Page 1

le paludisme malarija

la rationalité marchande trgovska miselnost la souche sev politique d‘austérité varčevalna politika l’entité cédée odsvojeno podjetje chikungunya čikungunja mezzo voce polglasno Dr. Adriana Mezeg je asistentka za prevodoslovje z večletno pedagoško prakso na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poučuje vrsto predmetov v povezavi s francoščino (med drugim slovnico, fonetiko, jezikovne vaje) in nekatere prevajalske seminarje za kombinacijo francoščina-slovenščina. Pričujoči zbornik je po eni strani narekovala potreba po osnovni literaturi za poučevanje prevajanja strokovnih besedil iz francoščine v slovenščino, po drugi pa je plod teoretičnega znanja, praktičnega védenja in izkušenj, ki jih je avtorica pridobila v stikih s prevajalsko realnostjo in letih pedagoške prakse pri pouku prevajanja. Znanstveno-raziskovalno se ukvarja s področji kontrastivnega jezikoslovja, prevodoslovja in korpusnega jezikoslovja; je soavtorica dveh univerzitetnih učbenikov s področja francoske slovnice in avtorica doslej edinega francosko-slovenskega vzporednega korpusa (FraSloK), ki je dostopen tudi na spletu. Strokovno je dejavna kot prevajalka, lektorica ter ocenjevalka in pregledovalka prevodov.

linguistique écologique sonaravno jezikoslovje brezhoneg bretonščina

ISBN 978-961-237-945-2

ISBN 978-961-237-945-2

9 789612 379452

gimmick domislica

Uredila Adriana Mezeg

Kaj se skriva za prevodom?

la comédie du pouvoir politična igra oblasti

Kaj se skriva za prevodom? Izzivi pri prevajanju iz francoščine v slovenščino – zbornik študentskih prevajalskih nalog

Zbornik z naslovom Kaj se skriva za prevodom?, ki ga je zasnovala in uredila dr. Adriana Mezeg, prinaša raznovrsten, obenem pa celovit, sistematičen in poglobljen vpogled v prevajalske postopke in strategije na področju medjezikovnega in medkulturnega posredovanja iz francoščine v slovenščino. Zastavljen je didaktično in metodološko premišljeno ter v funkciji priročnika za spoznavanje in razumevanje prevajalskih procesov, zato bo dragocen pripomoček za študente prevajalstva, pa tudi poklicne prevajalce in jezikoslovce. Posebej velja izpostaviti presenetljivo dejstvo, da je kljub dolgoletni tradiciji izobraževanja francistov, profesorjev francoščine in prevajalcev v Sloveniji to prvi priročnik za področje postopkov in strategij prevajanja iz francoščine v slovenščino. Zbornik obenem ponuja celovit vpogled v znanja in kompetence, ki jih študenti prevajalstva razvijejo v času študija, zato ga priporočam kot izjemno kakovostno, nujno potrebno in reprezentativno študijsko gradivo. dr. Nadja Dobnik Zbornik Kaj se skriva za prevodom? je dobrodošel priročnik za prevajalce in študente prevajanja, saj razkriva vpogled v prevajalčevo delavnico: terminološke in skladenjske zagate, glavne prevajalske strategije, najbolj dostopna orodja na spletu, podatke, ki jih je treba poiskati, načine, kako to storiti. Poleg tega se iz prispevkov vidi še marsikaj drugega: kako se na spletu objavljena prevedena besedila držijo izvirnika in s tem zamegljujejo resnični pomen pri poimenovanju ter ustvarjajo tabuje in evfemizme, kako korpusi zastarijo, če jih ne dopolnjujemo sproti, kako so lahko zastareli prevodi, ki jih moramo poiskati za citate, kako se jezikovna norma z leti spreminja. In kako je kljub korpusom in naprednim jezikovnim tehnologijam prevajalčevo najzvestejše orodje še vedno dober dvojezični slovar. Zbornik je dokaz, kako dinamično in pragmatično pristopati k rešitvam, tudi v odnosu do naslovnika prevoda, in kako kljub naštetim težavam dati od sebe prevod, ki bo razumljiv in normativno sprejemljiv, torej kakovosten. dr. Mojca Schlamberger Brezar


KAJ SE SKRIVA ZA PREVODOM? Izzivi pri prevajanju iz francoščine v slovenščino – zbornik študentskih prevajalskih nalog

Uredila Adriana Mezeg


KAJ SE SKRIVA ZA PREVODOM?

