Page 1

Ksenija Vidmar Horvat (ur.) ISBN 978-961-237-527-0

ISBN 978-961-237-527-0

9 789612 375270

Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti: kritične perspektive

Ksenija Vidmar Horvat (ur.)

Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica za sociologijo kulture na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njeni raziskovalni interesi povezujejo vprašanja kulturne identitete, globalizacije, spola in medijev, v zadnjem času se intenzivneje posveča raziskovanju Evrope in postsocializma. Njena objavljena dela vključujejo Uvod v sociologijo kulture (2004), Globalna kultura (2006), Zemljevidi vmesnosti (2009) in znanstvene članke v vodilnih domačih in tujih revijah. Je urednica štirih zbornikov, članica uredniških odborov dveh mednarodnih revij in občasna recenzentka pri več domačih in mednarodnih družboslovnih ter humanističnih revijah.

Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti: kritične perspektive

Posebna vrednost zbranih študij je, da pokažejo tudi na dejanski odziv javnosti, kot ga je razbrati iz anketne raziskave Dnevnikovega raziskovalnega centra. Ta pokaže, da se javnost skromno odziva na evropske programe združevanja in povezovanja ter da je zanje tudi malo pravega interesa. Izbrane študije z analizami ponudijo interpretativni okvir, s katerim je mogoče kritično ovrednotiti tudi pomanjkljivosti kulture komuniciranja medijev z javnostjo, ki prispeva k takšnemu rezultatu. Avgust Lešnik S študijami primerov, ki temeljijo na sociološki analizi medijskega poročanja, predstavlja zbornik edinstven prispevek k preučevanju medijskega poročanja v Sloveniji, saj je avtorjem v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu uspelo raziskati relevanten družbeni proces v zamejenem časovnem obdobju ob neponovljivem zgodovinskem dogodku prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU. Rudi Rizman


Ksenija Vidmar Horvat (ur.)

Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti: kritične perspektive


Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti: kritične perspektive Zbirka: Razprave FF Urednica: Ksenija Vidmar Horvat Recenzenta: Avgust Lešnik, Rudi Rizman Lektorica: Tina Škrajnar Petrovič Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: Tjaša Učakar © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Andrej Černe, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2012 Prva izdaja Tisk na zahtevo Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.77(4)(082) 659.3:316.73(4)(082) VLOGA množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti : kritične perspektive / Ksenija Vidmar Horvat (ur.). - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012. (Zbirka Razprave FF) ISBN 978-961-237-527-0 1. Vidmar, Ksenija H. 263425280


Kazalo vsebine Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Predgovor: Evropska zavest, nacionalna identiteta in kulturna teorija . . . 9 Ksenija Vidmar Horvat

I. TEORIJE IN PRAKSE PRIPADANJA 1 Evropska unija – »čudni hibrid«: Sestavljenost in fluidnost ne-države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Damjan Mandelc 1.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 1.2

Transnacionalno, a še ne postnacionalno . . . . . . . . . . . . . . . 23

1.3

Legitimnost Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

1.4

Katera, kolikšna in čigava Evropa? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

1.5

Premoč nacionaln(alističn)ega? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

1.6 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 1.7 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 2 Evropska javnost: Premisleki ob njenem nastajanju . . . . . . . . . . . 39 Marjan Horvat 2.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 2.2

Kako sociološko misliti evropsko javnost . . . . . . . . . . . . . . . . 40

2.3

Evropa kot skupnost komunikacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

2.4

(Nad)nacionalne splošne javnosti v Evropi/Evropski uniji . . . . . 48

2.5

Transnacionalne evropske javnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

2.6 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 3 Slovenski izbris in izzivi za državljanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Tjaša Učakar 3.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 3.2

Izbrisani, človekove pravice in državljanstvo . . . . . . . . . . . . . 60

3.3

Konstruiranje slovenskega državljanstva . . . . . . . . . . . . . . . . 63

3.4

Javne reprezentacije izbrisanih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

3.5

Medijsko poročanje o izbrisanih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

3.6

Civilnodružbene reprezentacije izbrisanih . . . . . . . . . . . . . . . 75

3


3.7 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 3.8 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 II. EVROPA V ČASU SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA 4 Poročanje o predsedovanju Slovenije Svetu EU v televizijski informativni oddaji Dnevnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Marko Prpič 4.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 4.2

