Page 1

Učbenik je namenjen predvsem študentom, ki se na fakulteti začno učiti grškega jezika. Poskuša jih čim prej usposobiti za branje grških literarnih del v originalu, zato jih od vsega začetka privaja na razumevanje in razreševanje tekstov ob originalnih odlomkih. Vsa slovnična snov je v lekcijah obdelana tako, da jo je mogoče usvojiti v dveh študijskih letih s po dvema urama tedensko. Zahtevnost tekstov se po lekcijah stopnjuje, da ustrezajo vsakokratni stopnji znanja. Zbrani citati izvirajo od številnih avtorjev. Na koncu lekcij je za hitro orientacijo podan seznam avtorjev z navedbo stoletja, v katerem je vsak od njih živel in deloval.

Grščina - teksti in vaje - OVITEK - PONATIS 2016.indd 1

Učbenik dopolnjujeta dva slovarčka. Grško-slovenski del upošteva samo prvih 50 lekcij. Študent, ki usvoji to snov, naj bi si že omislil primeren lastni slovar in naj bi se ga čim prej navadil uporabljati. Slovensko-grški del pa zajema besedišče vseh vaj v prevajanju do zadnje lekcije.

služna profesorica za grški jezik in književnost na Oddelku za klasično filologijo FF UL. V letih 1983–88 je bila predsednica Društva za antične in humanistične študije Slovenije. Leta 1986 se je upokojila, nato je do leta 1994 pogodbeno predavala in sodelovala v študijskem procesu na fakulteti. Kot samostojne publikacije je poleg učbenika Grščina objavila disertacijo La disparition du parfait dans le grec de la basse époque (Razprave SAZU 1959) in habilitacijo Études sur la syntaxe de Ioannes Moschos (Ljubljana 1960) – obe deli je pohvalno ocenilo več najvidnejših strokovnjakov v mednarodnih znanstvenih časopisih. V sodelovanju z M. Grošljem je pripravila komentirano šolsko izdajo Horacija (1954–55).

ERIKA MIHEVC-GABROVEC: GRŠČINA: TEKSTI IN VAJE ZA POUK GRŠČINE

GRŠČ TEKS ERIKA MIHEVC-GABROVEC je za-

ERIKA MIHEVC-GABROVEC

GRŠČINA

TEKSTI IN VAJE ZA POUK GRŠČINE Oddelek za klasično filologijo Ljubljana, 2016

21.9.2016 10:44:08


Erika Mihevc-Gabrovec

GRŠČINA Teksti in vaje za pouk klasične grščine Peta, prenovljena izdaja

Ljubljana, 2016


GRŠČINA Teksti in vaje za pouk grščine Avtorica: Erika Mihevc-Gabrovec Recenzenta: Jelena Isak Kres, Matej Hriberšek Fotografija na naslovnici: mozaik iz Dionizove hiše z motivom Pirama in Tizbe Tehnična urednica: Matjaž Babič

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za klasično filologijo Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2016 Tretji natis pete, prenovljene izdaje Naklada: 300 izvodov Cena: 16,60 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.14'02(075.8) MIHEVC-Gabrovec, Erika Grščina : teksti in vaje za pouk klasične grščine / Erika Mihevc-Gabrovec. - 3. natis 5., prenovljene izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 ISBN 978-961-237-308-5 286477056