IZZIVI PRI PREVAJANJU IZ FRANCOŠČINE V SLOVENŠČINO – ZBORNIK ŠTUDENTSKIH PREVAJALSKIH NALOG Uredila in jezikovno pregledala: Adriana Mezeg Recenzentki: Mojca Schlamberger Brezar, Nadja Dobnik Avtorica uvodnega besedila: Adriana Mezeg Avtorji prevajalskih nalog: Lea Anžur, Nina Brezar, Martin Esih, Vesna Koželj, Eneja Osrajnik, Maja Pavlin, Barbara Poličar, Dženita Šabić, Urška Turk, Tina Zorko Mentorica prevajalskih nalog: Adriana Mezeg Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Ideja in izbor besed na zadnji strani: Vesna Koželj © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017 Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za prevajalstvo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2017 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 200 izvodov Cena: 14,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.133.1'25=163.6(082) KAJ se skriva za prevodom? : izzivi pri prevajanju iz francoščine v slovenščino - zbornik študentskih prevajalskih nalog / uredila, [avtorica uvodnega besedila] Adriana Mezeg ; [avtorji prevajalskih nalog Lea Anžur ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 ISBN 978-961-237-945-2 1. Mezeg, Adriana 291033600


Kazalo

3

Kazalo O nastajanju in pomenu študentskih prevajalskih nalog Adriana Mezeg

5

1 Poljudnoznanstvena besedila Jezikoslovje malo drugače Lea Anžur Prevod in analiza prevoda francoskega poljudnoznanstvenega članka o virusu ebole Eneja Osrajnik Virus zika ali vročica zika? Analiza prevajalskih zagat ali kako zagotoviti terminološko pravilnost pri prevajanju poljudnoznanstvenih člankov Vesna Koželj

13

31

47

2 Publicistična besedila Analiza prevajalskih težav na primeru prevoda političnega članka iz časopisa Le Monde Urška Turk

65

Vpogled v prevajalske strategije ob prevajanju kolumne iz francoskega tednika Le Point 83 Barbara Poličar Med zvestobo in svobodo: ko prevajalec išče pravi izraz Tina Zorko Marihuana kot izziv za gospodarstvo Nina Brezar

99 119


4

Kazalo

Lovljenje besed ali kako reči bobu bob Martin Esih Kontrastivni pogled na prevajanje francoskega besedila z vsebino korporacijskega in delovnega prava v slovenščino Dženita Šabić Stereotip kot hrana za dušo: analiza prevajalskih problemov na primeru publicističnega besedila Maja Pavlin

135

151

167


O nastajanju in pomenu študentskih prevajalskih nalog

M

ed študijem na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, ki letos jeseni praznuje 20. obletnico delovanja, študenti spoznavajo in usvajajo najrazličnejše vsebine v slovenščini in angleščini ter še enem izbranem tujem jeziku (nemščini, francoščini ali italijanščini). Na prvi oziroma dodiplomski stopnji študijskega programa, imenovanega Medjezikovno posredovanje, v treh letih med drugim izpopolnijo jezikovno znanje v najširšem smislu, spoznajo družbo, kulturo in literaturo držav izbranih govornih področij in se tudi preizkusijo v prevajanju ter tako pridobijo vpogled v naravo prevajalskega dela. Druga oziroma magistrska stopnja programa Prevajanje je usmerjena predvsem v prevajanje besedil z najrazličnejših področij in v izoblikovanje oziroma klesanje prevajalskih kompetenc. V desetih letih poučevanja francoščine na omenjenem oddelku sem ob delu s študenti francoščine na eni in drugi stopnji od blizu lahko spremljala njihovo napredovanje in razvijanje ob prehajanju iz enega letnika v drugega. Kot povsod je tudi začetek študija na fakulteti težek zaradi drugačnega sistema in načina dela, kot so ga bili študenti vajeni v gimnaziji oziroma srednji šoli, še toliko bolj za tiste, ki pridejo s slabim predznanjem francoščine ali celo brez poznavanja ene same francoske besede (bili so tudi takšni primeri). A na fakulteti moramo študente vendarle dobro pripraviti na začrtano poklicno pot, zato popuščanje, bližnjice in podobno pravzaprav ne pride v poštev, saj študentom s tem ne bi naredili prav nobene usluge.