Vloga in pomen javne radiotelevizije . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

4.3

Dnevnik – analiza oddaje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

4.4

Analiza poročanja po državah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

4.5

Akterji, osebe – pojavljanje po funkcijah in spolu . . . . . . . . . . 93

4.6

Primerjava poročanja med javno in komercialno televizijo . . . . 95

4.7

Ugotovitve in sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

4.8 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 4.9 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 5 Analiza dimenzij »globoke« integracije v poročanju treh slovenskih časnikov o zadevah EU v času predsedovanja Slovenije Svetu EU . . . 101 Mitja Čepič Vogrinčič 5.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 5.2

Med nacijo in integracijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

5.3

O vzorcu in metodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

5.4

Obseg poročanja o EU v prispevkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

5.5

EU v rubrikah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

5.6

Države in svet v poročanju o EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

5.7

Tematska struktura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

5.8 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 5.9 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 6 Marginalna Evropa: Podoba Evropske unije skozi mimobežne časopisne omembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Ana Č. Vogrinčič 6.1

Uvod: izhodišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

6.2

Kaj je marginalno? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122

4


6.3

Tipologija marginalnega – analiza primerov . . . . . . . . . . . . . 124 6.3.1 EU kot mejnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 6.3.1.1 Pred vstopom in po njem . . . . . . . . . . . . . . 125 6.3.1.2 Schengen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 6.3.1.3 Predsedovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 6.3.2 EU kot referenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 6.3.2.1 Citatne reference . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 6.3.2.2 Vrednostne reference . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 6.3.3 Znamčenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134

6.4

Kvantitativni portret marginalnega . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

6.5

Zaključek: Učinki in sporočilnost marginalne EUrope . . . . . . . 140

6.6 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 III. NACIONALNI MEDIJI IN EVROPSKA JAVNOST 7 Vloga Evropske unije in domačih političnih elit pri oblikovanju evropske javne sfere: Primer Hrvaške . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 Ana Ješe 7.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 7.2

Koncept pogojevanja članstva v Evropski uniji . . . . . . . . . . . 148

7.3

Poseben predpristopni pogoj Evropske unije . . . . . . . . . . . . 152

7.4

Hrvaška politična javna sfera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155

7.5

Hrvaško javno mnenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159

7.6 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 7.7 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 8 Piran – Pirano in Circus Fantasticus: Slovenski poosamosvojitveni film med nacionalnim in transnacionalnim . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Matic Majcen 8.1

Piran – Pirano . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168

8.2

Circus Fantasticus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

8.3

Onstran tekstualnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174

8.4 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176

5


9 Koruptivni patriotizem: Afera Patria in evropska javnost . . . . . . . 179 Ksenija Vidmar Horvat 9.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 9.2

Ne(možna) evropska javna sfera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181

9.3

Slovenska javnost afere Patria . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183 9.3.1 Nacionalistični patriotizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184 9.3.2 Kozmopolitski patriotizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189

9.4

Forum Patrie . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192

9.5

Transnacionalni patriot? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194

9.6 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 Sklepne misli: Po Evropi – Evropa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 Izvlečki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 Abstracts . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 Podatki o avtorjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 Priloga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224