UVODNA BESEDA Ta učbenik je namenjen predvsem študentom, ki se na fakulteti začno učiti grškega jezika kot obveznega ali kot neobveznega predmeta. V obeh primerih gre za to, da se študent čim prej usposobi za branje grških literarnih del v originalu, zato naj se od vsega začetka privaja razumevanju in razreševanju tekstov ob originalnih odlomkih, zbranih v tej knjigi. Vsa gramatična snov je v lekcijah obdelana tako, da jo je mogoče osvojiti v dveh študijskih letih s po dvema urama tedensko. Razpored snovi se v mnogih primerih razlikuje od tradicionalnih metod, vodilno načelo pri tem razporedu in pri nabiranju tekstov pa je bilo, naj tekst ustreza vsakokratni stopnji znanja. Zato so teksti v začetnih lekcijah, v nasprotju z nekaterimi modernimi metodami, primerno preprosti in se njihova zahtevnost počasi stopnjuje. Zbrani citati izvirajo od številnih avtorjev. Na koncu lekcij je za hitro orientacijo podan seznam avtorjev z navedbo stoletja, v katerem je vsak od njih živel in deloval. Teksti načeloma niso prirejeni in poenostavljeni, ampak so navedeni v originalni obliki. Le nekaj jih je tudi takih, ki so zaradi lažjega razumevanja podani v atiškem dialektu in ne v svojem originalnem. Namenoma pa je v zbirki tudi nekaj odlomkov v drugih dialektih, da si študent lahko ustvari predstavo o njihovi različnosti. V takih primerih komentar olajšuje razumevanje. V vsaki lekciji ločuje zvezdica prvi citat ali nekaj prvih citatov od ostalega gradiva. Ta uvodni del naj bi interpretiral profesor sam ali ob sodelovanju študentov na koncu učne ure, potem ko je že obdelana nova slovnična snov. Večinoma gre za zahtevnejše odlomke, ki potrebujejo več profesorjeve razlage. Pri teh uvodnih interpretacijah se študenti učijo tudi tehnike prevajanja. Komentar se v glavnem omejuje na najbolj nujno pomoč pri prevajanju in na stvarno razlago, kjer je bila potrebna. V tem okviru ni bilo mogoče nuditi kaj več. Učbenik dopolnjujeta dva slovarčka. Grško-slovenski del upošteva samo prvih 50 lekcij. Študent, ki osvoji to snov, naj bi si že omislil primeren lastni slovar in naj bi se ga čim prej navadil uporabljati. Slovensko-grški del pa zajema besedišče vseh vaj v prevajanju do zadnje lekcije. 3


Učbenik je nastajal pri pouku odraslih začetnikov, ki že imajo določeno jezikovno predznanje in izkušnje v študiju, predvsem pa so navadno živo zainteresirani, zato je študij ob tem učbeniku dokaj intenziven in zahteva resno sprotno delo. Vendar pa bi ga bilo gotovo možno koristno uporabljati tudi v srednji šoli, če bi bile na voljo vsaj tri ure tedensko, profesor pa bi po svoji presoji opuščal težje odlomke in s tem lekcije primerno skrajšal. Želim se še zahvaliti svojima kolegoma prof. dr. Kajetanu Gantarju in doc. dr. Valentinu Kalanu, ki sta se potrudila pregledati to knjigo in podati o njej oceno, prof. Gantarju pa še posebej za nasvete pri slovenjenju imen grških avtorjev. Ljubljana, v oktobru 1978 Avtorica

Ob drugi izdaji Ta učbenik se je pri pouku že uveljavil kot uspešen pripomoček za hitro in temeljito obvladovanje grškega jezika. Delo ob njem pa je tudi pokazalo, da bi bilo na nekaterih mestih koristno komentar ali slovar še dopolniti. Razen tega sem v zadnjih letih našla nekaj novih odlomkov, ki po vsebini in po gramatičnih strukturah morda še bolj ustrezajo na raznih stopnjah znanja. Vse te dopolnitve prinaša sedaj nova izdaja. Ljubljana, v aprilu 1984. Avtorica

4


Ob četrti izdaji Četrta izdaja je nespremenjen ponatis tretje izdaje. Ob uvajanju pouka grškega jezika v klasične gimnazije nastaja za ta pouk primeren učbenik za srednješolsko raven. Pričujoči učbenik naj bo torej v rabi le za osvajanje grščine na Filozofski fakulteti. Ljubljana, v juniju 1996 Avtorica

Ob prenovljeni izdaji Dolgoletna raba tega učbenika je narekovala marsikatero izboljšavo. Tako je ta učbenik sedaj na novo oblikovan in veliko bolj pregleden, zlasti vaje so nekoliko prirejene in dopolnjene. Za to prenovo je zaslužen predvsem prof. dr. Matjaž Babič, ki se mu za njegov trud najlepše zahvaljujem. Enako zahvalo dolgujem tudi doc. dr. Jerneji Kavčič, ki je pri tem sodelovala, in študentoma Juretu Kovačiku in Martinu Horvatu, ki sta besedilo pregledala. Ljubljana, v februarju 2009 Avtorica

