Page 1

EMPIR LITER ISBN 978-961-237-703-8

Učbenik ene vodilnih slovenskih poznavalk empirične literarne znanosti na pregleden način prikaže sodobne empirizacijske trende v preučevanju literature. Četudi je prvenstveno namenjen študentom slovenistike, se utegne izkazati kot nadvse dobrodošel tudi za študente in raziskovalce drugih književnosti ter komparativistike, ki bodo želeli uporabiti katero izmed intersubjektivno preverljivih raziskovalnih metod. Med odlikami učbenika velja izpostaviti avtoričin izviren model vsebinske analize, inovativno uporabo literarnih zemljevidov ter zlasti pregledno predstavitev vrste empiričnih metod – toliko bolj zato, ker so prikazane tudi možnosti njihove uporabe v raziskovalni praksi.

Učbenika, ki bi uril študente književnosti v konkretni empirični analizi, še nismo imeli. Avtorica kot strokovnjakinja za sistemsko literarno vedo konceptualno osmišlja preštevna in druga empirična ukvarjanja z literaturo. Njena večletna pedagoška izkušenost in zavzetost sta jamstvo za terminološko ustreznost in doslednost ter za praktično uporabnost učbenika. Želimo pa si, da bi pritegnil tudi kolege humaniste, ki se do zdaj z empiričnimi pristopi v svojih strokah niso ukvarjali.

Iz recenzije dr. Marijana Dovića.

Iz recenzije dr. Mirana Hladnika.

URŠKA PERENIČ (1982) je specialistka na področju empirične literarne znanosti (ELZ). Iz leta 2010 je njena znanstvena monografija. V letih 2011–14 je sodelovala v raziskovalnem projektu Prostor slovenske literarne kulture (in uredila dvojezično tematsko številko Slavistične revije z naslovom Prostor v literaturi in literatura v prostoru). Sodeluje v raziskovalni skupini pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete in pri več drugih projektih. Med pomembnejšimi dosežki iz zadnjega obdobja omenimo še njeno sodelovanje pri monografiji Mapping Spatial Relations, Their Perceptions and Dynamics (2014), za katero je prispevala samostojno poglavje, ter znanstveno razpravo An Overview of Literary Mapping Projects on Cities, ki je izšla v ugledni literarnokomparativistični reviji Neohelicon (2014).

URŠKA PERENIČ: EMPIRIJA V LITERARNI VEDI

9 789612 377038

URŠKA PERENIČ

EMPIRIJA V LITERARNI VEDI Oddelek za slovenistiko Ljubljana 2014


Urška Perenič

EMPIRIJA V LITERARNI VEDI

Ljubljana 2014


EMPIRIJA V LITERARNI VEDI Avtorica: Urška Perenič Recenzenta: Miran Hladnik, Marijan Dović Lektorica: Nataša Hribar Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Slika na naslovnici: iStockphoto © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slovenistiko Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Vodja Uredništva visokošolskih in drugih učbenikov: Janica Kalin Oblikovna zasnova: Jana Kuhar Naslovnica: VBG d. o. o. Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2014 Prva izdaja Naklada: 300 izvodov Cena: 13,50 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 82.0 PERENIČ, Urška Empirija v literarni vedi / Urška Perenič. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014 ISBN 978-961-237-703-8 275898624


Kazalo

3

Kazalo

Uvod: Kako beremo knjigo................................................................................................................... 5 1 Empirizacija v literarni vedi/znanosti......................................................................................... 8 2 Empirizacija I: Teoretični vidiki empiričnega študija literature................................13 2.1 Kognitivno-socialna empirična teorija o delovanju sistemov: Osnove za empirični študij literature..........................................................................13 2.1.1 (Nevro)biološke razlage in empirični študij literature...............................................14 2.1.2 Ekološke razlage in empirični študij literature.............................................................19 2.1.3 Sociološke razlage in empirični študij literature.........................................................21

3 Empirizacija II: Teoretične razlage in nekateri primeri uporabe v praksi ����������24 4 Empirizacija III: Metode, tehnike in orodja ELZ..................................................................32 4.1 Metode in tehnike zbiranja (literarnozgodovinskih) podatkov.......................................34 4.1.1 Vrste izpraševanja in empirični študij literature..........................................................35 4.1.2 Opazovanje in empirični študij literature......................................................................45 4.2 Empirična vsebinska analiza.........................................................................................................54 4.2.1 EVA: Kvantitativna paradigma...........................................................................................56 4.2.2 EVA: Kvalitativna paradigma..............................................................................................59

5 Gradivo vsebinske analize...............................................................................................................65 5.1 (Starejše) pisno gradivo...........................................................................................................66 5.2 Novejše gradivo.........................................................................................................................69 5.3 Predlogi za empirično analizo z uporabo gradiva.........................................................72

