Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni vzhodni Aziji

Konfucijanstvo je svetovno znan pojem, ki označuje sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Svoj evropski naziv je dobil po Konfuciju (551–479 pr. n. št.). To je latinska inačica imena Kong fuzi (»mojster Kong«), s katero so jezuitski misijonarji v 17. stoletju poimenovali najznamenitejšega predstavnika te filozofske in etične smeri, ki je na Kitajskem sicer znana pod imenom Šola izobražencev (Ru jia). Ta izvorno kitajski nauk se je v štirinajstem in petnajstem stoletju razširil po vsej Koreji, od šestnajstega stoletja naprej pa še na Japonsko. Po tem so se tudi tamkajšnji teoretiki ukvarjali z raziskovanjem razmerja med izvornim naukom in prvima dvema reformama; njihove nadgradnje in poglobitve kitajskega konfucijanstva, kakršnim smo lahko priča tudi v osrednjem delu pričujočega zbornika, pa brezdvomno predstavljajo obogatitev tega »nauka izobražencev«.

ISBN 978-961-237-818-9

9 789612 378189

Krepost_naslovka_FINAL.indd 1

Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji

Jana S. Rošker (ur.)

Zbirka Studia Humanitatis Asiatica v znanstveni prostor prinaša prevode klasičnih del kitajskih, japonskih, korejskih in drugih azijskih intelektualcev v slovenščino in druge evropske jezike.

Hkrati pa vključuje tudi monografije slovenskih in evropskih raziskovalcev Azije s področja humanistike.

Jana S. Rošker (ur.)

KREPOST KOT TEMELJ DOBREGA SOSEDSTVA: KONFUCIJANSTVO V SODOBNI VZHODNI AZIJI

Studia Humanitatis Asiatica

31.3.2016 9:42:54

Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji Jana S. Rošker (ur.)

Ljubljana 2016

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 1

4.4.2016 14:40:20

Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji Zbirka: Studia Humanitatis Asiatica (ISSN 2463-8900) Glavna urednica zbirke: Jana S. Rošker Odgovorna urednica zbirke: Nataša Visočnik Urednica zbornika Krepost kot temelj dobrega sosedstva: Jana S. Rošker Prevodi: Tinka Delakorda Kawashima, Klara Hrvatin, Gregor Obrez, Anže Sobočan Strokovni pregled: Jasna Bavec Lektoriranje: Lučka Zorko, Gregor Rihter Recenzenta: Andrej Ule, Mitja Saje Oblikovanje in prelom: Aleš Cimprič Slika na naslovnici: Slika pokrajine v kraljevnini Joseon, Seo Munbo, pozno 15. stoletje (vir: wikipedia) © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016 Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za azijske študije Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2016 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 14,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 221.7(510) KREPOST kot temelj dobrega sosedstva : konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji / Jana S. Rošker (ur.) ; [prevodi Tinka Delakorda Kawashima ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016. - (Zbirka Studia humanitatis Asiatica, ISSN 2463-8900) ISBN 978-961-237-818-9 1. Rošker, Jana S. 284272384

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 2

4.4.2016 14:40:20

Kazalo

Jana S. ROŠKER: Spremna beseda...................................................................................... 5

Namesto uvoda: Izvorni nauk Jana S. ROŠKER: Nastanek in razvoj izvornega kitajskega nauka (Ru jia) – od konfucijanstva do konfucianizma in nazaj....................................................... 11 Metodološke iztočnice TSUCHIDA Kenjiro: Konfucianizem v sodobnem času.............................................. 39 HUANG Chun-chieh: Dve metodološki vprašanji, povezani s kontekstualnim preobratom znotraj zgodovine idejnih interakcij v Vzhodni Aziji.................... 53 Klasično konfucijanstvo Marko OGRIZEK: Pojmi poti, kreposti in dobrega v konfucijanskih naukih Itôja Jinsaija in Ogyûja Soraija.................................................................................. 65 Jana S. ROŠKER: Dasan ( Jeoung Yak Yang) – osrednji predstavnik tradicionalnega korejskega konfucianizma............................................................ 81

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 3

4.4.2016 14:40:20

Kazalo

Regionalni razvoji GUO Qiyong: Napredek konfucijanstva na Kitajskem v zadnjih dvajsetih letih...... 97 KOYASU Nobokuni: »Konfucianizem«, kot ga izražajo sodobni japonski izobraženci..................................................................................................129 LEE Haesung: Neokonfucianizem dinastije Joseon – njegove teoretične osnove in glavne postavke........................................................143 Stvarno kazalo......................................................................................................................183 Imensko kazalo....................................................................................................................185

