Page 1

Igor Žunkovič ISBN 978-961-06-0004-6

ISBN 978-961-06-0004-6

9 789610 600046

Evolucija_in_literatura_nalsovka_FINAL.indd 1

Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede

Igor Žunkovič

Igor Žunkovič je leta 2013 doktoriral iz literarnih ved. Med letoma 2010 in 2013 je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL delal kot mladi raziskovalec, nato kot zunanji sodelavec in od leta 2015 kot raziskovalec pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete. Je prevajalec knjige Paula Armstronga Kako se literatura igra z možgani? in knjige Briana Boyda O izvoru zgodb. Posveča se raziskovanju literarne teorije – še posebej razmerju med sodobno znanostjo (nevroznanost, teorija evolucije, fizika) in literaturo –, zgodovine znanosti in literature.

Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede

Kakšen smisel ima literarno ustvarjanje? To je vprašanje, na katerega odgovarjajo filozofi in literati že od antike dalje, šele v zadnjih desetletjih pa si ga zastavljamo tudi v kontekstu teorije evolucije. Da je človeški način mišljenja evolucijsko razvit, ni sporno; prav tako ne, da je fikcija stvaritev mislečega duha. V kakšnem razmerju pa je morda najvišji produkt človeške domišljije do njenega evolucijskega temelja, ostaja odprto vprašanje, na katerega poskušajo odgovoriti literarni darvinisti. Evolucija in literatura nas uvede v razmišljanje o literaturi kot evolucijski prilagoditvi in v dojemanje literature kot nečesa, kar je močno zasidrano v daljno zgodovino človeštva ter celo v njegovo evolucijsko predzgodovino. Evolucija in literatura ne ponuja enostavnih odgovorov na zapletena vprašanja, prikaže pa način mišljenja o literaturi, v katerem lahko vsak bralec odkrije pomen umetniškega ustvarjanja v dobi modernega človeka.

5.1.2018 8:50:26


Igor Ĺ˝unkoviÄ?

Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 1

10.1.2018 8:24:22


Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333) Avtor: Igor Žunkovič Recenzenta: Janko Lozar Mrevlje, Sebastjan Vörös Lektor: Damjan Popič Prevod povzetka: Sergej Hvala Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: Stock photo © NosUA © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2018 Prva izdaja Naklada: 300 Cena: 19,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2017. Raziskovalni program št. P6-0239 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 82.0:575.8 ŽUNKOVIČ, Igor Evolucija in literatura : literarni darvinizem v precepu literarne vede / Igor Žunkovič ; [prevod povzetka Sergej Hvala]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. (Razprave FF, ISSN 2335-3333) ISBN 978-961-06-0004-6 293257472

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 2

10.1.2018 8:24:22


Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1 Literarna veda in teorija evolucije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.1

Literarni darvinizem in Teorija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

2 Kognitivni viri literarne ustvarjalnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.1

Teorija uma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

2.2

Epizodični spomin in kronestezija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

2.3

Zrcalni nevroni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

2.4 Jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 3 Literatura in evolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 3.1

Teorija evolucije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

3.2

Od genetike do simbolnega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

3.3

Zakaj evolucija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

3.4

Evolucijske funkcije literature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 3.4.1 Seksualno odbiranje in informacijska teorija . . . . . . . . . 62 3.4.2 Družbena kohezivnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 3.4.3 Literatura kot »kognitivna igra z vzorci« . . . . . . . . . . . . 82 3.4.4 Carrollov kognitivni red . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

4 Literarni darvinizem in literarna interpretacija . . . . . . . . . . . . . 103 4.1

Odiseja in Dr. Seuss . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

4.2

Gottschallove junakinje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

4.3

Kolo dvorjenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

4.4

Prevzetnost in pristranost z darvinističnega vidika . . . . . . . . 113

4.5

Problemi darvinistične interpretacije in literarna aksiologija . . 118

5 Prihodnost literarnega darvinizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 5.1

Naloge literarnega darvinizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133

Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163

3

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 3

10.1.2018 8:24:22


Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 4

10.1.2018 8:24:22


Barbari in Oliviji

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 5

10.1.2018 8:24:22


Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 6

10.1.2018 8:24:22


Evolucija je splošni postulat, h kateremu morajo poslej težiti vse hipoteze in vsi sistemi; ki mu morajo zadostiti, da bi bili lahko dojeti kot resnični. Evolucija je luč, ki osvetljuje vsa dejstva, trajektorija, ki ji morajo slediti vse smeri mišljenja – to je evolucija. Pierre Teilhard de Chardin

