Page 1

Jezičnica govori o jeziku, pravzaprav o veliko različnih jezikih. Na zelo zelo resna in

na prvi pogled dolgočasna vprašanja o jeziku odgovarja duhovito in tako, da jo lahko vsi čim lažje razumemo.

Če sodite med tiste, ki ljubijo slovenščino glagolov super, bo ta knjiga kot nalašč za vas.

In če sodite med tiste, ki niso nikoli razumeli,

v čem je štos, da razčlenjuješ stavke in se guliš na pamet, je ta knjiga še zlasti za vas.

V njej boste namreč odkrili stvari o jeziku, ki jih najbrž še ne veste.

Jezike bomo šteli, Spoznali bomo geografijo možganov in omenili jezik čebel. Ugotavljali

bomo, ali fantje in punce govorijo drugače. Ogledali si bomo imena ljudi, živali in krajev ter spoznali, kako so govorili in pisali včasih.

Videli bomo, kaj se dogaja, ko si izposojamo besede iz drugih jezikov in kako govorijo otroci.

Raziskali

bomo,

ali

se

opice

lahko

naučijo govoriti, ali francoske in slovenske mačke mijavkajo enako in še in še veliko več.

Helene Uri: jezičnica

in angleščino v šoli, in se vam zdi spreganje

Na poti jezikovnega odkrivanja vam obljubljamo veliko zanimivega.

ISBN 978-961-237-857-8

9 789612

Jezicnica_naslovnica_FINAL.indd 1

378578

14.9.2016 13:14:00


Helene Uri

Prevod in priredba: Darko Čuden Ilustracije: Lan Seušek

Jezicnica_FINAL.indd 1

12.9.2016 13:04:44


Jezičnica

Naslov originala: Den store faktaboka om språk Avtorica: Helene Uri Avtorji 11. in 12. poglavja: Monika Kalin Golob, Nataša Gliha Komac in Nataša Logar Priredba 11. in 12. poglavja: Darko Čuden in Vojko Gorjanc Ilustracije: Lan Seušek Prevod in priredba: Darko Čuden Urejanje in strokovni pregled: Vojko Gorjanc Tehnično urejanje, oblikovanje in prelom: Jure Preglau © Cappelen Damm AS, 2008 © za slovensko izdajo: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016 Vse pravice pridržane. Založila in izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2016 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 500 izvodov Cena: 21,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo agencije NORLA − Norwegian Literature Abroad.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.113.5(02.053.2) URI, Helene, 1964Jezičnica / Helene Uri ; [avtorji 11. in 12. poglavja Monika Kalin Golob, Nataša Gliha Komac in Nataša Logar ; priredba 11. in 12. poglavja Darko Čuden in Vojko Gorjanc ; ilustracije Lan Seušek ; prevod Darko Čuden]. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 Prevod dela: Den store faktaboka om språk ISBN 978-961-237-857-8 286355968

Jezicnica_FINAL.indd 2

12.9.2016 13:04:52


Kazalo Predgovor k slovenski izdaji

5

Predgovor

7

1 Za kaj uporabljamo jezik?

8

2 Preštejmo jezike in štejmo v jezikih

13

3 … Popolnoma drugačni, a v bistvu enaki …

25

4 Iz ust v ušesa, iz rok v oči

36

5 Govorica telesa

48

6 Abecede, skrivnosti in rebusi

54

7 Fantje, punce in jezik

61

8 Sračje gnezdo, pasja radost in spolzka jegulja

67

9 Kako se je začelo?

74

10 Ko jih iz enega vznikne še pa še

77

11 Še nekaj malega o slovenščini

86

12 Hitrih nog naokrog po Slovenskem

92

13 Hvala za izposojo!

99

14 Sam Smith, trojček Pankracij – Bonifacij – Servacij, romamo v Rim in Mačkovci

106

15 Kdo odloča o tem, kaj je prav in kaj narobe

117

16 Kako beblja sestrica

124

17 Možgani mozgajo

133

18 Zna mačkica govoriti – kaj pa Srečko?

138

19 Znanost o jeziku

145

Jezicnica_FINAL.indd 3

12.9.2016 13:05:00


Knjigo posvečam Helle in Ingvild.

Zahvala Margareth Sandvik je prispevala odlične zamisli in napisala osnutke za 4., 8. in 15. poglavje. Pravzaprav je sodelovala pri idejni zamisli celotne knjige. Razen njej se zahvaljujem vsem tistim, ki so prebrali dele rokopisa ali ves osnutek ali mi tako ali drugače pomagali: Kristin Bakken, Hallvard Dørum, Halvor Eifring, Mona Flognfeldt, AnneLine Graedler, Jon Gunnar Jørgensen, Arnbjørg Hageberg, Øystein Hageberg, Marit Hovdenak, Olav Husby, Eivind Karlsson, Kristian Emil Kristoffersen, Mari Ann Kulseth, Anna Birgitta Nilsen, Gerd Uri Nilsen, Ingvild Nistov, Vibeke Roggen, Eilov Runnestø, Anne Katrine Sjøholt, Anne Skaaden, Terje Spurkland, Torill Strand, Jan Svennevig, Ingebjørg Tonne, Helene Valvatne, Arnfinn Muruvik Vonen, Kjell Magne Yri. Posebno se zahvaljujem Julie Lødrup in njenemu očetu Helgeju Lødrupeju ter Karin Holmen za številne koristne in temeljite komentarje.