6


Zahvala Glavnina razprav, objavljenih v tej knjigi, je nastala v okviru raziskovalnega projekta »Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti«, ki je v partnerstvu z Inštitutom za civilizacijo in kulturo potekal na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete med letoma 2008 in 2011. Projekt so finančno podprli Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (L6-0552-0581-2008), časopisna hiša Finance in časopisna hiša Dnevnik. Vodja projekta, red. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, se v imenu raziskovalne skupine ob tej priložnosti zahvaljujem vsem trem ustanovam, ki so omogočile izvedbo projekta; posebna zahvala je namenjena gospodu Aleksandru Bratini in gospe Tjaši Krmelj (Dnevnik) za njuno strokovno podporo in pomoč pri izvedbi dveh obsežnih in zahtevnih anket, ki sta merili »evropsko zavest« v času slovenskega predsedovanja EU marca 2008 in, po metodološkem načelu recall študije, v istem obdobju leto dni pozneje. Celota projekta, vključno z aktivnostmi raziskovalne skupine, je predstavljena na http://www. ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/ZIFF/SEUCON/index.html. Deli raziskav so bili objavljeni v skupnem tematskem sklopu revije Družboslovne razprave 62, 2009; rezultati raziskave medijskega poročanja o slovenskem predsedovanju Svetu EU pa so bili predstavljeni na javnih predavanjih na mednarodni konferenci Evropske zveze socialnih antropologov EASA avgusta 2008 v Ljubljani ter na tiskovni konferenci oktobra 2008 na sedežu evropskega parlamenta v Ljubljani. Posamezni deli raziskave so bili predstavljeni še na konferenci ob 10. obletnici časopisa European Journal of Social Theory junija 2009 v Sussexu v Veliki Britaniji, na konferenci A Borderless Europe? v danskem Sønderborgu 2010, konferenci IAMCR Communication and citizenship v Bragi na Portugalskem ter na mednarodnem simpoziju Europe in Motion v Londonu 2009. Ob izidu knjige se zahvaljujem osebju Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, v prvi vrsti Darinki Bartol za prijazno pomoč pri finančni izvedbi projekta in za drugo svetovanje, prav tako Marinki Šuštar, ter Barbari Dolenc za postavitev in urejanje spletne strani projekta. Martina Tekavec Bembič je vestno skrbela za pogodbene obveznosti projekta. Zahvala gre tudi Tiskovni komisiji pri ZIFF, ki je po pregledu celotne publikacije odobrila in tudi finančno omogočila njen izid. Hvala Znanstveni založbi, posebej Matevžu Rudolfu in Juretu Preglau za strokovno pomoč pri pripravi knjige. Ne nazadnje, hvala vsem, ki so nam v času nastajanja pričujoče knjige stali ob strani z nasveti, kritikami in kreativnimi prepiri – to so posebej Hannu Nieminen, Sinika Sassi, Inka Salovaara-Moring, Jernej Prodnik in Tanja Oblak-Črnič, s katerimi

7


smo v okviru skupnega simpozija in vrste delovnih kosil imeli prvič priložnost predstaviti in prevetriti naše ideje. Hvala tudi vodji programske skupine »Problemi avtonomije in identitet v času globalizacije« prof. ddr. Rudiju Rizmanu, pod čigar okriljem je delovala raziskovalna skupina; brez njegovega vnaprejšnjega zaupanja projektu knjiga ne bi ugledala luči sveta. Hvala prof. dr. Avgustu Lešniku za intelektualno podporo in pogum prijatelja. V Ljubljani, 11. 4. 2012

8

Ksenija Vidmar Horvat


Predgovor Evropska zavest, nacionalna identiteta in kulturna teorija Ksenija Vidmar Horvat

Uvod V sodobnih integracijskih in globalizacijskih kontekstih biti Evropejec in Evropejka prinaša nove izzive. Evropejstvo in evropska identiteta nikoli v zgodovini nista bili pomensko zaprti in do kraja opredeljeni entiteti, čeprav se danes, v iskanju evropskih »korenin« in posebnosti evropske kulture in civilizacije, pogosto opira prav na takšne, mitološke predstave. Nasprotno, Evrop je bilo od nekdaj več, konstituirale pa so se glede na raznovrstne družbene, kulturne in institucionalne kontekste, v katerih se je sklicevalo na kolektivno nadnacionalno in/ali civilizacijsko pripadnost. Če je torej multiplost in pretočnost pomena Evrope transzgodovinsko dejstvo, pa sodobni procesi združevanja, globalne mobilnosti in kozmopolitizacije zavesti tej nedoločljivosti dodajajo novo zgodovinsko razsežnost. Evropejstvo, naj ga pojmujemo kot kulturno fikcijo ali v resnici delujoče polje identifikacijskih povezav, skupnega kulturnega pripadanja in demokratičnega državljanstva, predstavlja pomembni vidik oblikovanja nacionalnih in lokalnih kolektivnih identitet. Nacionalne skupnosti so vpoklicane v evropski projekt z namenom ustvariti medsebojno spodbujajočo dinamiko razvoja nacionalnih in transnacionalnih identitet, ki bi prispevala h kreativnemu zagonu novega prostora evropske družbe. S takšnim prežemanjem nacionalnega in transnacionalnega bi Evropa vstopila na oder globalnega sodelovanja kot akter, ki bi, vsaj po prepričanju uradnih ustanov EU, ponovno pridobil moč in pomen, ki sta mu bila odvzeta s koncem imperialne in kolonialne zgodovine (prim. Vidmar-Horvat, 2012). V Evropi po koncu hladne vojne je takšno medsebojno prepletanje in prežemanje kulturnih, političnih, gospodarskih in družbenih zgodovin temelj vzpostavljanja družbene kohezivnosti; je predpogoj za demokratično družbo, odprto za vsakdanje in širše institucionalne politike sobivanja med različnimi etničnimi, nacionalnimi in kulturnimi skupnostmi evropskega prostora. Vprašanje, ki se zastavlja, je, kako zagotoviti sodelovanje med skupnostmi, ki jih je oblikovalo preteklo stoletje, ter spisati novo zgodovino prihodnosti. Zgodnejša povojna obdobja oblikovanja evropejstva kot skupne nadnacionalne in transnacionalne identitete in družbeno-politične stvarnosti so se oprla predvsem na povezovanje skupnih gospodarskih in političnih interesov. Sodobne sociološke in širše kulturološko družboslovne in humanistične analize oblikovanja evropske zavesti poudarjajo, da je ključni ­akter 9