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 7

10.1.2018 8:24:22


Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 8

10.1.2018 8:24:22


Predgovor Zakaj sta se v evoluciji človeštva, in sicer v prav vseh človeških skupnostih in kulturah, razvili umetnost in zlasti literatura kot posebni, od drugih razločeni dejavnosti? To je izhodiščno vprašanje pristopov k literaturi, ki jo obravnavajo z vidika teorije evolucije in jih imenujemo s skupnim imenom literarni darvinizem. A literarni darvinizem, četudi se usredišči okoli tega izhodiščnega vprašanja in teze o literaturi kot evolucijski prilagoditvi, ni povsem homogena teoretska in metodološka smer. Njegovemu pojavu lahko sledimo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so nekateri uveljavljeni literarnovedni strokovnjaki (najvidnejša med njimi sta Joseph Carroll in Brian Boyd) psihologi (Steven Pinker, Daniel Nettle idr.), filozofi umetnosti (Ellen Dissanayake, Denis Dutton idr.) in nekateri raziskovalci z drugih znanstvenih področij v teoriji evolucije prepoznali teoretski model, s katerim bi bilo mogoče proučevati tudi literaturo. Vendar literarni darvinizem ni nastal zgolj kot intelektualna kurioziteta posameznih raziskovalcev, ki jih je zanimal evolucijski pomen literature in morebiten vpliv principov darvinistične evolucije na vsebinske in strukturne značilnosti literarnih besedil, ampak je njegovemu pojavu botrovalo tudi stanje v literarni vedi ob koncu tisočletja. Literarni darvinizem je nastal tudi kot odziv na t. i. Teorijo, ki ji očita zlasti recikliranje znanja, ne pa njegovega napredovanja, posledica česa je po mnenju literarnih darvinistov tudi upad zanimanja za literarno vedo in posledični padec ugleda literarnovednih strokovnjakov ter financiranja njihovih raziskav. Zato je vztrajanje literarnih darvinistov, da je treba tudi v literarno vedo uvesti empirične in preverljive načine raziskovanja, tudi ponovni poskus uvajanja naravoslovne epistemologije na izrazito humanistično raziskovalno področje. Literarni darvinizem seveda ni niti prvi tak poskus v zgodovini literarne vede niti edini, ki se je razvil v drugi polovici dvajsetega in prvem desetletju enaindvajsetega stoletja. Posamezne misli znotraj literarnega darvinizma (na primer teorija artifikacije) se odkrito spogledujejo z ruskim formalizmom, ki pomeni enega takšnih zgodovinskih poskusov z začetka dvajsetega stoletja, medtem ko je med modernejšimi potrebno omeniti vsaj empirično literarno znanost in kognitivno literarno vedo. A literarni darvinizem se od vseh naštetih empiričnih pristopov razlikuje, ker bolj ali manj eksplicitno teži po tem, da bi kot teorija zamenjal vse druge obstoječe (kontekstualistične in esencialistične) teorije, zato je hkrati tudi poskus na naravoslovni epistemologiji temelječe sistematizacije literarne vede. Za razliko od kognitivnih pristopov literarni darvinizem svojega raziskovanja ne pričenja na ravni analize človeškega mišljenja, doživljanja in čustvovanja, ampak na ravni razvoja 9