4

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 4

4.4.2016 14:40:20

Spremna beseda

P

ričujoči zbornik je druga knjiga, ki je izšla v sklopu monografske zbirke Studia Humanitatis Asiatica, ki smo jo lani ustanovili pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Hkrati sodi delo k vrsti publikacij, ki smo jih na Oddelku za azijske študije izdali letos, torej ob dvajseti obletnici našega obstoja. Knjig in revij, s katerimi smo obeležili ta okrogel in nadobuden jubilej, nikakor ni malo, in večina vseh teh publikacij obravnava različne posebnosti razvoja konfucijanstva v Vzhodni Aziji. Razlogi za izbor te tematike so večplastni. Prvič imamo na Oddelku za azijske študije za zdaj tri vrste študijskih programov oziroma kateder, namreč sinološke, japonološke in koreanistične, čeprav je slednja še v povojih in se izvaja pod okriljem študijskega programa Kulture Vzhodne Azije. To, kar je vsem trem omenjenim študijem skupno, pa je seveda dejstvo, da obravnavajo posamične regije Vzhodne Azije. In prav v tem kontekstu je konfucijanstvo tisto, ki predstavlja pomembno rdečo nit, ki povezuje vse tri omenjene regije v koherentno kulturno celoto, saj sodi Konfucijev nauk – vključno s svojimi nadvse heterogenimi nadgradnjami in razvoji – vsekakor k najpomembnejšim skupnim kulturnim dediščinam oziroma izročilom tega geopolitičnega območja.

Najprej naj omenim, da je poleg pričujočega zbornika letos pravkar izšel obsežen učbenik o konfucijanstvu v različnih vzhodnoazijskih kontekstih pod naslovom »Vzhodnoazijski konfucianizmi – besedila v kontekstih«, ki je nastal pod peresom znanega tajvanskega strokovnjaka za vzhodnoazijske študije,

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 5

4.4.2016 14:40:20

Jana S. ROŠKER

profesorja Huang Chun-chieja, in katerega sem s pomočjo dr. Helene Motoh, ki je prevod Huangovega dela strokovno pregledala, uredila že lani.

Podobno temo obravnava tudi zbornik v angleščini z naslovom ­Contemporary East Asia and the Confucian revival, ki sva ga skupaj z Natašo Visočnik izdali v decembru 2015 pri britanski založbi Cambridge Scholars, in ki obravnava povezave med specifičnim vzhodnoazijskim modelom modernizacije in strujo modernega konfucijanstva.

6

Sodelavci in sodelavke Oddelka so izdali tudi posebno številko revije Ars in Humanitas, ki pa obravnava globalne razvoje konfucijanstva; ta zbornik torej ni omejen zgolj na konfucianizme v Vzhodni Aziji, ampak poskuša zaobjeti tudi sodobno širitev konfucijanskih filozofij preko meja same Azije, torej na globalno raven. Pri tem smo se osredotočili na območje, ki sodi k najpomembnejšim regijam enaindvajsetega stoletja, namreč na Latinsko Ameriko.

Pričetke poglobljenega soočanja s konfucijanstvom v novih sinologijah te regije je preučila in prispevala sourednica te posebne številke, namreč hispanistka dr. Barbara Pihler Ciglič.

Zgoraj omenjene tri publikacije so nastale kot plod našega dela v okviru mojega temeljnega raziskovalnega projekta Agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije (ARRS) z naslovom Konfucijanska prenova in teoretske prenove kitajske modernizacije.

Poleg tega v tem jubilejnem akademskem letu načrtujemo izdajo kar treh številk oddelčne revije Azijske študije (Asian Studies), od katerih sta prvi dve (decembrska, ki je bila posvečena vlogi in pomenu jezuitov v novejši kitajski zgodovini, in januarska, ki obravnava duhovne in verske razvoje v sodobni Vzhodni Aziji) že izšli; tretja, ki bo izšla junija 2016, pa bo posvečena izvorno budističnemu konceptu čuječnosti in njegovim aplikacijam v kontekstu meditacijskih in terapevtskih praks sodobnih evro-ameriških družb.