6

Adriana Mezeg

Kakor koli že, izkušnje kažejo, da nič ni nemogoče in da študij lahko konča vsakdo, ki se ga je resno lotil in ki si želi služiti kruh s tujimi jeziki. Pri tem je poklic prevajalca le ena od neštetih možnosti, kajti študenti med študijem na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani pridobijo in razvijejo toliko jezikovnega znanja, kompetenc in vrlin, da lahko delujejo na katerem koli področju, ne samo na področju prevajanja oziroma tolmačenja, saj se po izkušnjah in pričevanjih veliko lažje in hitreje naučijo zakonitosti dela posameznih strokovnih področij (npr. v turizmu, marketingu, logistiki, mednarodnem poslovnem okolju), kakor se posamezniki z znanjem določene stroke naučijo tujega jezika do te mere, da jim v mednarodnem kontekstu omogoča učinkovito komuniciranje. Za študente in pozneje magistre prevajalstva oziroma tolmačenja je torej odlično znanje tujega jezika, zlasti tistih, ki so v Sloveniji manj razširjeni, kot velja, na primer, za francoščino, največja dodana vrednost in glavno »delovno orodje«, ki jim omogoča delo na domala vsakem področju kjer koli na svetu. Kar me vsako leto znova presune, je neverjeten preskok študentov s prve na drugo stopnjo študija, in sicer tako glede jezikovnega napredka kakor motiviranosti in delovne vneme. Na drugi stopnji študija Prevajanje je napredek pri prevajanju viden z vsakim besedilom, iz tedna v teden, in glede na dosedanje izkušnje si upam trditi, da študenti končajo študij z zelo dobrimi oziroma odličnimi prevajalskimi in jezikovnimi kompetencami. A to nikakor ni samoumevno, saj se za tem skriva veliko časa, resnega dela in truda, ki so med drugim potrebni za dosego tega cilja. S študijskim letom 2015/2016 sem pri predmetih Prevajanje poslovnih in političnih besedil I in II, kombinacija francoščina-slovenščina, kot del študijske obveznosti poskusno uvedla zaključno prevajalsko nalogo, v okviru katere je bilo treba prevesti iz francoščine v slovenščino poljubno besedilo s politično, pravno, poslovno ali drugo strokovno vsebino in izdelati kontrastivno analizo s poudarkom na problematičnih delih, opisu postopka, ki jih je pripeljal do posameznih prevodnih rešitev, in tudi utemeljitvi izbranih rešitev. Rezultat je bil nad pričakovanji, saj so študenti izdelali zares kakovostne naloge, v katere so vložili nemalo časa in truda. V prevodu so pokazali vse svoje jezikovno znanje in prevajalske kompetence, ki so jih usvojili med študijem, medtem ko se je analitični del izkazal za jasen in nazoren vpogled v prevajalski proces in v to, kaj vse se skriva za končnim prevodom. Na takšen način je tudi sicer potekal prevajalski seminar, in sicer da smo se posvetili vsakemu najmanjšemu težavnemu delu, pretehtali različne mogoče prevodne rešitve in utemeljili najustreznejše, spoznali dostopna prevajalska orodja in vire ter preizkusili in