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 9

10.1.2018 8:24:22


človeške duševnosti skozi darvinistično evolucijo. Literarni darvinizem torej začenja s teorijo evolucije, upošteva kognitivno psihološke analize človeškega mišljenja in konča z analizo literature kot estetskega objekta (ali načina vedenja). Na tem mestu se glavni tokovi literarnega darvinizma pričnejo razhajati, kajti moderna sinteza teorije evolucije omogoča precej različne načine razumevanja razvoja za literarno vedo zanimivih vidikov človeškega mišljenja in človeških načinov vedenja. Nekateri literarni darvinisti se osredotočajo na pomen seksualnega odbiranja in povezujejo estetsko vedenje pri človeku s paritvenimi plesi in petjem pri živalih. Drugi se osredotočajo na informacijski vidik literature in jo razumejo kot način prenašanja in izmenjave pomembnih informacij, ki imajo lahko tudi družbenokohezivno funkcijo. Tretji menijo, da je literatura vrsta kognitivne igre z vzorci upomenjanja družbenega in naravnega sveta, ki obdajata človeka kot bitje. Četrti pa trdijo, da je evolucija pri človeku razvila vedenjske sisteme, katerih kognitivni temelj so modularni možgani, literatura pa je mehanizem ustvarjanja kognitivnega reda, to je način osmišljanja človekovega doživljanja sveta. V enaki meri, kot so vse te misli med seboj povezane, ker literaturo razumejo kot evolucijsko prilagoditev in črpajo iz teorije evolucije, se torej tudi razlikujejo zaradi načina obravnave literature, razumevanja človeške kognicije in elementov teorije evolucije, ki jih izpostavljajo. Kritična analiza štirih glavnih smeri literarnega darvinizma pokaže, da nobena od njih ni neproblematična, hkrati pa vsaka odpira poseben in zanimiv vidik darvinistične obravnave literature, kar se nazadnje izkaže tudi skozi analizo posameznih literarnodarvinističnih interpretacij. Prav literarno interpretiranje je namreč tisti del literarne vede, kjer se pomanjkljivosti teoretskih in epistemoloških predpostavk najbolj razločno pokažejo, z njimi pa tudi posebne prednosti literarnega darvinizma. Izkaže se, da je težnja literarnega darvinizma po tem, da bi zamenjal Teorijo, pogosto boj proti namišljenemu nasprotniku,1 in da literarnodarvinistična epistemologija, če ostaja zvesta sama sebi, ne more pomeniti sistemizirajočega načela literarne vede. Po drugi strani pa se številne darvinistične kritike kontekstualističnih tez in posamezni elementi darvinističnih interpretacij zdijo povsem smotrni in lahko literarni vedi zagotavljajo nove informacije ter vednost o literaturi in njenem učinkovanju. 1

To pomeni, da literarni darvinisti teorijo razumejo monolitno, in sicer zlasti z epistemološkega vidika, pri čemer ne upoštevajo dejstva, da je Teorija, ki ji nasprotujejo, to je zlasti razmišljanjem Foucaulta, Derridaja, Lacana in Barthesa, že v devetdesetih letih doživela pomemben razvoj, in sicer z deli avtorjev, kot so Slavoj Žižek, Giorgio Agamben, Alain Badiou idr. Sheehan, na primer, ocenjuje, da »Teorija samo sebe izpodbija – od zunaj in od znotraj – kot se ni še nikdar« (2015, 48). Literarni darvinizem torej zanemarja pomembne vidike razvoja same Teorije, ki vključujejo tudi odnos s sočasnim razvojem znanosti. Teorija, kot kaže in v nasprotju s prepričanjem literarnih darvinistov, torej ni imuna na razvoj znanosti in ga lahko upošteva ter vključi v svoj pojmovnik.

10

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 10

10.1.2018 8:24:22


1

Literarna veda in teorija evolucije

Evolucijski pristop k literaturi najprej opredeli svoj predmet raziskovanja, svojo metodo raziskovanja in način mišljenja, ki je potreben, da neko bitje ustvari literaturo. Šele na podlagi vsega tega je mogoče z evolucijskega vidika pojasniti, kako je literatura zgodovinsko nastala, kakšne evolucijske težnje so jo omogočile in kako se razlikuje od drugih vrst umetnosti ter kakšne evolucijske funkcije opravlja skozi svojo zgodovino. Na razmerje med evolucijo in literaturo je mogoče gledati vsaj s treh različnih vidikov. Lahko menimo, da je literatura evolucijska prilagoditev; lahko jo imamo za stranski produkt evolucije; lahko pa menimo, da zakonitosti evolucije ne morejo pojasniti ničesar povezanega z literaturo, saj je literatura produkt višjega načina mišljenja, ki človeka postavlja onstran evolucije. Medtem ko je prva dva pristopa mogoče umestiti v področje zanimanja evolucijske literarne vede, tretji spada onstran njenih možnosti razlage. S stališča evolucijske literarne vede bo literatura torej bodisi evolucijska prilagoditev človeka bodisi stranski produkt razvoja modernega človeka. Obenem je za evolucijske pristope k literaturi pomembno tudi, kako razumejo in uporabljajo teorijo evolucije. Pojem evolucija namreč pomeni le dejstvo, da se je moderni človeka razvil iz neke druge vrste človečnjakov v skladu z zakonitostmi, ki veljajo za razvoj vseh živih bitij, ne pove pa, katere so te zakonitosti. Zakonitosti, ki jih je treba opredeliti, so seveda principi teorije evolucije. A sodobna teorija evolucije, če jo sploh lahko razumemo kot eno samo teorijo, je zelo kompleksna in ob darvinističnem boju za obstanek ter naključnih mutacijah na ravni genov vključuje še več drugih principov. Nekateri znanstveniki tudi kulturo razumejo kot »pospešeno evolucijo« v darvinističnem smislu.2 Boyd, Jablonka, Lamb, Sloan Wilson, Dissanayake, Carroll idr. zato govorijo o biološki in kulturni evoluciji,3 o biokulturni evoluciji ali o biokulturni koevoluciji, pri čemer je mogoče obe polji – kulturo in biologijo – obravnavati bodisi ločeno bodisi v bolj ali manj trdni zvezi. S tem presegajo razlikovanje med »dvema kulturama« (naravoslovnimi znanostmi in humanistiko), na katero je v petdesetih letih dvajsetega stoletja opozoril Snow, medtem ko je konceptualno razlikovanje Kagan razširil še z uvedbo tretje kulture, družboslovja.4 2 3 4

