016 na Univerzi v Gdansku in leta 2018 na Univerzi v Lodžu. Na Filozofski fakulteti deluje od leta 2002, v letih 2008 in 2010–2012 je bil predstojnik Oddelka za geografijo, v letih 2009–2013 pa predsednik Sveta OHK. Vodil je pet temeljnih, osem ciljnih, dvanajst aplikativnih, en mednarodni in devet bilateralnih projektov. Njegova bibliografija obsega prek 500 enot. Je tudi član uredniških odborov sedmih revij. Kot član strokovnih svetov pri vladnih institucijah je deloval na področju Slovencev po svetu in romskega vprašanja.

JERNEJ ZUPANČIČ: KULTURNA GEOGRAFIJA RAZNOLIKOST SVETOVNEGA PREBIVALSTVA IN KULTURNIH POKRAJIN

9 789610 602316

JERNEJ ZUPANČIČ

KULTURNA GEOGRAFIJA

RAZNOLIKOST SVETOVNEGA PREBIVALSTVA IN KULTURNIH POKRAJIN Oddelek za geografijo Ljubljana 2019

29.8.2019 12:52:50

Profile for Znanstvena zalozba FF

Kulturna geografija. Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin  

V prenovljeni izdaji iz leta 2013 je učbenik dopolnjen s poglavjem o kulturni pokrajini. Učbenik je namenjen predvsem študentom geografije p...

Kulturna geografija. Raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin  

V prenovljeni izdaji iz leta 2013 je učbenik dopolnjen s poglavjem o kulturni pokrajini. Učbenik je namenjen predvsem študentom geografije p...

Advertisement