4

Jezicnica_FINAL.indd 4

12.9.2016 13:05:04


Predgovor k slovenski izdaji

P

red vami je Jezičnica, v resnici je to Velika knjiga dejstev o jeziku norveške avtorice Helene Uri. Govori o jeziku, pravzaprav o veliko različnih jezikih. Na zelo resna in včasih dolgočasna vprašanja o jeziku odgovarja zanimivo in tako, da bi jo lahko vsi čim lažje razumeli. Predvsem mlajši, seveda pa tudi starejši, pravzaprav najbolje oboji skupaj, saj lahko na nekatera neodgovorjena vprašanja odgovore iščete skupaj.

Knjigo je v slovenščino prevedel Darko Čuden, v resnici pa je njegov prevod v marsičem popolnoma nova knjiga, saj je veliko reči v knjigi pojasnjeno s slovenskimi primeri oziroma s slovenskega zornega kota. Dve poglavji (11. in 12.) govorita o slovenščini (v izvirniku o norveščini, seveda), avtorice teh dveh poglavij so Monika Kalin Golob, Nataša Gliha Komac in Nataša Logar, tudi to besedilo pa je slogovno priredil Darko Čuden. Ne nazadnje pa je slovenski prevod knjige že na prvi pogled popolnoma drugačen kot izvirnik, saj je opremljen s celo vrsto ustvarjalnih ilustracij Lana Seuška. Knjiga je namenjena predvsem šolarjem, tako tistim, ki imajo v šoli radi slovenščino, prav toliko pa tudi tistim, ki je ne marajo. Mogoče jo bodo po tem manj nemarali. V njej boste izvedeli, da je jezik predvsem vaš, da se lahko z njim igrate, predvsem pa, da je najpomembneje, da v jeziku in z jezikom čim bolj uživate. Izvedeli boste, da se učiteljice in učitelji slovenščine z vami trudijo predvsem zato, da bi znali različne reči v slovenščini na čim boljši način povedati, hkrati pa tudi to, da ne bo konec sveta, če boste kdaj pozabil kako vejico, in da slovenščina zato, ker kdaj ob zanikanju ne boste uporabili rodilnika, ne bo takoj naslednji dan propadla. Pa seveda veliko reči tudi o drugih jezikih, od Norveške do Papue Nove Gvineje, od jezikov, ki jih govorimo, do tistih, ki jih uporabljajo gluhe skupnosti. Na poti jezikovnega odkrivanja vam obljubljamo veliko zanimivega. Če vam bo kaj posebej všeč, nam lahko pišete, prav tako tudi, če se vam bo porodilo še kakšno vprašanje. Naš elektronski naslov je jezicnica@ff.uni-lj.si. Ljubljana, 4. 9. 2016

Urednik

5

Jezicnica_FINAL.indd 5

12.9.2016 13:05:14


Jezicnica_FINAL.indd 6

12.9.2016 13:05:17


Predgovor

V

tej knjigi bomo govorili o jeziku in jezikih. Vsi ljudje govorijo kakšen jezik. Katerega govorite vi? Najbrž slovenskega, ker berete te besede. Lahko pa seveda govorite še kakšne druge. Malce angleško verjetno že. In gotovo razumete tudi kakšno nemško in hrvaško besedo. Mogoče znate celo govoriti s kretnjami, urdujsko ali vietnamsko – kaj pa vem? Kaj pa rokovnjaško? Če sodite med tiste, ki ljubijo slovenščino in angleščino v šoli, in se vam zdi spreganje glagolov super, bo ta knjiga kot nalašč za vas. In če sodite med tiste, ki niso nikoli razumeli, v čem je štos, da razčlenjuješ stavke in se guliš na pamet, je ta knjiga še zlasti za vas. V njej boste namreč odkrili stvari o jeziku, ki jih najbrž še ne veste, ker se jih v šoli ponavadi ne učite. Zbrala sem posebna in pomembna dejstva o jeziku in jezikih. Jezike bomo šteli in šteli v jezikih – šteli bomo, koliko jezikov je na svetu in koliko je besed v slovenščini. Spoznali bomo geografijo možganov in omenili jezik čebel. Jezik bomo razkosali na drobne delce in ugotavljali, ali fantje in punce govorijo drugače. Ogledali si bomo imena ljudi, živali in krajev ter spoznali, kako so govorili in pisali včasih. Videli bomo, kaj se dogaja, ko si izposojamo besede iz drugih jezikov, in kaj se pravzaprav dogaja, ko spregovorijo otroci. Raziskali bomo, ali se opice lahko naučijo govoriti, ali francoske in slovenske mačke mijavkajo enako in še in še veliko več. Knjiga je napisana tako, da se lahko vsako poglavje bere zase. Uporabljamo jo potemtakem lahko kot priročnik. Lahko pa začnemo na začetku in jo preberemo do konca. Avtorica