5


Pregled slovnične snovi po lekcijah 1. Funkcije sklonov in števil. Sklanjatev in raba člena. Indikativ, infinitiv in imperativ prezenta. 2. O-deklinacija: samostalniki in pridevniki m. spola. Prislov. ejstivn, eijsivn. Enklitike. 3. Samostalniki sr. spola o-deklinacije. Substantiviranje pridevnikov. 4. Samostalniki ž. spola o-deklinacije. Pregled tipov a-deklinacije. Samostalniki na -h. 5. Sklanjatev samostalnikov na -a purum in impurum. Imperfekt in infinitiv gl. eijmiv. 6. Samostalniki m. spola a-deklinacije. Osebni zaimki za 1. in 2. os. ednine. Enklitike. 7. Pridevniki o-deklinacije in a-deklinacije. Pasiv in medij. Indikativ, particip in infinitiv prezenta medio-pasiva. Izražanje agensa pri pasivu. 8. Imperfekt. Imperativ prezenta medio-pasiva. 9. Konstrukcija akuzativa z infinitivom (AI). 10. 3. deklinacija: osnove na labial in gutural. 11. 3. deklinacija: osnove na dental. Posebnosti v infinitivnih konstrukcijah. 12. 3. deklinacija: osnove na -n- in -nt-. Particip prezenta. 13. Indikativ in particip prezenta glagola eijmiv in sestavljenk. Predlog periv. 14. 3. deklinacija: osnove na likvido. Zaimek aujtov~ v vseh funkcijah. Berilo: Anakreontska. 15. Sklanjatev samostalnikov pathvr, mhvthr, qugavthr, gasthvr, ajsthvr. Predlog parav. 16. 3. deklinacija: sigmatne osnove (tipa gevno~ in Swkravth~). 17. Sklanjatev pridevnikov s sigmatno osnovo. Samostalnika ajnhvr in gunhv. 18. Imperfekt medio-pasiva. 6


19. Adjektiv pa`~. 20. Prezent glagolov na -evw. Števniki 1-20. 21. 3. deklinacija: tip povli~. 22. Osebni zaimki za 1. in 2. os. množine. Adjektiv a[llo~. Imperativ glagola eijmiv. 23. Svojilni zaimki. Sistem glavnih števnikov. Tranzitivna in intranzitivna raba glagola e[cw. 24. Kazalni zaimki. Sistem vrstilnih števnikov. 25. Sklanjatev števnikov 1-4. Oujdeiv~, mhdeiv~. Konstrukcija nominativa z infinitivom. Berilo: JO krokovdeilo~ (Po Herodotu). 26. Nedoločni in vprašalni zaimki. 27. Sklanjatev pridevnikov poluv~, mevga~ in mevla~. Temporalna raba predlogov ejk, ejn, eij~. 28. Futur glagola eijmiv. Sintaksa participa. 29. Konstrukcija absolutnega genetiva. 30. Oziralni in splošno-oziralni zaimki. 31. Posebnosti v konstrukciji nekaterih glagolov - Predlog uJpov. 32. Glagol fhmiv. Raba nikalnic. Raba glagolskih načinov. 33. Stopnjevanje pridevnika: komparativ na -tero-, superlativ na -tato-. 34. Futur: funkcije futura in tvorba futurovih oblik pri osnovah na vokal Predlog prov~. 35. Tvorba futura pri osnovah na labial, dental ali gutural. 36. Sklanjatev pridevnikov tipa hJduv~. 37. Povratno-osebni zaimki. 38. Aorist: funkcije aorista in tvorba aktivnega indikativa sigmatnega aorista. 39. Particip, infinitiv in imperativ aktiva sigmatnega aorista. Berilo: Ezop, Bavtraco~ ijatrov~. 40. Medijalne oblike sigmatnega aorista. Sufiks -th~. 7


41. Stopnjevanje pridevnikov: komparativ na -ivwn in superlativ na -isto~. Stopnjevanje prislova. 42. Sklanjatev samostalnikov nau`~, ceivr, pu`r, ou\~, fw`~, kuvwn in u{dwr. Sufiks -thvrion. 43. Krepki aorist (aktiv in medij). 44. Odvisnik ali infinitivna konstrukcija v funkciji objekta. Particip v funkciji subjektovega atributa. Glagol duvnamai. 45. Glagoli na -avw. 3. deklinacija: samostalniki na -a~. Glagol ejpivstamai. Berilo: Ezop, Ph`rai duvo. Zeu;~ kai; celwvnh. 46. Posebnosti v skrčevanju pri glagolih zavw, peinavw, diyavw, cravomai in pri glagolih plevw, pnevw ipd. 47. Substantivirani infinitiv. Predlog metav. Predlog diav. Sufiksa -si~ in -ma. 48. Sintaksa akuzativa. Krepki aorist nekaterih glagolov. 49. Glagoli na -ovw. Raba členic v grščini. 50. 3. deklinacija: tip basileuv~. Predlog katav. 51. Šibki pasivni aorist in pasivni futur. 52. Pasivni deponentniki. Katav kot preverb. 53. Krepki pasivni aorist in futur. 54. Konjunktiv: osnovni pomen in tvorba oblik. Adhortativni konjunktiv. Izražanje zapovedi in prepovedi. 55. Dubitativni konjunktiv. Konjunktiv glagola eijmiv. 56. Finalni stavki in stavki za izrazi bojazni. 57. Realna in eventualna pogojna perioda. Berilo: Misoguvnaio~ (Philogelos). 58. Temporalno-hipotetični stavki. Izražanje ponavljanja v sedanjosti in prihodnosti. 59. Relativni stavki. Relativno-finalni stavki. Relativno-hipotetični stavki. Berilo: Tukidid, Atenski običaji ob pogrebu padlih. 60. Futur in krepki aorist glagolov z osnovo na likvido. Berilo: Misli sedmih modrih o državi. 61. Supletorni aorist pri glagolih z osnovo na likvido. Berilo: AntičniSXVWRORYFL 8