združevanja lahko le kultura. Splošno je sprejeto, da je v sodobnih kontekstih transnacionalnega pretoka idej, ljudi in informacij kultura tisti dejavnik, ki ustvarja nove začasne, pa tudi trajnejše zamisli in nadnacionalno zavest pripadanja skupnemu prostoru. Kulturo se tako vse bolj prepoznava kot prednostno polje združevanja in zbliževanja tudi na ravni evropskih institucij in politik. Kot je zapisano v maastrichtskem sporazumu, »skupnost bo prispevala k cvetenju kultur njenih držav članic, pri čemer bo spoštovala njihovo nacionalno in regionalno raznovrstnost ter hkrati v ospredje potiskala skupno kulturno dediščino«. Prav slednja opredelitev pa tvori ozadje znanstvenemu izhodišču pričujoče študije in podpira analitsko podmeno, da je kulturna raznovrstnost držav članic Evropske unije hkrati njeno vezivo in temelj politične participacije. Skupna evropska kulturna politika bi bila tedaj oblika demokratične politike, s katero se krepi, razvija in širi prostor evropske javne sfere in sfere javnosti držav članic, in sicer v smislu njune dialoške heterogenosti, raznovrstnosti in pluralnosti. Evropske politične institucije in dokumenti evropske kulturne politike medijem namenjajo osrednjo vlogo promotorjev načel enakosti in medsebojnega razumevanja, ozaveščanja javnosti in pluralizacije javnega življenja. Medtem ko je prostor množičnega komuniciranja postal ključno polje združevanja in zbliževanja, pa ostaja vprašanje, kako naj to vlogo so-oblikovanja skupnega evropskega prostora demokratičnega, participatornega in aktivnega državljanstva množični mediji v resnici odigrajo v praksi, manj raziskano in praktično-teoretično skromno naslovljeno. Kako naj mediji stopijo iz svojega modernega zgodovinskega poslanstva oblikovanja nacionalnih zamišljenih skupnosti ter sooblikujejo novo perspektivo nad-nacionalnega, postmodernega in transnacionalnega zbliževanja in pripadanja; kako se takšna aktivna vloga vpenja v nacionalno-kulturne in politične posebnosti držav članic EU; kako iz posebnosti in raznovrstnosti oblikovati skupno, evropsko medijsko platformo državljanstva, identitetnih in kulturnih politik ter zavesti skupnega pripadanja? Empirično-raziskovalni del razprav v knjigi ta vprašanja koncipira v posebnem družbenem, zgodovinskem in političnem kontekstu slovenskega poosamosvojitvenega obdobja. Oblikovanje poudarjeno evropske dimenzije slovenske nacionalne in kulturne identitete je proces, ki se je po padcu berlinskega zidu krepil v več korakih: najprej s samimi procesi osamosvajanja, nato s procesom pridruževanja Slovenije Evropski uniji; polnopravno članstvo v EU pa je temu procesu dodalo nove dimenzije rekonstitutiranja in redefiniranja razmerja med nacionalno in širšo, nadnacionalno politično in kulturno skupnostjo. Slovenski množični mediji so ves čas igrali pomembno, če ne eno ključnih vlog pri oblikovanju slovenske evropske 10