O nastajanju in pomenu študentskih prevajalskih nalog

7

komentirali njihovo uporabnost, razpravljali o skladenjskih, terminoloških, pravopisnih, oblikovnih in drugih vidikih, itn. V študijskem letu 2016/2017 smo s takšnim načinom dela nadaljevali, pri čemer se mi je zdelo škoda, da dosežki študentov ne bi bili vidni tudi drugim, zato sem se, tudi na pobudo študentov, da bi ob zaključku študija »imeli kaj pokazati«, odločila pripraviti zbornik prispevkov študentskih prevajalskih nalog. Zaključna prevajalska naloga je bila sicer obvezna za vse študente magistrskega študija prevajanja na francoščini, vsi pa so imeli tudi možnost priprave prispevka za zbornik po vnaprej določenih vsebinskih, oblikovnih in jezikovnih navodilih, s čimer bi pridobili še izkušnjo akademskega pisanja. Odzvalo se je osem letošnjih študentov, po štirje iz 1. in 2. letnika magistrskega študija prevajanja, in dve lanski študentki, ki sem ju povabila k sodelovanju zaradi zares kakovostnih nalog, s katerimi smo v zadnjih mesecih iskali najustreznejše prevodne rešitve pri težavnejšem besedišču, reševali raznovrstne skladenjske, pravopisne, kulturnospecifične in druge zagate, pilili prevode in analizo ter pazili na oblikovno podobo prispevkov in ustrezno navajanje bibliografije. Tako je nastal pričujoči zbornik1 z desetimi prispevki, ki so glede na vrsto izvirnega besedila razvrščeni v dva dela, in sicer med poljudnoznanstvena in publicistična besedila. Sodelujoči so francoska besedila za prevod in analizo izbrali sami glede na področja, ki jih zanimajo, pri čemer so bili pri izbiri pozorni, da bo izvirnik vseboval dovolj prevajalskih izzivov. Prispevki vsebujejo izvleček, izvirno besedilo v francoščini, slovenski prevod, prevodoslovno usmerjeno kontrastivno analizo po smiselnih tematskih sklopih (skladnja, besedišče, slog, pravopis itn.), dvojezični francosko-slovenski glosar nepoznanih ali težjih besed in besednih zvez z navedbo vira, s pomočjo katerega so avtorji prišli do prevodne ustreznice, zaključek in bibliografijo, smiselno razvrščeno glede na uporabljene vire in literaturo. Poljudnoznanstvena strokovna besedila v obliki člankov so s področij jezikoslovja (Lea Anžur) in medicine (Eneja Osrajnik in Vesna Koželj), avtorice prevodov pa so največ časa porabile za iskanje ustreznih terminov ter težjih besed in besednih zvez v slovenščini, pri čemer so se posvetovale tudi s strokovnjaki s posameznih področij, saj, na primer, posamezni termini še niso bili prevedeni v slovenščino ali nimajo ustaljenega prevoda. Izpostavile so tudi skladenjske spremembe v prevodih glede na izvirnik in pravopisne dileme, 1

Zbornik je bil oblikovan v okviru raziskovalnega programa št. P6-0265, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.


8

Adriana Mezeg

izbrane rešitve pa utemeljile na osnovi ustrezne strokovne literature in jezikovnih virov. Drugi del zbornika zajema prispevke, večina katerih temelji na časopisnih člankih, objavljenih v pomembnejših francoskih časopisih (Le Monde, Le Figaro, Le Point, Le Monde diplomatique). Ti obravnavajo aktualne teme z različnih strokovnih področij. Urška Turk in Barbara Poličar sta si v času pisanja prispevka, tj. ob začetku pomladi 2017, izbrali izredno zanimiva članka, vezana na aktualno politično dogajanje v Franciji, in sicer o Emmanuelu Macronu (U. Turk), ki je prav v času zaključevanja zbornika postal novi predsednik Francije, in Françoisu Hollandu (B. Poličar), zdaj že nekdanjem francoskem predsedniku. Članka sta bogata z vidika rabe kulturnospecifičnih izrazov in referenc ter idiomatike, ki so predstavljali velik izziv pri prevajanju v slovenščino, analiza pa ponudi natančne razlage in nazorno opiše potek reševanja posameznih prevajalskih zagat. Podobno je tudi v besedilu, ki si ga je izbrala Tina Zorko, idiomatsko bogat jezik, ki ga je avtorica premišljeno prenesla v slovenščino, članek pa vsebuje tudi strokovne izraze s področja gospodarstva in financ ter novejše besedje (npr. tweet, brexit), katerih izbrane prevodne ustreznice in zapis v slovenščini so jasno utemeljeni. Gospodarsko-finančno obarvano besedilo je izbrala tudi Nina Brezar, vezano pa je na Kanado in vsebuje tudi besedišče, specifično za to državo. Poleg tega kakor v ostalih prispevkih analitični del prinaša razlago skladenjskih, pravopisnih in slogovnih razlik med izvirnim in prevedenim besedilom. Sledita članka, povezana z dogajanjem v Evropski uniji: Martin Esih se v prevodu besedila, ki govori o trojki, dolžniški krizi in varčevalni politiki EU, posveča pravilni izbiri besedišča (terminov, kolokacij) s področja EU, financ in prava ter pravopisnim in skladenjskim zagatam, kot so, na primer, vprašanje francoskih polstavkov, besednega reda in trpnosti, Dženita Šabić pa se ob prevajanju besedila o reorganizaciji podjetij po brexitu spopada z iskanjem terminologije s področja gospodarskega prava, pri čemer se zaradi pomanjkanja ustreznih dvojezičnih virov med francoščino in slovenščino za pomoč obrne na pravno strokovnjakinjo. Zbornik zaključuje prispevek Maje Pavlin z izrazito filozofsko-sociološko obarvanim besedilom, kjer je poleg razlage skladenjskih in pravopisnih vprašanj ter iskanja ustrezne terminologije v ospredju tudi prevajanje oziroma iskanje že prevedenih citatov, ki v izvirniku niso redki. Avtorica prispevek zaključi s spoznanjem, do katerega so prišli tako rekoč vsi sodelujoči, namreč da so med pisanjem analitičnega dela pogosto ugotovili, da so potrebni popravki v prevodu, in da so zaradi podrobne kontrastivne analize in premišljenega opisovanja miselnega prevajalskega procesa izdelali boljši prevod, kot bi ga sicer.