Osrednja publikacija, ki bo obeležila oddelčni jubilej, pa je monografija, ki bo predstavila stanje raziskovalnega dela večine članov in članic Oddelka za azijske študije. Monografijo urejata Luka Culiberg in Mateja Petrovčič.

V monografski zbirki Studia Humanitatis Asiatica, ki smo jo, kot že omenjeno, lani ustanovili v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete, bo poleg pričujočega zbornika v tem akademskem letu izšla tudi monografija o življenju in delu Li Zehouja, ki sodi k največjim sodobnim kitajskim filozofom. Monografijo o tem izjemno zanimivem teoretiku urejava skupaj z dr. Katjo Kolšek, ki je bila ena prvih študentk našega oddelka in je – pred mnogimi leti – z razpravo dela istega filozofa na njem tudi diplomirala.

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 6

4.4.2016 14:40:20

Spremna beseda

Če smo že pri – nekdanjih in sedanjih – študentkah in študentih našega Oddelka, moram povedati tudi, zakaj mi je zbornik, ki je pred nami, najljubši od vseh devetih publikacij, ki jih Oddelek izdaja ob svoji dvajseti obletnici.

Najljubši mi je in najbolj vesela sem ga ravno zato, ker je (poleg prispevkov moje malenkosti) izključni plod dela naših diplomantov in diplomantk. Poleg Marka Ogrizka, ki je za to publikacijo prispeval izvirni znanstveni članek, so v njem tudi avtorski prevodi Tinke Delakorda Kawashima, Klare Hrvatin, Gregorja Obreza ter Anžeta Sobočana. Strokovni pregled te publikacije je prispevala Jasna Bavec.

Ker ta naša skupna knjiga v svojem osrednjem delu obravnava predvsem poznejše razvoje konfucijanskega nauka, ki segajo od štirinajstega stoletja pa vse do najnovejših razvojev sodobnega konfucijanskega preporoda v Vzhodni Aziji, sem namesto uvoda napisala članek, ki predstavi in analizira osrednje vidike izvornega konfucijanskega nauka, ki je nastal v šestem stoletju pred našim štetjem na Kitajskem, ter njegovih treh reform. Podaja tudi nujno diferenciacijo med konfucijanstvom, ki predstavlja odprto, dinamično in spremenljivo filozofijo oziroma moralno etični nauk, ter konfucianizmom, ki je državna doktrina oziroma razmeroma despotska ideologija. Poznavanje tega ozadja je potrebno za boljše razumevanje poznejših razvojev in širitev konfucijanskih diskurzov v druge regije Vzhodne Azije. Osrednji del zbornika je razdeljen na tri vsebinske sklope, od katerih obravnava prvi metodološko-teoretska izhodišča diskurzov konfucijanstva oziroma konfucianizma, drugi razvoje klasičnega konfucijanstva na Japonskem in v Koreji, medtem ko je tretji posvečen pregledu regionalnih razvojev v vseh treh osrednjih regijah Vzhodne Azije.

7

Iskreno upam, da bo izboru prispevkov, ki so objavljeni v pričujočem zborniku, slovenskim bralcem in bralkam, predvsem pa sedanjim in bodočim študentkam in študentom našega oddelka, uspelo približati konfucijanstvo kot del pomembne kulturne dediščine območij, ki so predmet obravnave našega oddelka. Zato mu ob tej priložnosti podarjamo ta zbornik in mu z njim čestitamo ob dvajsetem rojstnem dnevu.

Jana S. Rošker, urednica

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 7

4.4.2016 14:40:21

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 8

4.4.2016 14:40:21

NAMESTO UVODA: IZVORNI NAUK

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 9

4.4.2016 14:40:21

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 10

4.4.2016 14:40:21

Jana S. ROŠKER

Nastanek in razvoj izvornega nauka (Ru jia):1 od konfucijanstva do konfucianizma in nazaj

K

onfucijanstvo je svetovno znan pojem, ki označuje sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Svoj evropski naziv je dobil po Konfuciju (551–479 pr. n. št.). To je latinska inačica imena Kong fuzi2 (»mojster Kong«), s katero so jezuitski misijonarji v 17. stoletju poimenovali3 najznamenitejšega predstavnika te filozofske in etične smeri, ki je na Kitajskem sicer znana pod imenom Šola izobražencev (Ru jia).4 Ta izvorno kitajski nauk se je v štirinajstem in petnajstem stoletju razširil po vsej Koreji, od šestnajstega stoletja naprej pa še na Japonsko. Preden se podrobno posvetimo regionalnim razvojem, v teku katerih so se iz tega, izvorno kitajskega idejnega sistema formirale filozofije in ideje, ki še danes sodijo k 1

儒家

2

孔夫子

3

Konfucijevo pravo ime je bilo Kong Qiu 孔丘in njegov vljudnosti oziroma stilni vzdevek Zhong Ni 仲尼.