zavesti. S prenosom in posredovanjem informacij, povezanih s skupnim evropskim prostorom, pa tudi širitvijo in transmisijo evropskih idej, identitetnih politik in kreativnih vzorcev zamišljanja večnacionalne in večkulturne skupnosti narodov, sedaj stopajo pred novo nalogo: kako sodelovati, spodbujati in promovirati vzpostavljanje pogojev za demokratičen, družbeno dinamičen in kulturno kreativen odnos do nacionalne identitete, demokratičnega državljanstva in evropskega pripadanja. Le participatorno aktivno vzpostavljanje evropskega prostora lahko zagotovi oblikovanje evropske zavesti, ki bo svojo moč in energijo črpala iz zavedanja o skupnih političnih vrednotah pravičnosti, enakosti, solidarnosti in demokratične odprtosti za kulturne razlike; le takšno večplastno in medsebojno prežemanje političnih vrednot in kulturne raznovrstnosti lahko po drugi strani zdrži pritiske globalizacije in zahteve globalne družbe enaindvajsetega stoletja. Da bi lahko proučili, kako »ozaveščene« so te naloge pri samih medijih, smo si zastavili nekaj izhodiščnih raziskovalnih vprašanj: • koliko so slovenski mediji pripravljeni na prevzem vloge oblikovanja demokratičnega prostora javnosti na nacionalni in nadnacionalni ravni; • kako »evropsko« ozaveščene so v Sloveniji programske in uredniške usmeritve tako starejših medijskih ustanov kot tistih s krajšo zgodovino; • kako domišljene so »evropske« vsebine, ki jih ponujajo slovenski javnosti; koliko upoštevajo ciljne usmeritve skupne evropske kulturne politike in projekta participatornega evropskega državljanstva; • kako prek prenosa »evropskih vsebin« v nacionalni prostor slovenski mediji vplivajo na oblikovanje zavedanja o skupni evropski zgodovini, sedanjosti in prihodnosti. Primerjalna analiza pridobljenih rezultatov omogoča sledenje premikom in trenjem, pa tudi konstantam, ki v kratki zgodovini slovenske samostojne države v medijskem prostoru tvorijo idejne, politične in kulturne stebre slovenske evropske zavesti in oblikovanja evro-slovenske identitete.

I. Temeljni teoretski zastavek v tem delu in v celoti raziskave sloni na konceptu evropske zavesti. Izhodišče je, da medtem ko pojem evropska identiteta v spopadih za definicijo in pomen predstavlja kontinuirano torišče nesoglasij, napetosti in konfliktov, koncept evropske zavesti omogoča bolj odprto in pluralno formo zamišljanja skupnosti in opredeljevanja pripadnosti. Raziskava, kot kaže naslov, analizira vlogo, ki jo pri oblikovanju evropske zavesti v slovenskem prostoru igrajo