62. Pasivni aorist glagolov z osnovo na likvido. Berilo: Plutarh, Demosten in Fokion. Platon, Spoštovanje do starejših. 63. Perfekt: Pomen in raba oblik perfektove osnove. Oblike medio-pasivnega perfekta. 64. Šibki aktivni perfekt. 65. Krepki aktivni perfekt. 66. Atiška reduplikacija. Perfekt glagolov z osnovo na likvido, ki kažejo posebnosti v tvorbi perfektove osnove. 67. Optativ: osnovne funkcije. Tvorba optativa. Raba optativa v neodvisnih stavkih. Želelni stavki. 68. Raba potencialnega optativa z a[n v neodvisnih stavkih. Potencialna pogojna perioda. 69. Raba optativa v odvisnikih: izražanje ponavljanja v preteklosti. Glagol fevrw. 70. Optativus obliquus. 71. Glagol oi\da in sestavljenke. Posebnosti v rabi indikativa. 72. Irrealis. Irealna pogojna perioda. Infinitiv in particip z a[n. Berilo: Ezopove basni. 73. Atematna konjugacija: glavne značilnosti. Aktivne oblike prezentove osnove glagola tivqhmi. 74. Glagol tivqhmi: aktivne oblike vseh časov izven prezentove osnove. 75. Glagol tivqhmi: medijalne in pasivne oblike. Verbalni adjektiv. 76. Glagol i{hmi: oblike prezentove osnove. Posledični stavki. 77. Glagol i{hmi: oblike aktiva, medija in pasiva vseh časov izven prezentove osnove. 78. Glagol divdwmi: oblike prezentove osnove. Temporalni stavki, uvedeni s privn. Berilo: Iz grške lirike. 79. Glagol divdwmi: oblike aktiva, medija in pasiva vseh časov izven prezentove osnove. 9


80. Glagol i{sthmi: vse aktivne in medio-pasivne oblike, ki se uporabljajo s tranzitivnim pomenom. Koncesivni stavki. 81. Glagol i{sthmi: oblike z intranzitivnim pomenom. 82. Glagoli z intranzitivnim aoristom tipa e[sthn. 83. Glagoli na -nuvmi. 84. Glagol ei\mi. Berilo: Izreki raznih avtorjev.

10


Kratice adj.: adjektiv

M: medij, medijalne oblike

adv.: adverb

med.: medij

AI: akuzativ z infinitivom

n.: neutrum

akt.: aktiv

nom.: nominativ

akuz.: akuzativ

obj.: objekt

aor.: aorist

obl.: oblika

at.: atiški, atiško

os.: oseba, osebni

brezos.: brezoseben

P: pasiv, pasivne oblike

dat.: dativ

part. gen.: partitivni genetiv

dekl.: deklinacija

perf.: perfekt

enkl.: enklitika

pl.: plural

fut.: futur

predl.: predlog

gen.: genetiv

prez.: prezent

gl.: glagol

prid.: pridevnik

gr.: grški

ptcp.: particip

imperf.: imperfekt

sc.: scilicet = namreč

ind.: indikativ

sg.: singular

inf.: infinitiv

sp.: spol

jon.: jonski

sr.: srednji

komp.: komparativ

subj.: subjekt

konj.: konjunktiv

superl.: superlativ

m.: moški (spol)

ž.: ženski (spol)

11


1

Funkcije sklonov in števil

Sklanjatev in raba člena

Indikativ, infinitiv in imperativ prezenta.

JO palaio;~ novmo~ ou{tw keleuvei. (Demokrit) ***** Dhmovkrito~ levgei kalw`~.1 (Aristotel) Prwtagovra~ sofo;~ kai; deinov~ ejstin. (Platon) JO crovno~ ejkdidavskei tou;~ ajnqrwvpou~. (Antifont) VAJE 1. Prevedi v slovenščino in navedi obliko za 1. os. ednine: fevrei~

paideuvei

didavskomen

krivnete

e[cousin

levgousin

2. Tvori ustrezno grško obliko: pišejo hoče

govoriš vzgajate

2. Prevedi v grščino: Brat dobro poje. Poslušaj, prijatelj!

Hočemo se učiti. Ne govorite!