7

Jezicnica_FINAL.indd 7

12.9.2016 13:05:24


1 Za kaj uporabljamo jezik?

Jezicnica_FINAL.indd 8

12.9.2016 13:05:25


P

Pica in čudeži ogovarjaš se s Kristjanom. Nenadoma se ti blazno zahoče kos vroče in dišeče pice. Rečeš mu: »Ti, a skočva na eno hitro pico?« Zaradi teh besed, ki prihajajo iz tvojih ust in ki jih ulovi Kristjanovo uho, je tvoja misel o pici skočila Kristjanu v možgane in tam postala ista misel. Z glasovi iz ust (ali s črtami in pikami na papirju) lahko preneseš svoje zamisli v glavo drugih. Če to ni pravi čudež! Ko pa vsak dan govorimo in poslušamo, pišemo in beremo, se nam jezik ne zdi prav nič čuden in čudežen. Zdi se nam povsem običajen in normalen. O jeziku verjetno sploh ne razmišljamo.

9

Jezicnica_FINAL.indd 9

12.9.2016 13:05:37


Na zelo veliko načinov lahko pri kosilu zaprosiš za sol: A si tako prijazen, pa bi mi podal sol, prosim? A bi se hotu stegnt čez mizo po sol? Tole bo pa treba še mal posolit. Men se zdi mal premal slano. Pišuka, a mi daš mal soli? A bi lahko dobil sol? A mi daš sol? Kje pa je sol? Sem s soljo! Dej mi sol! Sol, pišuka! Sol! Hitro! Soool! Lahko pa na sol tudi pokažeš …

10

Jezicnica_FINAL.indd 10

12.9.2016 13:05:47


Jezik uporabljamo zato, da se pogovarjamo. Sporočamo si, obljubljamo si vse mogoče, pa tudi prepovedujemo in še marsikaj drugega. Jezik uporabljamo, ker razmišljamo. Jezik moramo imeti, če mislimo za naprej in za nazaj, če kaj načrtujemo, in če si hočemo zapomniti to, kar se je že zgodilo. Z jezikom spoznavamo druge kraje in druge čase.

Jezik uporabljamo zato, da se spoznavamo z drugimi ljudmi. Naš jezik pripoveduje drugim o nas, z njim se razgaljamo na različne načine. Kako govorimo, veliko pove o tem, od kod prihajamo, koliko smo stari in ali smo fantje ali punce. Jezik govori tudi o tem, kdo in kakšni bi bili radi. Mogoče uporabljate med prijatelji in sošolci v razredu ali v nogometnem moštvu besede, ki jih poznate samo vi. Jezik je namreč sredstvo pripadnosti neki skupini. Če govorimo isti jezik kot drugi, potem čutimo, da sodimo mednje. Še celo odločiš se lahko, kako boš govoril, če bi rad sebi in drugim pokazal, kam sodiš. Jezik pa lahko uporabljamo tudi takrat, ko govorimo o jeziku, in ravno to počnemo v tej knjigi. Z jezikom se lahko tudi igramo. V vseh deželah in v vseh jezikih si ljudje pripovedujejo zgodbe in pravljice zato, da bi se imeli lepo in bi se zabavali. Poznamo pa tudi izštevanke in rekla, v katerih posamezne besede ne pomenijo prav veliko, jih pa radi poslušamo in govorimo. Gotovo poznaš naslednji jezikovni igrici:

11

Jezicnica_FINAL.indd 11

12.9.2016 13:05:56


Veliko jezikov – jih prepoznaš? Kopolipikopo jepezipikopov znapaš? ?jazan itarb šanz A Kiliki jiziki pi ti giviriš? Lamešzurate laskotajkite? Rafrd bifr rafrzufrmelfr vsefr jefrzifrkefr nafr svefrtufr.

Eci peci pec, ti si mali zec, ti si mala prepelica, vija vaja ven!

podgan,

štiri

pet

miši v uh

ban

me

An 12

Jezicnica_FINAL.indd 12

piši vija vaja ven! 12.9.2016 13:06:11

Jezičnica  

Jezičnica govori o jeziku, pravzaprav o veliko različnih jezikih. Na zelo zelo resna in na prvi pogled dolgočasna vprašanja o jeziku odgovar...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you