11


množični, tiskani in elektronski mediji. Po svoji vpetosti in vpletenosti v oblikovanje javne kulture so množični mediji privilegiran kraj nastajanja kolektivne zavesti. Ta pa se danes oblikuje v drugačnih pogojih, kot je veljalo za obdobje modernega tiskarskega kapitalizma, kjer je formo zamišljene skupnosti oblikoval tiskani medij, predvsem časopis, in katerega poslanstvo je bilo kulturno in jezikovno homogeniziranje te skupnosti. Tako se zastavlja osrednje vprašanje: kako odgovoriti na spremenjene okoliščine, v katerih je zdaj multikulturno in transkulturno evropsko medijsko občinstvo? Enako pomembno pa je tudi vprašanje, kako množični mediji v nacionalnih prostorih javnosti oblikujejo zavest o nad- in transnacionalnem pripadanju evropski zamišljeni skupnosti. Raziskava se, na kratko, sprašuje, kje in kako se v medijih oblikuje Evropa, kakšna je njena identiteta in kdo jo izreka. Evropa postaja vse bolj multikulturno okolje. Razvoj se prepleta s procesi integracije, migracije in globalizacije, in to na področjih ekonomije, politike in kulture. Izgrajevanje aktivnega participatornega državljanstva in prepoznavanje kulturno raznovrstnih javnih sfer se tako pojmujeta kot ključna instrumenta zagotavljanja pluralne družbe, oprte na model družbene pravičnosti in solidarnosti. Pojmi, kot so skupno pripadanje in spoštovanje jedra evropskih vrednot demokracije, pravičnosti, družbene kohezivnosti in solidarnosti, gradijo osnovo razvoja in krepitve evropske zavesti. Evropski projekt je definiran kot polje obogatitve sodelovanja, ki temelji na: • spodbujanju razumevanja kulturne raznovrstnosti Evrope v preteklosti in sedanjosti in njenega pojmovanja kot skupne vrednote in temelja pripadanja; • uporabi medkulturnega dialoga za izpolnjevanje potencialov za oblikovanje družbeno kohezivnega modela evropske družbe; • zoperstavljanju strukturnim in vsakdanjim manifestacijam rasizma, ksenofobije in kulturnega izločevanja določenih skupin ljudi, predvsem manjšin in imigrantov; • krepitvi globalne vloge Evrope s pomočjo ideje aktivnega in multikulturnega državljanstva. Mednacionalno sodelovanje stopa torej v ospredje vzpostavljanja evropskih demokratičnih perspektiv in družbene solidarnosti. Razlike med ljudmi znotraj držav in med njimi ne bi smele predstavljati ovir, temveč bi morale pomeniti priložnosti za oblikovanje demokratične politike pripadanja in udeležbe. Predlaganih je več poti razvijanja demokratičnega in participatornega državljanstva, ki se vgrajujejo v nove evropske politike ter so prikazane kot zgledi »dobrih praks«. Te vključujejo: a) kritične sociološke refleksije, ki opozarjajo na potrebo, da se: • okrepijo kulturne iniciative, ki prispevajo k široki produkciji evropskih javnih sfer; 12


• • •

pluralizirajo modeli javne participacije, temelječi na raznovrstnih in mnogih kulturnih identitetah posameznikov in skupin ljudi; podprejo iniciative, ki aktivno razvijajo in promovirajo demokratično politiko evropskega pripadanja, ki upošteva vprašanja spola, enakosti, manjšin in de-privilegiranih skupin; razvijajo alternativne oblike javnega dostopa in modelov participacije v polju kulture.

b) iniciative EU in Sveta Evrope, še posebej: • Belo knjigo o medkulturnem dialogu Sveta Evrope (2008): dokument, ki poskuša formulirati koherentno in dolgotrajno politiko promoviranja medkulturnega dialoga in so-bivanja med različnimi skupnostmi Evrope ter med Evropo in sosednjimi regijami. Dokument in njegovi cilji si prizadevajo najti modele za delovanje ter iniciative, ki bi vodile k pluralizaciji in upravljanju z družbeno raznovrstnostjo, kar naj bi predstavljalo temelj evropskega projekta ter nove, kolektivne evropske zavesti. • iniciative Direktorata za izobraževanje in kulturo: spodbujanje aktivnosti skupnega evropskega pripadanja na ravni lokalnih skupnosti ter širitev dobrih praks civilne udeležbe. Široka civilna udeležba je postavljena v ospredje demokratičnega razvoja Evrope. Politični poudarki so predvsem na grajenju Evrope z novimi državljani, še posebej tistimi, ki so se pridružili EU v letih 2004 in 2007. Širši cilj je tudi odstraniti pregrade in motivirati ljudi, da prevzamejo aktivno vlogo pri oblikovanju evropskega državljanstva. • program »Evropa za državljane« (2007‒2013): program je namenjen krepitvi interakcij in sodelovanja med državljani, ki skupaj gradijo Evropo, razvijajo evropsko kvaliteto državljanstva, prispevajo k tolerantnosti in medsebojnem razumevanju ter spoštovanju kulturne, jezikovne, verske raznovrstnosti, razvoju medkulturnega dialoga, razvoju občutka pripadnosti in skupne identitete in spodbujanju ideje »demokratičnega lastništva« v EU. Posebni cilji programa so oprti na koncept aktivnega državljanstva in razvijanja instrumentov evropske zavesti na vseh nivojih življenja. Temeljna ideja je, da evropski državljani pridobijo možnost za razvijanje svojih potencialov v kontekstih družbe solidarnosti. Program spodbuja javne razprave o vrednotah spoštovanja človekovih pravic, strpnosti, solidarnosti, boja proti rasizmu in diskriminaciji. c) kritično oceno vloge množičnih medijev pri spodbujanju demokracije v Evropi in Sloveniji.