6 Empirična analitična orodja: Prostor slovenske literarne kulture (PSLK) ����������74 6.1 PSLK in analitični literarni grafikoni...........................................................................................77 6.1.1 Dodatek: Seznam analitičnih literarnih grafikonov...................................................86 6.2 PSLK in analitični literarni zemljevidi.......................................................................................104

7 Za zaključek............................................................................................................................................114 8 Literatura..................................................................................................................................................115


4

Empirija v literarni vedi

Kazalo slik, primerov, tabel, grafikonov, tematskih literarnih zemljevidov Slika 1..................................................................................................................................................................23 Slika 2..................................................................................................................................................................33 Slika 3..................................................................................................................................................................44 Slika 4..................................................................................................................................................................52 Slika 5..................................................................................................................................................................60 Slika 6..................................................................................................................................................................60 Slika 7..................................................................................................................................................................62 Slika 8..................................................................................................................................................................64 Slika 9..................................................................................................................................................................64 Slika 10.............................................................................................................................................................105 Slika 11.............................................................................................................................................................106 Slika 12.............................................................................................................................................................108 Slika 13.............................................................................................................................................................109 Primer 1..............................................................................................................................................................38 Primer 2..............................................................................................................................................................40 Primer 3..............................................................................................................................................................40 Primer 4..............................................................................................................................................................41 Primer 5..............................................................................................................................................................42 Primer 6..............................................................................................................................................................42 Primer 7..............................................................................................................................................................43 Primer 8..............................................................................................................................................................43 Primer 9..............................................................................................................................................................44 Tabela 1..............................................................................................................................................................45 Tabela 2..............................................................................................................................................................47 Tabela 3..............................................................................................................................................................53 Tabela 4..............................................................................................................................................................63 Tabela 5..............................................................................................................................................................72 Grafikon 1..........................................................................................................................................................84 Grafikon 2..........................................................................................................................................................85 Grafikon 3..........................................................................................................................................................86 Tematski literarni zemljevid 1..................................................................................................................110 Tematski literarni zemljevid 2..................................................................................................................110 Tematski literarni zemljevid 3..................................................................................................................111 Tematski literarni zemljevid 4 .................................................................................................................111 Tematski literarni zemljevid 5..................................................................................................................112 Tematski literarni zemljevid 6..................................................................................................................113


Uvod: Kako beremo knjigo

5

Uvod: Kako beremo knjigo

Fantazija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, fantazija pa zaobsega ves svet. (Albert Einstein) Pričujočo knjigo lahko preberemo od začetka do konca, lahko jo beremo diagonalno in skušamo iz nje odbrati najbolj bistvene informacije, najhitreje, vendar ne nujno najučinkoviteje, bi knjigo verjetno prebral fotobralec, lahko pa sledimo nekakšnim »navodilom« za branje, ki naj bi naredila naše branje čim bolj učinkovito. Navodila upoštevajo védenje, ki ga imajo različni in potencialni bralci te knjige o empirični literarni vedi/znanosti in empiriji širše, in predvsem določajo vrstni red branja vsebine. Tako lahko dober poznavalec empirične literarne znanosti začne knjigo brati od zadaj, kjer so predstavljena sodobnejša in empirična analitična orodja in tehnike, kakor so literarni zemljevidi, izdelani s pomočjo GIStehnologij. Od tod pa se vzvratno pomika proti sredini knjige, ki je namenjena empirični metodi vsebinske analize. Poleg izvirnih predlogov zanjo utegne biti za takega bralca najzanimivejše podpoglavje z novejšimi viri za analizo, ki so nas­ tali v novejših, tudi digitalnih medijskih okoljih; nanašajo se na različne načine literarnega proizvajanja, posredovanja ali sprejemanja in so podlaga za njihovo empirično analiziranje. Uvodna poglavja lahko izpusti ali prebere vsaj teoretično podpoglavje, v katerem so predstavljene t. i. ekološke razlage o delovanju živih, kognitivnih in socialnih sistemov, saj v nekem smislu nadgrajujejo teoretične temelje empirične literarne znanosti. Nepoznavalci empiričnega področja literarne vede lahko uvodni in teoretični del vsaj pri prvem branju preskočijo, saj je dokaj zahteven. V njem je skozi optiko (nevro)bioloških, ekoloških in socioloških sistemskih razlag še nadrobneje pojasnjeno, kaj so empirični kognitivni in socialni pogoji literarnega komuniciranja. Knjigo lahko začnejo brati v tretjem poglavju, kjer so predstavljeni nekateri zanimivi in praktični primeri empiričnih raziskav. Ob njih si lahko razjasnijo, kaj sploh pomeni empirično obravnavati literaturo, kaj in kateri so empirični dejavniki, ki vplivajo na načine literarnega komuniciranja in so kot taki torej predmet empiričnega študija literature. Ker omenjeno tretje poglavje konkretne primere raziskav obravnava tudi z vidika uporabljenih metod, pa hkrati logično vpelje v sledeča in samostojna poglavja o empiričnih metodah, tehnikah in orodjih. Za (srednje) dobre poznavalce, ki za svoje raziskovanje literature uporabljajo druge pristope, bodo verjetno najbolj povedni nekateri teoretični koncepti iz prvega dela in posamezni predlogi za uporabo analitičnih orodij iz drugega dela knjige. Oboje lahko primerjajo s paradigmatičnimi modeli