4

儒家

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 11

4.4.2016 14:40:21

Jana S. ROŠKER

osrednji skupni kulturni dediščini vseh vzhodnoazijskih držav, se je izvorno konfucijanstvo že samo po sebi spremenilo že teku lokalnih, tj. kitajskih zgodovinskih razvojev. Zato bomo vzhodnoazijske vidike konfucijanstva (in konfucianizma) lahko dodobra razumeli šele po tem, ko se bomo nekoliko bolj podrobno seznanili z osnovnimi spremembami, ki so se znotraj tega sistema dogajale na Kitajskem, tj. še pred njegovim dolgim pohodom v druge vzhodnoazijske regije.5

Od konfucijanstva do konfucianizma: izvorni nauk in tri reforme 12

Utemeljitelj tega nauka je bil torej antični mislec Konfucij, katerega bomo podrobneje obravnavali nekoliko kasneje. Večina ljudi ga pozna kot najpomembnejšega filozofa kitajske tradicije, četudi se v resnici ni ukvarjal z vprašanji filozofije v ožjem smislu, temveč je vzpostavljal in razvijal predvsem povsem pragmatično pogojena načela družbene etike (Yao 2001:313). Le-ta je bila v nemirnem in konfliktnem obdobju tranzicije, v katerem je živel, vsekakor nadvse pomembna. V filozofskem smislu so ta njegova izhodišča razvijali in nadgrajevali pripadniki drugih idejnih struj, zlasti pa kasnejši konfucijanski in neokonfucijanski misleci.

Religiozni vidiki konfucijanskega nauka izhajajo iz kulta prednikov, ki je v obdobju dinastije Shang (1600–1066 pr. n. št.) in Zahodne dinastije Zhou (1066– 771 pr. n. št.) še vseboval predstave o obstoju najvišjega božanstva Shangdija.6 Vendar se je namesto takšnega antropomorfnega »praprednika« kmalu zatem, pravzaprav že v drugi polovici Zahodne dinastije Zhou (1066–771 pr. n. št.), na Kitajskem bolj udomačil pojem neba (tian),7 ki je v Vzhodni dinastiji Zhou (770–256 pr. n. št.) izgubil svoje božanske lastnosti in se preoblikoval v »naravo«, katere politične razsežnosti oziroma družbene funkcije se kažejo v obredu (li).8 Ta termin je eden osrednjih konfucijanskih konceptov. V cikličnem ritmu letnih časov združuje kult prednikov s tradicionalnim poljedelskim kultom. Tovrstne ritualne elemente so pripadniki konfucijanstva v obdobju dinastije Han (206 pr. n. št.–220 n. št.) tudi etično utemeljili in sicer s 5

Pričujoči prispevek je razširjena, predelana in nadgrajena inačica poglavja o konfucijanstvu in konfucianizmu, ki je leta 2010 pod naslovom Izvorno konfucijanstvo (Ru jia): mojstri izobrazbe kot nege osebnosti izšlo pri ljubljanski Cankarjevi založbi v moji knjigi Odnos kot jedro spoznanja (Rošker 2010: 23-42).

6

上帝

7

天

8

禮

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 12

4.4.2016 14:40:21

Nastanek in razvoj izvornega kitajskega nauka (Ru jia) ...

sistemom kozmogoničnih špekulacij. Na osnovi takšnih kozmično-etičnih sintez je nastala mogočna državna doktrina oziroma nekakšna civilna teologija, ki naj bi temeljila na harmoniji med človekom in vsemi ostalimi kozmičnimi dejavniki. Kultu neba je Konfucij pripisoval zelo velik pomen: nebo kot najvišji vladar mu je pomenilo najvišji izraz vseh moralno etičnih in naravnih zakonitosti kozmičnega obstoja. Vsako dejanje neba poteka v skladu z daotom,9 velikim pra-načelom, ki ureja življenje in bit vsega sveta in vsakega posameznika.