O nastajanju in pomenu študentskih prevajalskih nalog

9

Pričujoči zbornik je prvi tovrstni zbornik za jezikovni par francoščina-slovenščina in predstavlja uporaben jezikovno-prevajalski priročnik ne samo za študente prevajalstva, temveč tudi za vse tiste, ki jih poklicno, ljubiteljsko ali kako drugače zanima francosko-slovensko medjezikovno in medkulturno posredovanje. Posamezni prispevki namreč izpostavljajo in utemeljujejo zakonitosti izražanja v francoščini in slovenščini, skladenjske, pravopisne, oblikovne in slogovne razlike ter strategije prevajanja nepoznanih besed, besednih zvez in terminov v slovenščino, ki jih strnejo v uporabnem dvojezičnem glosarju s pripisom uporabljenih virov. Ob tem je treba omeniti, da so trenutno dostopni viri za francoščino in slovenščino (npr. slovarji, korpusi) pogosto precej pomanjkljivi, zato je potrebno iskanje drugih poti, na primer uporaba francosko-angleških slovarjev in primerljivih/vzporednih besedil ter posvetovanje s strokovnjaki. V tem pogledu nas časa še precej dela, saj bi bilo treba zagotoviti sodoben obširen dvojezični slovar, izdelati druge nujno potrebne slovarje ali vsaj glosarje posameznih strok, razširiti obstoječe korpuse in zgraditi nove, itn. Če preletimo vire, ki so jih študenti uporabili v svojih prispevkih, lahko opazimo, da so ti v veliki večini digitalni oziroma brezplačno dostopni na spletu in da slovarjev v knjižni izdaji tako rekoč ne uporablja nihče več, kar velja vsekakor upoštevati ob pripravi novih jezikovnih virov. Tovrstne naloge jasno kažejo na kompleksnost prevajalskega procesa, hkrati pa so lahko v navdih prihodnjim generacijam študentov prevajalstva in v spodbudo tistim na dodiplomski stopnji, kakšne jezikovne in prevajalske kompetence lahko po zgledu kolegov, sodelujočih pri pričujočem zborniku, razvijejo do konca študija. Menim, da z njimi študenti še bolj uzavestijo sam prevajalski proces in pot od izvirnega besedila do končnega prevoda ter sčasoma avtomatizirajo prevajalske strategije do te mere, da se glede na dano besedilo in prepoznane prevajalske zagate in izzive z njimi znajo uspešno soočiti. Adriana Mezeg Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, maj 2017


1 Poljudnoznanstvena besedila


Jezikoslovje malo drugače Lea Anžur*2

Izvleček Prispevek obravnava prevajanje izbranega besedila s področja jezikoslovja, objavljeno pa je bilo v francoski poljudnoznanstveni reviji Science & Vie. Izbrani članek smo najprej prevedli, nato pa v analizi natančno obrazložili, kako smo prišli do prevodnih rešitev. Poudarjena sta besedišče in skladnja.

1 Uvod

Č

lanek, ki smo ga analizirali, je bil objavljen v februarski izdaji revije Science & Vie. Zanj smo se odločili, ker prinaša zanimive ugotovitve na področju jezikoslovja, in sicer da na jezike ne vplivajo zgolj kulturni dejavniki, kot je družba, temveč tudi naravni, kot so podnebje, relief in rastlinstvo. Ta tematika je v Sloveniji še razmeroma neraziskana, zato prevod tovrstnega besedila predstavlja dober vir informacij in obenem velik prevajalski izziv. Ker gre za daljši poljudnoznanstveni članek, ga nismo prevedli v celoti, odlomek pa vseeno predstavlja smiselno celoto.