6

Empirija v literarni vedi

in pristopi na svojih ožjih literarnovednih področjih. Empirične literarne metode, tehnike in orodja ter empirični koncepti literature navsezadnje in skupaj z drugimi literarnovednimi koncepti in metodami predstavljajo različne, vendar ne nujno tudi nekomplementarne paradigmatske optike (ene) literarne vede. Sprehodimo se še skozi posamezna poglavja. Začetnemu poglavju, ki uvede na ožje disciplinarno področje empirične literarne vede/znanosti, med drugim opozori na distinkcijo med vednostjo in znanostjo ter predstavi strukturo knjige, sledi poglavje Empirizacija I. V treh podpoglavjih in na približno desetih straneh so predstavljene teoretične osnove za empirični študij literature. Sledi poglavje z naslovom Empirizacija II, ki prinaša primere konkretnih in sodobnejših empiričnih raziskav, kakor se predstavljajo prek mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL. S tem ko so predstavljene z vidika teoretičnih konceptov, obravnavanih vsebin in uporabljenih metod pomagajo logično povezati prej omenjeno in teoretično poglavje ter sledeča in metodološko obarvana poglavja knjige. Metode, tehnike in orodja so predstavljeni v treh delih in v treh (pod)poglavjih. K empiričnim metodam zbiranja literarnozgodovinsko relevantnih podatkov spadata izpraševanje in opazovanje. Med različnimi vrstami zbiranja podatkov s pomočjo izpraševanja, in sicer z namenom ugotavljanja empiričnih podatkov o načinih literarnega komuniciranja, ima izpostavljeno mesto demoskopija; njena glavna oblika je demoskopični intervju. Podani so izvirni primeri demoskopičnega intervjuvanja za namene literarnega študija. Za pridobivanje podatkov o kognitivnih in socialnih vidikih literarne komunikacije se lahko uporablja opazovalna metoda, ki je v humanističnih disciplinah še redkejša. V komunikacijskih študijah sta opazovanje in eksperiment običajno ločeni metodi, v konkretnem primeru pa je govor o t. i. eksperimentalnem opazovanju. Po eni strani zato, ker lahko sloni na uporabi tehničnih naprav, kakor so merilne naprave, s katerimi se npr. ugotavljajo fiziološki znaki pri literarnih dejavnostih. Po drugi strani zato, ker gre pri tovrstnem opazovanju za premišljeno načrtovan proces in je treba literarne situacije glede na namere opazovanja (kakor pri eksperimentu) vedno umetno ustvariti. Medtem ko sta opazovanje in izpraševanje kot neposrednejši metodi primernejša za zbiranje podatkov o empiričnih vidikih literarnih pojavov na sinhroni ravni, je za empirično obravnavanje literarnih pojavov v diahroni perspektivi zlasti primerna metoda empirične vsebinske analize, na kratko poimenovana EVA, ki je pretežno kvalitativno orientirana. Empirična preverljivost tako dobljenih rezultatov je v tem primeru odvisna od gradivsko ugotovljivih in nestatističnih podatkov. Prav tako je za zagotavljanje preverljivosti rezultatov pomembno, da so analizirani viri širše in (dolgo)trajno dostopni razis­ kovalcem. Na vsebinskoanalitični pristop se navezuje peto poglavje, v katerem so sistematično predstavljene različne vrste gradiva, ki pridejo v poštev za vsebinsko analizo kognitivnih in socialnih empiričnih vidikov literarne komunikacije. Kako