Glej Deacon (1997, 110–115). Deacon meni, da se je človeški jezik, ki je po njegovem evolucijsko razvit »socialni pojav« (1997, 115), razvil kot darvinistična prilagoditev, vendar vzpostavlja svojevrstno raven evolucije, ki ni odvisna le od biološke evolucije in je z njo ne moremo v celoti pojasniti. Med biološko in kulturno »razsežnostjo« človeške narave je v svoji knjigi Mankind Evolving (1962) razlikoval tudi eden najvplivnejših evolucijskih biologov dvajsetega stoletja Theodosius Dobzhansky. Glej še Ayala, 1985, 167–168. O evolucijski estetiki in treh kulturah glej še Verpooten, 2015, 3–8.

11

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 11

10.1.2018 8:24:22


Evolucijski pristop k literaturi je pogosto imenovan literarni darvinizem.5 Izraz uporablja tudi Carroll, najvidnejši predstavnik te smeri, vendar to ni edini izraz, s katerim literarni teoretiki, ki se poslužujejo teorije evolucije, označujejo svoje početje. Boyd na primer svoj projekt »začasno« imenuje evokritištvo6 – z besedo, sestavljeno iz besed evolucija in kritištvo, pri čemer kritištvo v slovenskem literarnovednem prostoru običajno prevajamo z izrazom (literarna) veda. S teoretskega vidika je bistvo literarnega darvinizma po eni strani uveljavljanje načel evolucije pri razumevanju literature, po drugi strani pa uveljavljanje t. i. univerzalizma in esencializma nasproti kontekstualizmu, v skladu s katerim je literatura produkt lokalnih okoliščin.7 Nasprotno se literarni darvinizem sprašuje, kako je literatura produkt univerzalnih principov evolucije – kakšno je njeno univerzalno evolucijsko bistvo. V splošnem gre literarnim darvinistom torej za vzpostavljanje nove, na evolucijskih temeljih zasnovane literarne vede, zaradi česar jih je mogoče imenovati tudi darvinistični univerzalisti. Med evolucijske pristope k literaturi je mogoče prištevati tiste kognitivne literarne študije, ki se v določenih elementih analize navezujejo na posamezne predpostavke sodobne teorije evolucije. Pričujoča knjiga prvenstveno obravnava predstavnike in smeri mišljenja literarnega darvinizma, ne pa tudi kognitivnih pristopov k literaturi, čeprav se teme, ki jih obravnavajo eni in drugi pogosto 5