13


Vprašanje se nanaša na načine odpiranja javnega prostora za večkulturni dialog in stike med različnimi občinstvi in skupinami Evropejcev ter vzpostavljanja aktivnega državljanstva. Študije množičnih medijev in njihove vloge pri zagotavljanju pogojev za razcvet demokratičnega dialoga poudarjajo pomen in odgovornost, ki ju nosijo medijske ustanove v Evropi. Na primer, trans-evropska študija medijske objave karikatur Mohameda je pokazala, kako široki so lahko politični učinki in kulturne napetosti, ki se porajajo iz njih, ko gre za odločitve uredniške politike (EMEDIATE project, 2006). Kritične analize medijskega poročanja o terorizmu kažejo, da uredniška politika, ki ne reflektira in ne predvidi ideoloških podmen svojih ravnanj, lahko spodbudi napetosti in konflikte med kulturnimi skupnostmi, ki sicer niso bile v konfliktnem razmerju (Vidmar Horvat in Mancević, 2007; Vidmar Horvat, 2010). Ne nazadnje, raziskave medijskih politik poročanja o manjšinah v Sloveniji opozarjajo na vrsto težav in ovir pri vzpostavljanju pluralnega in demokratičnega prostora javnosti ter množičnega komuniciranja v medkulturnem duhu strpnosti in spoštovanja (Petković et al., 2006).

II. Knjiga je razdeljena v tri dele. V prvem avtorja Damjan Mandelc in Marjan Horvat podajata teoretske okvire za proučevanje demokratičnega ustroja evropske družbe in pluralnega modela evropske javnosti. Izzivi so osvetljeni z vidika procesov globalizacije, nacionalne lojalnosti in evropskih politik povezovanja. Članek Tjaše Učakar k teoretskim uvidom prispeva študijo primera, vzeto iz nacionalnih kontekstov slovenske poosamosvojitve politične in idejno-ideološke formacije javnosti. Z zgodovinsko, etično in državljansko presojo tragedije izbrisanih v Sloveniji bralec dobi priložnost za premislek, kako »evropsko« je bilo oblikovanje slovenske poosamosvojitvene zgodovine in kaj vse se lahko, v lokalno-nacionalnih kontekstih, opredeli za evropsko početje. Da ne bo pomote: dejanje izbrisa ima evropske dimenzije, kolikor upoštevamo dediščine sprevrnjenih mobilizacij patriotizma, nacionalizma in etnonacionalnega ponosa, ki najdejo svojo pot v legitimacijske postopke izključevanja v lokalnih evropskih domovanjih nacionalnih držav. V tem pogledu je na podlagi prvega dela knjige že mogoče zapisati prvi sklep, da je evropska identiteta izhodiščni pojem, ki ima analitsko vrednost samo, kolikor se jo razume kot globoko problematičen, konfuzen in ideološko zasičen instrument moči, ki prav toliko vključuje kot izključuje, ali bolje – ki vključuje s pomočjo legitimacije izključevanja. Na kritični javnosti je, da oceni in opozori na krivice logik izključevanja (kdo pripada!) in z lastno zavzetostjo spremeni poti, ki vodijo v prihodnost (vključevanja).