Uvod: Kako beremo knjigo

7

se še lahko lotimo analize socialnih empiričnih vidikov (v konkretnih primerih so to izbrani empirični podatki iz podatkovne baze biografij slovenskih književnikov), pa je nato ponazorjeno ob primerih uporabe izbranih in sodobnih analitičnih orodij. S pomočjo profesionalnih računalniških paketov so bili izdelani tako literarni grafikoni kakor literarni zemljevidi, s katerimi sem v okviru projekta Prostor slovenske literarne kulture sama izvedla empirično raziskavo. Rezultati, do katerih sem prišla, so predstavljeni v šestem poglavju. Iz številnih primerov vizualizacij tudi (do)končno postane jasno, kakšna je razlika med prikazovalno in spoznavno-analitično vrednostjo uporabljenih orodij. Na kratko, literarni zemljevid ali literarni grafikon ima analitično vrednost takrat, ko lahko prispeva novo, sveže védenje o preučevanem pojavu (in ni torej prvenstveno namenjen njegovemu prikazovanju). Pri empiričnih strategijah se skuša vselej ovrednotiti njihov potencial, ki ga imajo za ugotavljanje, zbiranje ali analiziranje podatkov o empiričnih vidikih literarnega proizvajanja, posredovanja ali sprejemanja in kar v knjigi sproti in strnjeno predstavljajo sintezne tabele. Ugotovimo, da je za zagotavljanje stabilnosti empirično dobljenih rezultatov enako pomembna triangulacija metod, ki pomeni kombinirano uporabo več empiričnih metod (npr. izpraševanja in vsebinske analize). Eden od možnih in kompleksnejših modelov triangulacije bi bila kombinirana uporaba vseh obravnavnih metod. S tem ko različni pristopi služijo analiziranju in ugotavljanju empiričnih pogojev literarnega komuniciranja, so seveda uglašeni s teoretičnimi podlagami empirične literarne vede/znanosti, ki jih predstavljajo kognitivno-socialne razlage o delovanju živih, kognitivnih sistemov. Urška Perenič Na Dunaju, v Ljubljani, Postojni in na Premu, oktobra 2012–oktobra 2014


8

Empirija v literarni vedi

1 Empirizacija v literarni vedi/znanosti

V literarni vedi se kaže precej dolg trend empirizacije. Za »uradni« začetek empiričnega literarnovednega diskurza je nekako obveljala letnica izida Očrta empirične literarne znanosti/Grundriβ der Empirischen Literaturwissenschaft ([1980] 1991) Siegfrieda J. Schmidta. Med naslednjimi in pomembnejšimi fazami institucionalizacije empirične literarne znanosti (v nadaljevanju ELZ) v mednarodnih okvirih pa omenimo vsaj še nastanek knjižne zbirke LUMIS pri Inštitutu za empirične literarne in medijske raziskave v nemškem Siegnu 1984. leta, ki je prinesla številne raziskave s področja ELZ, ter ustanovitev mednarodnega združenja za ELZ, tj. IGEL (Internationale Gesellschaft für Empirische Literaturwissenschaft), leta 1987 (Perenič 2010: 131; 2013: 275).1 Sodeč po vidnejših in aktualnih raziskavah v domačih in zlasti širših okvirih, je ta trend še vedno v naraščanju ali vsaj ne upada. Na simbolni (in verjetno tudi na dejanski) ravni igra ključno vlogo omenjeno mednarodno združenje, ki je zad­ njo konferenco organiziralo julija 2014 v Torinu. Na njej so predmet obravnave in diskusije predstavljala tipično empirična vprašanja: o empiričnih vidikih procesov literarne produkcije, distribucije in recepcije, o literarnobralnih procesih (čustveni vidiki pri branju itd.), zgodovini sprejemanja in zgodovinskih bralcih, o vlogi literarno-kulturnih institucij skozi čas, o družbeni vlogi literature, medijev (npr. pri socializaciji), o računalniško podprtih načinih obravnavanja literature in medijev (npr. analiza [hiper]teksta, korpusna analiza) ipd.2 Vseeno ostaja neizpodbitno dejstvo, da koncept empirizacije pogosto in celo takrat, ko se gibamo v območju empirične literarnovedne usmeritve, ni dovolj izčiščen. To se kaže zlasti v preveč posplošujočih rabah pojma empiričnosti in sorodnih pojmov iste družine. Največkrat pokrivajo kar kvantitativne analize, čeprav so te samo ena od vrst empiričnih literarnovednih metod (t. i. preštevne, statistične metode). Zraven namreč obstajajo druge empirične – kvalitativne in kvantitativne metode, kakršni sta npr. vsebinska analiza (ang. Content Analysis, nem. Inhaltsanalyse) ali opazovanje. V humanističnih disciplinah empirične orientacije je postala običajna tudi uporaba sodobnejših računalniških orodij in programov tako za prikazovanje empiričnih (literarnozgodovinskih) podatkov kot za njihovo empirično analitično obdelovanje. Slednje je pri empirizaciji posebej 1  Za več informacij o zgodovini empiričnih pristopov k literaturi na Slovenskem gl. Perenič, Empirično-sistemsko raziskovanje literature, 2010, str. 23–30, in Perenič, V prerezu slovenske empirične literarne znanosti/At the Intersection of Slovene Empirical Literary Studies, Slavistična revija 61/1 (2013), 275–84, 285–95. 2  Zanimiva je državna pripadnost vabljenih predavateljev, ki je razvidna iz programa na spletni strani združenja (Jerôme Bourdon, Arthur Jacobs, Elly Konijn, Winfried Menninghaus prihajajo iz Nemčije, Nizozemske, Izraela in ZDA).