1 kalw`~ „lepo“, „primerno“ (prislov). 12


2

O-deklinacija:

samostalniki

in

pridevniki m. spola

Prislov

ejstivn, eijsivn

Enklitike.

JO novmo~ tuvranno~1 tw`n ajnqrwvpwn. (Platon) ***** Oujk ojrqw`~ levgete, w\ a[nqrwpoi. (Platon) OiJ plei`stoi a[nqrwpoi kakoiv.2 (Biant) jAf' i{ppwn ejp' o[nou~.3 (Pregovor) Potamoi`~ toi`~ aujtoi`~ ejmbaivnomevn4 te kai;5 oujk ejmbaivnomen. (Heraklit) VAJE 1. Razlikuj: oJ ajgaqo;~ novmo~ - oJ novmo~ ajgaqov~ ejstin oiJ sofoi; a[nqrwpoi - oiJJ a[nqrwpoi sofoiv eijsin oJ divkaio~ didavskalo~ - oJ didavskalo~ divkaiov~ ejstin

2. Prevedi: Ne verjemite besedam sovražnikov!

1 tuvranno~ sc. ejstiv. 2 kakoiv sc. eijsiv. 3 ajf ' ... ejp' (= ajpo; … ejpiv) „s ... na“. Ta pregovor ustreza našemu „z dežja pod kap“. V ljudskih rekih se glagol pogosto izpušča. 4 ejmbaivnomen: od tega glagola je odvisen dat. samostalnika, ki pove, v kaj kdo vstopa. 5 te kaiv: veznika tesneje povezujeta oba dela stavka, v prevodu lahko prvega izpustimo. 13


Učbenik je namenjen predvsem študentom, ki se na fakulteti začno učiti grškega jezika. Poskuša jih čim prej usposobiti za branje grških literarnih del v originalu, zato jih od vsega začetka privaja na razumevanje in razreševanje tekstov ob originalnih odlomkih. Vsa slovnična snov je v lekcijah obdelana tako, da jo je mogoče usvojiti v dveh študijskih letih s po dvema urama tedensko. Zahtevnost tekstov se po lekcijah stopnjuje, da ustrezajo vsakokratni stopnji znanja. Zbrani citati izvirajo od številnih avtorjev. Na koncu lekcij je za hitro orientacijo podan seznam avtorjev z navedbo stoletja, v katerem je vsak od njih živel in deloval.

Grščina - teksti in vaje - OVITEK - PONATIS 2016.indd 1

Učbenik dopolnjujeta dva slovarčka. Grško-slovenski del upošteva samo prvih 50 lekcij. Študent, ki usvoji to snov, naj bi si že omislil primeren lastni slovar in naj bi se ga čim prej navadil uporabljati. Slovensko-grški del pa zajema besedišče vseh vaj v prevajanju do zadnje lekcije.

služna profesorica za grški jezik in književnost na Oddelku za klasično filologijo FF UL. V letih 1983–88 je bila predsednica Društva za antične in humanistične študije Slovenije. Leta 1986 se je upokojila, nato je do leta 1994 pogodbeno predavala in sodelovala v študijskem procesu na fakulteti. Kot samostojne publikacije je poleg učbenika Grščina objavila disertacijo La disparition du parfait dans le grec de la basse époque (Razprave SAZU 1959) in habilitacijo Études sur la syntaxe de Ioannes Moschos (Ljubljana 1960) – obe deli je pohvalno ocenilo več najvidnejših strokovnjakov v mednarodnih znanstvenih časopisih. V sodelovanju z M. Grošljem je pripravila komentirano šolsko izdajo Horacija (1954–55).

ERIKA MIHEVC-GABROVEC: GRŠČINA: TEKSTI IN VAJE ZA POUK GRŠČINE

GRŠČ TEKS ERIKA MIHEVC-GABROVEC je za-

ERIKA MIHEVC-GABROVEC

GRŠČINA

TEKSTI IN VAJE ZA POUK GRŠČINE Oddelek za klasično filologijo Ljubljana, 2016

21.9.2016 10:44:08

Grščina. Teksti in vaje za pouk grščine  

Učbenik je namenjen predvsem študentom, ki se na fakulteti začno učiti grškega jezika. Poskuša jih čim prej usposobiti za branje grških lite...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you