*

E-naslov: anzur23@gmail.com


14

Lea Anžur

2 Izvirnik in prevod 2.1 Izvirno besedilo v francoščini Langues Elles ont été façonnées par l’environnement On ne parle pas avec autant de voyelles selon qu’on vit en Amazonie ou dans le Caucase… Et pour cause : des linguistes dévoilent comment le climat, la topographie ou la végétation ont influencé les sonorités de chaque langue. Les explications de Fiorenza Gracci. Pourquoi est-ce que l’italien a des tons plus chantants que l’allemand et ses consonnes agglutinées ? Qu’est-ce qui fait que l’espagnol est plus sonore que l’anglais ? Et que le mandarin est si mélodieux ? La sonorité d’une langue est-elle simplement un hasard issu de la créativité et de l’intelligence des êtres humains, ainsi que des liens sociaux et génétiques qu’ils ont tissés ? Pas seulement : elle est aussi en partie liée aux contraintes de l’environnement naturel, affirment depuis quelques années une poignée d’anthropologues et de linguistes américains et français. Qui avancent des arguments de plus en plus solides montrant comment le climat, la géographie ou la végétation ont façonné au fil du temps les sons qui se sont imposés dans chaque langue. Drôle d’idée. Certes, avec la description de ses Tristes Tropiques, l’ethnographe français Claude Lévi-Strauss nous expliquait déjà il y a soixante ans comment le climat pouvait façonner la nature des civilisations. Mais les langues  ? Comment ces objets éminemment culturels, élaborés par nos ancêtres au gré de leur histoire, pourraient-ils être influencés par l’environnement ? Une linguistique écologique « Même si les facteurs sociaux restent toujours à l’œuvre dans la formation des langues, le débat autour de notre hypothèse n’a pas fait émerger de bon argument contraire », assure Caleb Everett, professeur de linguistique anthropologique à l’université de Miami, et l’un des principaux artisans de cette « linguistique écologique ». L’idée est simple : la langue, comme n’importe quel autre trait physique ou comportemental des humains, s’adapte au contexte naturel dans


Jezikoslovje malo drugače

15

lequel elle évolue. « Suivant le même principe que celui de l’évolution darwinienne, si la présence d’une caractéristique linguistique confère un avantage, aussi modéré soit-il, dans un environnement donné, celle-ci se répandra au fil du temps et des échanges entre populations », résume Caleb Everett. Un exemple. A partir d’immenses bases de données recensant la palette de sons et les caractéristiques (fréquence, temps, harmonique) de plusieurs milliers d’idiomes, le linguiste américain a montré en 2013 qu’au-delà de 1500 m, l’altitude favorise la présence de consonnes éjectives, des sons qui impliquent la fermeture de la glotte et la remontée du larynx. Les langues comportant ces sons, comme le quechua dans les Andes ou l’adyguéen dans le Caucase, se concentrent presque exclusivement dans les régions montagneuses et les hauts plateaux, où ne vivent que 10% de la population. L’explication ? La pression atmosphérique, plus faible en altitude, facilite la prononciation des éjectives, atténuant l’important effort de compression qu’elles demandent. Mieux : parce qu’elles ne nécessitent pas d’expulsion d’air depuis les poumons, utiliser des éjectives réduit l’exhalation du condensat d’haleine et contribue à lutter contre la déshydratation, ce qui est crucial en altitude. /…/ Des langues bien vivantes Des résultats dans la droite ligne de précédentes études qui faisaient état d’une plus forte sonorité sous les climats chauds, ce qui n’est guère étonnant : pour prononcer des voyelles, il faut ouvrir davantage la bouche… ce qu’on fait moins lorsqu’il fait froid ! Quelles conclusions en tirer pour l’Hexagone ? Les vents et les embruns de Bretagne auraient-ils forgé les sonorités celtiques du brezhoneg  ? La chaleur de la Méditerranée, conféré une tonalité plus chantante et sonore au corse, au catalan et au provençal ? L’euskara, riche en consonnes occlusives, conserve-t-il l’empreinte des vallées et forêts montagneuses du Pays basque ? « A l’échelle d’une seule langue, il est pratiquement impossible de déceler l’effet de l’environnement, qui est noyé dans les facteurs sociaux », avertit Christophe Coupé. Seules les statistiques font apparaître les lois cachées du darwinisme linguistique. «  Les humains n’aiment pas qu’on leur dise que leurs comportements sont prévisibles. Et pourtant, les preuves sont riches et étayées par la