Empirizacija v literarni vedi/znanosti

9

pomembno, saj programi oz. orodja omogočajo velike zajeme empiričnih humanističnih podatkov, na podlagi katerih je mogoče po empirični poti priti do relevantnih in intersubjektivno preverljivih ugotovitev. Pavšalnost rabe koncepta empiričnosti (še največkrat pri tistih literarnih razis­kovalcih, ki ne delujejo specialno na področju ELZ) pa ni razvidna samo v omejevanju na segment empiričnih metod, ampak se kaže tudi v tem, da se k ELZ včasih prištevajo vse raziskave, ki kakorkoli uporabljajo empirične metode. To ni čisto sprejemljivo, saj si te literarne raziskave z ELZ pogosto ne delijo ne gnoseoloških ne teoretičnih izhodišč.3 Od tod vztrajanje, da se vendarle ohrani distinkcija med t. i. ortodoksnejšo različico ELZ, ki je utemeljena na radikalnokonstruktivističnih in sistemskoteoretskih izhodiščih, ter preostalimi empiričnimi obravnavami, ki pokrivajo nekoliko širši spekter in h katerim je načeloma mogoče prištevati vse tiste obravnave literature, ki pri pojasnjevanju in razlaganju literarnih pojavov vsaj občasno uporabljajo empirične metode, vendar se po osnovnem pristopu prej uvrščajo v recepcijskoestetsko, pozitivistično, besedilnokritično ali katero drugo usmeritev (prim. Perenič 2010; 2013). Koncept empirizacije, kakor ga bomo razumeli v pričujočem kontekstu, je kompleksnejšega pomenskega obsega. Po eni strani neobhodno vključuje vprašanje empiričnih metod, po drugi strani pa mora uporaba empiričnih metod upoštevati teorijske temelje, s katerimi je podgrajena ELZ. Te predstavljajo empirične teoretične razlage o delovanju živih, kognitivnih sistemov, ki so med drugim zaslužni za področje literarnega komunikacijskega delovanja. Živi, kognitivni sistemi so v bistvu posamezniki/individui, ki v literarni komunikaciji stopajo v medsebojne odnose in so v njej v vlogi nosilcev literarnih dejavnosti proizvajanja, posredovanja in sprejemanja, v vlogi medijev in institucij. S tem ko omenjene empirične razlage služijo tudi kot razlage glede načinov delovanja živih, kognitivnih sistemov na literarnem polju, predstavljajo podlage za razumevanje empiričnosti na literarnovednem področju. Z empiričnimi metodami so tako povezane, da pogojujejo njihovo izbiro in določajo načine metodičnega postopanja pri empiričnem obravnavanju literarnih pojavov in dejavnosti. Če po teoriji o delovanju sistemov velja, da so načini literarnega komunikacijskega delovanja empirično pogojeni z biološkimi, kognitivnimi in socialnimi dejavniki, potem naj bi empirične metode načeloma služile za ugotavljanje naštetih vrst empiričnih pogojev. Pri empirizaciji imamo potemtakem opraviti z empirično in teoretično podkrepljenim ter širšim pojmom, kakor je samo uporaba metod, ki pa se konkretizira prav v ustreznem (tj. takem, ki je v skladu z empirično sistemsko teorijo) metodičnem reševanju problemov na področju literarnega spoznavanja, razumevanja

3 

Poleg radikalnega konstruktivizma (RK) je tu mišljena zlasti teorija o delovanju sistemov.


10

Empirija v literarni vedi

oz. komuniciranja. Ker gre v prvi vrsti za sposobnost znati metodično-empirično reševati, razlagati in pojasnjevati literarne komunikacijske pojave, bi bila empirična literarna znanost (namesto veda) čisto ustrezen izraz za poimenovanje literarnovedne usmeritve. Zanjo je značilno, da si prek uporabe ustreznih empiričnih postopkov zavestno prizadeva za strožjo objektivizacijo védenja o pojavih s področja literarnega komuniciranja. ELZ bi bila najbližja prevodna ustreznica nemški sintagmi Empirische Literaturwissenschaft.4 Prav tako je mnenja, da je empirična literarna znanost ustreznejši izraz za Empirische Literaturwissenschaft, Marijan Dović, »saj nakaže scientistično dimenzijo pristopa« (2004: 12).5 Tomo Virk ([1999] 2003: 227) pa uporablja kratico ELV, s čimer ji ne jemlje znanstvenosti, ampak se naslanja na pogostejšo rabo besedne zveze literarna veda (namesto literarna znanost). Virk ELV oz. ELZ prvi uvrsti v metodološki učbenik Moderne metode literarne vede. Pri empiričnih teoretičnih razlagah o delovanju živih, kognitivnih in socialnih sistemov se zdi za začetek smiselna razdelitev v dve večji skupini. Na eni strani so naravoslovne razlage, kamor spadajo zlasti dognanja (nevro)biološke znanosti (H. R. Maturana, F. J. Varela; G. Roth; T. Fuchs, G. Hüther itd.), na drugi strani so družboslovne razlage, kamor uvrščamo dognanja t. i. socialne (nevro)znanosti (npr. P. M. Hejl). Ta upošteva (nevro)biološka spoznanja, vendar poudarek z bioloških in kognitivnih vidikov izraziteje prenaša na kulturne in socialne empirične vidike v procesih (literarnega) komuniciranja. Skupaj in na kratko kognitivno-socialne teorije pravijo, da je vse človekovo delovanje in mišljenje – torej tudi literarno – pogojeno z (nevro)biološkimi, spoznavnimi in družbenimi empiričnimi dejavniki. V ELZ prav ti začnejo predstavljati osrednji predmet obravnave. Empirične vidike, dejavnike in pogoje, ki določajo načine literarnega komuniciranja, je mogoče različno ugotavljati. Na področju empiričnega literarnega študija so se – in večidel mimo uveljavljenih metodoloških klasifikacij, kakor jih ponuja empirično družboslovje – za najuporabnejše izkazale naslednje vrste metod, tehnik in orodij: • empirične metode in tehnike zbiranja (literarnozgodovinskih) podatkov, kamor spadata izpraševanje in opazovanje, • empirične analitične tehnike, kamor spada vsebinska analiza, • empirična analitična orodja, kamor spadajo programski paketi za obdelavo (humanističnih oz. literarnozgodovinskih) podatkov, GIS-tehnologije itd. Uporaba ustreznih orodij, tehnik in metod, s pomočjo katerih se da na