6

7

Treba je opozoriti na razliko med »evolucijsko literarno vedo« ali »darvinistično literarno vedo«, ki je predmet obravnave pričujoče knjige, in problemi »literarne evolucije«, ki jih obravnava že literarna veda v dvajsetem stoletju z ruskim formalizmom (recimo delo Borisa Ejhenbauma O literarni evoluciji iz leta 1927) in kasneje empirično literarno znanostjo (Franco Moretti). Slednji namreč zadevajo obravnavo »evolucije« ali razvoja literarnih smeri in žanrov ter ugotavljanja zakonitosti tega razvoja, pri čemer ne izhajajo iz teorije evolucije, temveč iz lastnih teoretskih predpostavk (pri ruskih formalistih recimo postopka potujevanja kot bistvene značilnosti pesniškega jezika v različnih zgodovinskih kontekstih). Medtem Moretti v zvezi z evolucijo žanrov sicer izhaja iz teorije evolucije in njegovo razmišljanje zato na prvi pogled lahko štejemo kot del literarnega darvinizma, vendar razvoj žanrov razume kot analognega teoriji evolucije, s čimer »preskoči« tematizacijo številnih, za literarni darvinizem ključnih vprašanj, povezanih z zakonitostmi in lastnostmi delovanja človeške kognicije. Carroll celo izrecno navaja tri s teorijo evolucije povezane literarnovedne pristope, ki pa po njegovem mnenju niso literarnodarvinistični: kozmična evolucija, evolucija kot analogija in evolucija kot normativna vrednost (2012, xii). Zanimivo je, da glede na Carrollovo definicijo literarnega darvinizma niti znamenite Dawkinsove analogije med geni in memi v Sebičnem genu ne bi mogli obravnavati kot darvinistične na enak način, kot je darvinističen literarni darvinizem, saj je jedro Dawkinsove analize premestitev principov teorije evolucije z ravni biološke evolucije na raven kulture, skozi katero Dawkins razlaga kulturo. Treba pa je dodati, da jedro Dawkinsonove izvorne analize ni pojasnjevanje kulture, temveč ponazoritev delovanja biološke evolucije s primerom, ki naj bi ga bralci nekoliko lažje razumeli. Boydovo evokritištvo je zgolj drug izraz za literarni darvinizem in se razlikuje od podobno zvenečega ekokritištva, s katerim pa je, kot ugotavlja Carroll, literarni darvinizem vsebinsko povezan. Ekokritištvo obravnava razmerje med »literaturo in naravnim okoljem«, pri čemer po Carrollu svojo pozornost namenja t. i. »naravnemu pisanju« in »ekološkim«, to je z okoljem povezanim temam v literaturi (Carroll, 2012, 85). Čeprav je ekokritištvo priznana in pomembna smer raziskovanja v sodobni literarni vedi, po Carrollu ne more ustvariti »teorije literature«, temveč bi jo bilo treba »vključiti v literarni darvinizem«, saj je »odzivnost na prostor eden ključnih sestavnih delov evolucijsko razvite človeške duševnosti« (2012, 86). Podobno opiše razliko med kognitivno literarno vedo in kontekstualizmom eden najvidnejših kognitivistov Mark Turner. O Turnerjevi koncepciji kognitivne literarne vede več v delih The Reading Mind, Reading Minds, The Literary Mind.

12

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 12

10.1.2018 8:24:22


prekrivajo in se občasnemu navezovanju na kognitivno literarno vedo ne moremo povsem izogniti.8 Razlika med kognitivnimi in evolucijskimi pristopi k literaturi izhaja iz razlike med njunima načinoma zastavljanja vprašanja, kaj je literatura. Če Turner temeljno predpostavko kontekstualizma povzame z besedami, da je literatura produkt lokalnih okoliščin, in kot predpostavko kognitivne literarne vede izpostavlja prepričanje, da je literatura produkt zmožnosti človeškega uma«, je izhodišče literarnega darvinizma prepričanje, da mora biti literatura upravičena tudi v evolucijskoteoretskem smislu – da je produkt darvinistične evolucije. Razlika med kognitivnimi in evolucijskimi pristopi kaže tudi, zakaj se predstavniki ene in druge smeri pogosto navezujejo eden na drugega. Ko kognitivisti preučujejo univerzalne značilnosti človeškega mišljenja,9 katerih produkt je literatura, morajo nastanek in razvoj teh značilnosti nekako upravičiti in pojasniti, pri čemer si morajo pomagati s teorijo evolucije. In ko literarni darvinisti raziskujejo, kako bi lahko univerzalne zakonitosti razvoja živih bitij privedla do nastanka in razvoja literature, morajo zmeraj opredeliti tudi, kakšni načini mišljenja so potrebni, da ljudje ustvarjamo in razumemo literaturo, s čimer se seveda ukvarjajo kognitivisti. Povezovanje evolucijske teorije in literature je večplastno in raznoliko: številni raziskovalci se osredotočajo na posamezne aspekte evolucijske teorije in literature, drugi poskušajo povezati splošne principe evolucije in univerzalne značilnosti literature. Vendar se v razpravah o evoluciji in literaturi vseskozi kot vez med teorijo evolucije in literaturo ter posameznimi literarnimi teksti pojavljajo aktualni10 opisi človeškega načina mišljenja, ki človeku kot bitju prinaša določene evolucijske prednosti, z vidika literarne vede pa omogoča ustvarjanje in recepcijo literature. 8