Kljub nekaterim religioznim elementom pa ostaja konfucijanstvo kot temeljna socialna in politična ideologija tradicionalne Kitajske družbe pomembno zlasti kot nauk o nravnosti in politični etiki. Tudi sami predstavniki konfucijanstva v svojem mojstru nikoli niso videli utemeljitelja kakšnega novega religioznega ali filozofskega sistema, temveč predvsem posredovalca temeljnih načel večne in univerzalne ureditve sveta, vseobsežne strukture kozmosa, v kateri najdejo svoje mesto tako vsi vsakdanji, zemeljski pojavi, kot tudi tisti, ki jih ljudje s svojimi čutnimi organi ne morejo dojeti. Zato se v tem sistemu med seboj prepletajo kozmični, državnopolitični in najintimnejši osebno - človeški dejavniki.

13

Izvorni Konfucijev nauk je temeljil na postulatih egalitarne, za tiste čase precej progresivne in demokratične zavesti; kot bomo videli nekoliko kasneje, lahko mirne duše trdimo, da je Konfucij – četudi v okvirih stroge družbene hierarhije10 – širil predvsem ideje antičnega han-kitajskega humanizma. Najpomembnejša misleca, ki sta njegove ideje razvijala in nadgrajevala naprej, sta bila Xunzi11 in Mengzi.12 Zaenkrat naj povemo samo, da je prvi razvijal in nadgrajeval bolj racionalne in realistične, drugi pa bolj idealistične in mistične vidike izvornega konfucijanstva.

Predqinsko13 obdobje kot »zlata doba antične kitajske filozofije« se je končalo s prvo združitvijo vsekitajskega cesarstva. Leta 221 pred našim štetjem 9

道

10 Pri tem je pomembno vedeti, da se konfucijanski oziroma starokitajski koncept hierarhije precej razlikuje od konceptualizacije, kakršna je prevladala v Evropi oziroma na Zahodu. Pri tem namreč ne gre za statičen model, ki bi temeljil na absolutni poslušnosti nadrejenega napram podrejenemu in absolutno oblast prvega napram slednjemu, temveč za model, znotraj katerega je nadrejeni bistveno opredeljen s svojo skrbjo in odgovornostjo do podrejenega; tako kot v drugih bipolarnih razmerjih se odnos med protipoloma tudi znotraj tega modela kaže kot nekaj, kar je določeno z načelom komplementarnosti.

11 荀子 12 孟子 13 To je strokovni izraz, ki se nanaša na obdobje pred dinastijo Qin, tj. na obdobje Vzhodne dinastije Zhou (770–256 pr. n. št.), predvsem na zadnja leta te dinastije, ki so znana kot obdobje Vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.).

Krepost kot temelj dobrega sosedstva_FINAL.indd 13

4.4.2016 14:40:21

Konfucijanstvo je svetovno znan pojem, ki označuje sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Svoj evropski naziv je dobil po Konfuciju (551–479 pr. n. št.). To je latinska inačica imena Kong fuzi (»mojster Kong«), s katero so jezuitski misijonarji v 17. stoletju poimenovali najznamenitejšega predstavnika te filozofske in etične smeri, ki je na Kitajskem sicer znana pod imenom Šola izobražencev (Ru jia). Ta izvorno kitajski nauk se je v štirinajstem in petnajstem stoletju razširil po vsej Koreji, od šestnajstega stoletja naprej pa še na Japonsko. Po tem so se tudi tamkajšnji teoretiki ukvarjali z raziskovanjem razmerja med izvornim naukom in prvima dvema reformama; njihove nadgradnje in poglobitve kitajskega konfucijanstva, kakršnim smo lahko priča tudi v osrednjem delu pričujočega zbornika, pa brezdvomno predstavljajo obogatitev tega »nauka izobražencev«.

ISBN 978-961-237-818-9

9 789612 378189

Krepost_naslovka_FINAL.indd 1

Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji

Jana S. Rošker (ur.)

Zbirka Studia Humanitatis Asiatica v znanstveni prostor prinaša prevode klasičnih del kitajskih, japonskih, korejskih in drugih azijskih intelektualcev v slovenščino in druge evropske jezike.

Hkrati pa vključuje tudi monografije slovenskih in evropskih raziskovalcev Azije s področja humanistike.

Jana S. Rošker (ur.)

KREPOST KOT TEMELJ DOBREGA SOSEDSTVA: KONFUCIJANSTVO V SODOBNI VZHODNI AZIJI

Studia Humanitatis Asiatica

31.3.2016 9:42:54