4  Nasprotno bomo v anglo-ameriškem jezikovnem prostoru, kjer je uveljavljen (širši) izraz literary studies, zaman iskali izraz literary science (Hladnik 1995). 5 

Izraz empirična literarna znanost uporablja tudi Kos (gl. 2003).


Empirizacija v literarni vedi/znanosti

11

empiričen način, tj. z izpraševanjem, opazovanjem, po vsebinskoanalitični poti in z računalniško podporo, zbirati in obdelovati podatke, je v tem smislu ključna za (metodološko) empirizacijo literarnovednega področja. Empirizacijo literarnega študija, ki se kaže tako v naslonitvi na empirično teorijo kognitivnih in socialnih sistemov kakor v metodološki empirizaciji, je potrebno misliti v okvirih okrepljene težnje po scientifikaciji družboslovno-humanističnega in literarnovednega področja. Integracija empirično pridobljenih znanstvenih spoznanj o procesih spoznavanja, razumevanja in komuniciranja, ki so v načelu veljavna tudi za vse načine literarnega spoznavanja, razumevanja in komuniciranja, je dejansko tista, ki omogoča, da se v literarni vedi tvorijo takšne zamisli, razlage in opisi literarnih pojavov, ki so eksperimentalno oz. znanstveno empirično preverljivi (so v skladu z znanstvenimi dognanji empirične sistemske teorije). Z drugimi besedami, dognanja socialne in nevroznanosti, ki se ukvarjata z možgani, mišljenjem in (spo)razumevanjem, so tista, ki omogočajo, da se na inter- in disciplinarni ravni (tj. v odnosu do bolj ali manj sorodnih disciplin, kakor so kognitivna znanost, nevroznanost, psihologija itd., in znotraj literarnovednega področja) sklene konsenzualni dogovor glede razlag o literarnih pojavih. Zato ELZ samo sebe lahko razume kot interdisciplinarno usmerjeno in kritično argumentirajočo družboslovno znanost.6 Prav zato se empirične (sistemske) obravnave literature poudarjeno in največ ukvarjajo s spoznavnimi in družbeno-kulturnimi vidiki literarnega komuniciranja. S tem ko je tudi literatura oz. literarna komunikacija konceptualizirana skozi biološko-kognitivne in sociokulturne dejavnike, je prav tako (do)končno jasno, kaj sploh pomeni trditev, da v ELZ literatura prerašča okvire zgolj literarnega besedila – po eni strani torej sega onkraj besedila k socialnim, kulturnim oz. medijsko strukturiranim kontekstom, po drugi strani so literarni procesi (produkcije, distribucije, recepcije) nespregledljivo pogojeni s kognitivnimi, motivacijskimi in emotivnimi dejavniki. Zato bi empirizacijo nenazadnje mogli definirati kot kontekstualizacijo literature, ki je pojmovana kot komunikacijski proces ter glede na kognitivne in socialne dejavnike in kontekste komuniciranja. Šele s tega ozadja se da globlje doumeti sicer površnejše razlage empirije, empiričnosti ali empirizacije, kakor jih opredeljujejo leksikoni, učbeniki in priročniki s področja komunikoloških in medijskih študij (npr. Lexikon Kommunikations- und Medienwissenschaft 2006; Metzler Lexikon Literatur- und Kulturtheorie 4 2008 itd.) in ki se namenoma nahajajo na repu tega poglavja. Empiričen (gr. empeiría, lat. experientia) pomeni ‘tak, ki je povezan z izkušnjo, ki temelji na izkušnji oz. na dejavnosti čutil pri dojemanju, razumevanju in razlaganju sveta’. Na ta način so podčrtane zaznavno-spoznavne, mišljenjske in čustvene razsežnosti 6  Tako je ELZ programsko opredeljena v eni od pomembnejših revij s področja empiričnih obravnav literature in medijev z naslovom SPIEL: Siegener Periodicum zur Internationalen Empirischen Literaturwissenschaft.