9

10

Dober pregled kognitivne literarne vede, in sicer s posebnim poudarkom na zvezo med kognitivističnimi pristopi in teorijo evolucije, najdemo v Richardson, 2002. Natančnejšo analizo zvez med kognitivno literarno vedo in evolucijskimi pristopi k literaturi poda Wege, 2013. Wege evolucijske pristope razume kot »dopolnilo« kognitivne literarne vede, in sicer v smislu zagotavljanja »prilagoditvenih funkcij kognitivnih orodij«, ki so pogoj razumevanja in produkcije literature in so ključna teoretska izhodišča kognitivne literarne vede (Wege, 2013, 30–33). Primerjava je seveda le ilustrativna in zanemarja pomemben del kognitivne poetike, ki se ukvarja z vlogo konteksta v zvezi z branjem in tudi interpretiranjem literature (prim. Stockwell, 2002, 4). Kljub zavedanju pomena, ki ga imajo specifične bralne okoliščine na branje in interpretacijo literarnih besedil, kognitivna poetika vendarle izpostavlja zlasti kognitivne mehanizme, ki vsem pismenim ljudem omogočajo branje in interpretiranje. Zmeraj gre torej za kombinacijo univerzalnih značilnosti kognicije in vpliva konkretnih (individualnih) okoliščin branja, medtem ko so s stališča literarnega darvinizma pomembnejše univerzalije, manj pa individualne okoliščine branja. Aktualnost teh opisov je odvisna od tega, katere raziskave in metode so bile raziskovalcem literature v nekem trenutku dostopne, saj je področje kognitivnih znanosti v zadnjih nekaj desetletjih metodološko močno napredovalo. Najpomembnejši je gotovo razvoj nevzroznanstvenih metod fotografiranja možganov, s katerimi je mogoče dostopati do podatkov o kognitivnem dogajanju v zvezi z literarno recepcijo, pa tudi produkcijo in branjem nasploh. Zato se je znotraj kognitivne literarne vede pojavila zaenkrat majhna skupina raziskovalcev in raziskovalk, ki opuščajo splošne koncepte kognitivnih znanosti in se namesto tega neposredno posvečajo študiju možganske aktivnosti med branjem (literarnih besedil): recimo Natalie Phillips, Oshin Vartanian, Martin Skov idr.

13

Evolucija_in_literatura_FINAL.indd 13

10.1.2018 8:24:22


Igor Žunkovič ISBN 978-961-06-0004-6

ISBN 978-961-06-0004-6

9 789610 600046

Evolucija_in_literatura_nalsovka_FINAL.indd 1

Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede

Igor Žunkovič

Igor Žunkovič je leta 2013 doktoriral iz literarnih ved. Med letoma 2010 in 2013 je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL delal kot mladi raziskovalec, nato kot zunanji sodelavec in od leta 2015 kot raziskovalec pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete. Je prevajalec knjige Paula Armstronga Kako se literatura igra z možgani? in knjige Briana Boyda O izvoru zgodb. Posveča se raziskovanju literarne teorije – še posebej razmerju med sodobno znanostjo (nevroznanost, teorija evolucije, fizika) in literaturo –, zgodovine znanosti in literature.

Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede

Kakšen smisel ima literarno ustvarjanje? To je vprašanje, na katerega odgovarjajo filozofi in literati že od antike dalje, šele v zadnjih desetletjih pa si ga zastavljamo tudi v kontekstu teorije evolucije. Da je človeški način mišljenja evolucijsko razvit, ni sporno; prav tako ne, da je fikcija stvaritev mislečega duha. V kakšnem razmerju pa je morda najvišji produkt človeške domišljije do njenega evolucijskega temelja, ostaja odprto vprašanje, na katerega poskušajo odgovoriti literarni darvinisti. Evolucija in literatura nas uvede v razmišljanje o literaturi kot evolucijski prilagoditvi in v dojemanje literature kot nečesa, kar je močno zasidrano v daljno zgodovino človeštva ter celo v njegovo evolucijsko predzgodovino. Evolucija in literatura ne ponuja enostavnih odgovorov na zapletena vprašanja, prikaže pa način mišljenja o literaturi, v katerem lahko vsak bralec odkrije pomen umetniškega ustvarjanja v dobi modernega človeka.

5.1.2018 8:50:26

Profile for Znanstvena zalozba FF

Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede  

Kakšen smisel ima literarno ustvarjanje? To je vprašanje, na katerega odgovarjajo filozofi in literati že od antike dalje, šele v zadnjih le...

Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede  

Kakšen smisel ima literarno ustvarjanje? To je vprašanje, na katerega odgovarjajo filozofi in literati že od antike dalje, šele v zadnjih le...

Advertisement