le paludisme malarija

la rationalité marchande trgovska miselnost la souche sev politique d‘austérité varčevalna politika l’entité cédée odsvojeno podjetje chikungunya čikungunja mezzo voce polglasno Dr. Adriana Mezeg je asistentka za prevodoslovje z večletno pedagoško prakso na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poučuje vrsto predmetov v povezavi s francoščino (med drugim slovnico, fonetiko, jezikovne vaje) in nekatere prevajalske seminarje za kombinacijo francoščina-slovenščina. Pričujoči zbornik je po eni strani narekovala potreba po osnovni literaturi za poučevanje prevajanja strokovnih besedil iz francoščine v slovenščino, po drugi pa je plod teoretičnega znanja, praktičnega védenja in izkušenj, ki jih je avtorica pridobila v stikih s prevajalsko realnostjo in letih pedagoške prakse pri pouku prevajanja. Znanstveno-raziskovalno se ukvarja s področji kontrastivnega jezikoslovja, prevodoslovja in korpusnega jezikoslovja; je soavtorica dveh univerzitetnih učbenikov s področja francoske slovnice in avtorica doslej edinega francosko-slovenskega vzporednega korpusa (FraSloK), ki je dostopen tudi na spletu. Strokovno je dejavna kot prevajalka, lektorica ter ocenjevalka in pregledovalka prevodov.

linguistique écologique sonaravno jezikoslovje brezhoneg bretonščina

ISBN 978-961-237-945-2

ISBN 978-961-237-945-2

9 789612 379452

gimmick domislica

Uredila Adriana Mezeg

Kaj se skriva za prevodom?

la comédie du pouvoir politična igra oblasti

Kaj se skriva za prevodom? Izzivi pri prevajanju iz francoščine v slovenščino – zbornik študentskih prevajalskih nalog

Zbornik z naslovom Kaj se skriva za prevodom?, ki ga je zasnovala in uredila dr. Adriana Mezeg, prinaša raznovrsten, obenem pa celovit, sistematičen in poglobljen vpogled v prevajalske postopke in strategije na področju medjezikovnega in medkulturnega posredovanja iz francoščine v slovenščino. Zastavljen je didaktično in metodološko premišljeno ter v funkciji priročnika za spoznavanje in razumevanje prevajalskih procesov, zato bo dragocen pripomoček za študente prevajalstva, pa tudi poklicne prevajalce in jezikoslovce. Posebej velja izpostaviti presenetljivo dejstvo, da je kljub dolgoletni tradiciji izobraževanja francistov, profesorjev francoščine in prevajalcev v Sloveniji to prvi priročnik za področje postopkov in strategij prevajanja iz francoščine v slovenščino. Zbornik obenem ponuja celovit vpogled v znanja in kompetence, ki jih študenti prevajalstva razvijejo v času študija, zato ga priporočam kot izjemno kakovostno, nujno potrebno in reprezentativno študijsko gradivo. dr. Nadja Dobnik Zbornik Kaj se skriva za prevodom? je dobrodošel priročnik za prevajalce in študente prevajanja, saj razkriva vpogled v prevajalčevo delavnico: terminološke in skladenjske zagate, glavne prevajalske strategije, najbolj dostopna orodja na spletu, podatke, ki jih je treba poiskati, načine, kako to storiti. Poleg tega se iz prispevkov vidi še marsikaj drugega: kako se na spletu objavljena prevedena besedila držijo izvirnika in s tem zamegljujejo resnični pomen pri poimenovanju ter ustvarjajo tabuje in evfemizme, kako korpusi zastarijo, če jih ne dopolnjujemo sproti, kako so lahko zastareli prevodi, ki jih moramo poiskati za citate, kako se jezikovna norma z leti spreminja. In kako je kljub korpusom in naprednim jezikovnim tehnologijam prevajalčevo najzvestejše orodje še vedno dober dvojezični slovar. Zbornik je dokaz, kako dinamično in pragmatično pristopati k rešitvam, tudi v odnosu do naslovnika prevoda, in kako kljub naštetim težavam dati od sebe prevod, ki bo razumljiv in normativno sprejemljiv, torej kakovosten. dr. Mojca Schlamberger Brezar

Kaj se skriva za prevodom? Izzivi pri prevajanju iz francoščine v slovenščino  

Zbornik je zastavljen didaktično in metodološko premišljeno ter v funkciji priročnika za spoznavanje in razumevanje prevajalskih procesov, z...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you