12

Empirija v literarni vedi

(spo)razumevanja, vendar v definicijah ni nikjer nadrobneje pojasnjena narava oz. način delovanja živih, kognitivnih sistemov. Socialni vidiki pa so v definicijah pokriti tam, kjer je izkušnja opredeljena na način védenja, ki je pridobljeno oz. kulturno oblikovano in enako pogojuje različne načine literarnega proizvajanja, posredovanja ali sprejemanja.


Empirizacija I: Teoretični vidiki empiričnega študija literature

13

2 Empirizacija I: Teoretični vidiki empiričnega študija literature

2.1 Kognitivno-socialna empirična teorija o delovanju sistemov: Osnove za empirični študij literature Ponovimo na kratko. Ker koncept empiričnosti pokriva družbeno-kulturne, čutno-doživljajske in kognitivne empirične vidike literarne komunikacije,7 je za študij literature, ki želi biti v pravem smislu empiričen, nujno poznavanje vsaj osnovnih črt empiričnih teoretičnih razlag o delovanju živih, kognitivnih in socialnih sistemov. Razlag o nastajanju, organiziranju in komunikacijskem delovanju živih, kognitivnih in socialnih sistemov, ki skupaj tvorijo celovitejšo teorijo sistemov, je več vrst. Načelno je mogoče ohraniti grobo razvrstitev v dve skupini, ki je bila očrtana v uvodu knjige. Še primerneje bi bilo uvesti »vmesno« skupino, kamor spadajo t. i. ekološke razlage. Te ne samo upoštevajo nekatera novejša dognanja na področ­ ju raziskovanja možganov, ampak med seboj logično povezujejo obe omenjeni skupini razlag, tj. naravoslovne in družboslovne razlage. Zato lahko rečemo, da je empirična teorija sistemov svojevrsten hibrid med (nevro)biološkimi, ekološkimi – te so torej novejše – in sociološkimi razlagami. Naštete razlage šele skupaj in nazorneje prikažejo, kako potekajo zaznavanje, spoznavanje in na teh podlagah literarno (spo)razumevanje.8 V nadaljevanju bodo empirične sistemske razlage predstavljene z mislijo na empirični študij literature. Pri tem je glavni namen pojasniti, kateri sploh so v perspektivi posameznih teorij empirični mehanizmi, ki imajo vpliv na žive, kognitivne sisteme v načinih njihovega literarnega komuniciranja in potemtakem predstavljajo jedro empiričnega študija literature. Živi, kognitivni sistemi so v bis­ tvu individui, ki so na področju literarnega komuniciranja nosilci različnih literarnih dejavnosti, v sistemski teoriji pa se zanje bolj uporablja izraz žive kognicije oz. kognitivni sistemi, saj je poudarek na kognitivnih procesih individuov. Zatem bomo pogledali, kakšne so metodološke možnosti za empirizacijo, tj. kako se pri literarnem študiju na podlagi teoretičnega védenja, ki ga imamo o empiričnih mehanizmih, lotiti empirične analize literarne komunikacije oz. kako 7  Ti namreč empirično pogojujejo delovanje živih, kognitivnih sistemov v procesih literarnega spoznavanja, doživ­ ljanja in razumevanja ter pri njihovem medsebojnem povezovanju na področju literarnega proizvajanja, posredovanja in sprejemanja literature. 8  Tako kakor so socialne komunikacije kognitivno pogojene, tako so tudi za delovanje in ohranjanje kognitivnih sistemov oz. struktur potrebne komunikacijske interakcije (z drugimi živimi, kognitivnimi sistemi).