14


V drugem delu se analize osredotočajo na obdobje slovenskega predsedovanja Svetu EU. Predsedovanje EU je eden pomembnejših mejnikov v slovenski poosamosvojitveni zgodovini in po svoji javni vidnosti pričakovano polje oblikovanja političnega (in medijskega) spektakla kot tudi simbolne samo-potrditve mesta v evropski »družini narodov«. V tem pogledu ga je mogoče razumeti kot vrhunec in sklepno dejanje pristopanja k EU. Lahko pa je tudi nov začetek, uvodno poglavje v povsem novo evropsko zgodovino Slovenije, takšno, ki temelji na aktivnem oblikovanju skupne Evrope in so-definiranju modela evropske družbe prihodnosti. Študije, ki temeljijo na kvantitativno-kvalitativni analizi medijskega poročanja, tako družijo tri hipoteze, ki izpostavljajo kritični potencial predsedovanja, in sicer, da: • predsedovanje Svetu EU poveča vidnost EU v vsakdanjem življenju državljank in državljanov države članice in okrepi občutek pripadanja skupnemu političnemu, družbenemu in kulturnemu prostoru; • predsedovanje Svetu EU predsedujoči članici omogoči, da kvalitativno prispeva k evropskemu modelu družbe in pri tem daje iniciativo; • množični mediji predsedovanje izkoristijo kot priložnost za ozaveščanje javnosti o zadevah skupnega evropskega značaja (npr. okoljska vprašanja, medkulturni dialog). Študije Marka Prpiča, Ane Vogrinčič Čepič in Mitje Čepič Vogrinčič predstavljajo prvi primer sinhronega spremljanja medijskega dogajanja v zgodovinsko enkratnem trenutku prvega predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Zasnova tega dela projekta vključuje tako sociološko medijske analize poročanja kot tudi hkratne meritve »evropske zavesti« porabnikov informacijskih tehnologij, predvsem tiskanih in elektronskih medijev. S tem sta omogočena in situ opazovanje medijskih učinkov in analiza vloge množičnega komuniciranja pri vzpostavljanju evropske zavesti in identitete. Učinki so predstavljeni v prilogi, kjer so povzeti rezultati dveh anket, ki jih je po predlogi raziskovalne skupine izvedla strokovna služba pri časopisni družbi Dnevnik, d. o. o. Sklep tega dela ponuja dvomljivo sliko o uspešnosti evropskega projekta: na delu ostajajo sile nacionalnega ideološkega poenotenja, kjer je Evropa imaginarni podij in diskurzivni (pogosto semantično prazen, kot pokaže Ana Vogrinčič Čepič) instrument udomačevanja novih agend na ozadju starih politik (mono)kulturnega homogeniziranja in legitimiranja pripadnosti. V tretjem delu se študije primerov prenesejo v širše kontekste evropeiziranja javnosti. Ana Ješe v svojem prispevku obravnava hrvaško približevanje članstvu v EU. Z osvetlitvijo družbenih dilem priključevanja prek nadzornega mehanizma EU conditionality – ki neredko stopa v očitno konfliktno razmerje z nacionalnimi pričakovanji in kolektivnimi mito-zgodovinskimi avto-pripovedmi – kritična javnost 15


Ksenija Vidmar Horvat (ur.) ISBN 978-961-237-527-0

ISBN 978-961-237-527-0

9 789612 375270

Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti: kritične perspektive

Ksenija Vidmar Horvat (ur.)

Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica za sociologijo kulture na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njeni raziskovalni interesi povezujejo vprašanja kulturne identitete, globalizacije, spola in medijev, v zadnjem času se intenzivneje posveča raziskovanju Evrope in postsocializma. Njena objavljena dela vključujejo Uvod v sociologijo kulture (2004), Globalna kultura (2006), Zemljevidi vmesnosti (2009) in znanstvene članke v vodilnih domačih in tujih revijah. Je urednica štirih zbornikov, članica uredniških odborov dveh mednarodnih revij in občasna recenzentka pri več domačih in mednarodnih družboslovnih ter humanističnih revijah.

Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti: kritične perspektive

Posebna vrednost zbranih študij je, da pokažejo tudi na dejanski odziv javnosti, kot ga je razbrati iz anketne raziskave Dnevnikovega raziskovalnega centra. Ta pokaže, da se javnost skromno odziva na evropske programe združevanja in povezovanja ter da je zanje tudi malo pravega interesa. Izbrane študije z analizami ponudijo interpretativni okvir, s katerim je mogoče kritično ovrednotiti tudi pomanjkljivosti kulture komuniciranja medijev z javnostjo, ki prispeva k takšnemu rezultatu. Avgust Lešnik S študijami primerov, ki temeljijo na sociološki analizi medijskega poročanja, predstavlja zbornik edinstven prispevek k preučevanju medijskega poročanja v Sloveniji, saj je avtorjem v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu uspelo raziskati relevanten družbeni proces v zamejenem časovnem obdobju ob neponovljivem zgodovinskem dogodku prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU. Rudi Rizman

Profile for Znanstvena zalozba FF

Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti: kritične perspektive  

Posebna vrednost zbranih študij je, da pokažejo tudi na dejanski odziv javnosti, kot ga je razbrati iz anketne raziskave Dnevnikovega razisk...

Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti: kritične perspektive  

Posebna vrednost zbranih študij je, da pokažejo tudi na dejanski odziv javnosti, kot ga je razbrati iz anketne raziskave Dnevnikovega razisk...

Advertisement