14

Empirija v literarni vedi

ustrezno in po empirični poti modelirati, razložiti in opisati konkretne literarne pojave. Ti segajo od pretežno kognitivno-čustvenih pojavov, kakor sta literarno doživ­ ljanje in razumevanje, do socialnih interaktivnih oblik literarnega komuniciranja, kamor spadajo procesi proizvajanja, posredovanja in sprejemanja literature. 2.1.1 (Nevro)biološke razlage in empirični študij literature 2.1.1.1 Humberto R. Maturana in Francisco J. Varela Na nevrobiološke mehanizme se po logiki osredotočajo nevrobiološke razlage o delovanju živih, kognitivnih sistemov. Izhajajo iz spoznanja o operativni zaprtosti živčnega sistema, ki je podlaga za zaznavne, spoznavne procese in delovanje kognitivnih sistemov. Pravijo, da so nevrobiološki oz. nevrofiziološki (gl. H. R. Maturana, Neurophysiology of Cognition [Nevrofiziologija kognicije] 1969) mehanizmi tisti, ki empirično pogojujejo nastanek, delovanje in ohranjanje živih, kognitivnih sistemov. Ker so kognitivni sistemi podlaga za področje socialnih sistemov, v katerih se spajajo oz. povezujejo in na ta način omogočajo nastajanje različnih socialnih področij smisla, nevrobiološki mehanizmi – do neke mere – lahko pojasnijo področje socialnih pojavov. Naravo in organizacijo živih sistemov in tudi načela delovanja socialnih sistemov (t. i. sistemov tretjega reda),9 ki torej nastajajo tako, da živi sistemi (organizmi) stopajo v medsebojne interakcije, je med prvimi poskušal pojasniti čilski biolog Humberto R. Maturana konec 60. let prejšnjega stoletja. Tisto, kar Maturano najbolj zanima, je biološki pojav kognicije; v svoji teoriji skuša razložiti, kateri mehanizmi in dejavniki so udeleženi pri kognitivnih procesih oz. pri načinih, kako organizmi oz. živa bitja spoznavajo (Maturana 1987a: 91 sl.). Za izhodišče pri pojasnjevanju kognitivnega sistema Maturana vzame živ­čni sistem. Ta je podlaga za delovanje živih, kognitivnih sistemov in je sestavljen iz celičnih elementov različnih vrst; celične površine so senzorične in motorične vrste. Sestavine živčnega sistema, ki se sicer lahko anatomsko razlikujejo, so nev­ roni, ki so v sistemu interaktivno povezani. Živčni sistem deluje kot operativno zaprto omrežje, v katerem vsako stanje relativne nevronske aktivnosti vodi v naslednje stanje relativne nevronske aktivnosti. To pomeni, da so nevronske aktivnosti 9  Sistemi prvega reda so živi sistemi, sistemi drugega reda so živi, kognitivni sistemi z živčnim sistemom (tj. individui). Ko se med seboj povezujejo oz. spajajo živi, kognitivni sistemi drugega reda, nastajajo sistemi tretjega reda. Gre za različne oblike socialnega življenja oz. delovanja (bodisi pri živalskih skupinah bodisi pri ljudeh). Pri njihovem delovanju naj bi zaradi enot, ki jih sestavljajo (sestavljajo pa jih živi, kognitivni sistemi), veljali enaki oz. podobni mehanizmi. K spojem tretjega reda spadajo tudi socialni sistemi. Posebna vrsta usklajenega vedênja med živimi, kognitivnimi sistemi, ki tvorijo socialni sistem, pa se imenuje komunikacija (Maturana/Varela 1998: 149–69). Komunikacija, ki je pojmovana kot vedênjska usklajenost živih, kognitivnih sistemov, mora biti zato pogojena z istimi mehanizmi, ki nasploh veljajo za delovanje živih, kognitivnih sistemov in potemtakem pri njihovem socialnem povezovanju.


Empirizacija I: Teoretični vidiki empiričnega študija literature

15

določene skozi strukturo živčnega sistema10 (Maturana 1987a: 97–99, 104–05; Varela 1987: 125–26). Tako organiziran živčni sistem je podlaga za vse pojave in procese, ki potekajo v živih sistemih, kar pomeni, da empirično pogojuje njihove kognicije; miš­ ljenje, zaznavanje, čustvovanje, dojemanje; in ravnanje. Od tod sledi, da so živi, kognitivni sistemi zaradi svojih bioloških podlag ravno tako »krožno« organizirani (tj. na način operativno zaprtih omrežij) in se zato obnašajo samonanašalno. To pomeni, da se pri razumevanju nanašajo na svoje predhodne vzorce razumevanja, čustvovanja, na svoje izkušnje itd. Z ozirom na procese v živčnem sistemu in notranjo dinamiko živčnega oz. živega sistema je kognitivne procese pa tudi ravnanja oz. vedênje poenostavljeno mogoče opredeliti kot nekakšno konfiguracijo nevronskih aktivnosti v operativno zaprtem nevronskem omrežju. Na ravni socialnih pojavov, kamor spadajo (človeške) komunikacijske dejavnosti, gre z vidika aktivnosti živčnega sistema (ne glede na nekatere različne odnose med nevronskimi aktivnostmi) za istovrstni »krožni« proces, ki je v službi avtopoietične11 organizacije živega sistema z biološko strukturo (Maturana 1987a: 106–14). Koncept avtopoietične organizacije je Maturana obravnaval in naprej razvijal zlasti skupaj z »učencem« Franciscom J. Varelo v več delih od 70. let (Maturana, Varela, Uribe 1974; Maturana, Varela 1975; Maturana, Varela 1980 itd.). V knjigi The Tree of Knowledge: The Biological Roots of Human Understanding [Drevo spoznanja], ki je izšla leta 1987 in je bila v slovenščino prevedena (šele) leta 1998, sta pojasnjevala biološke podlage oz. korenine človekovega spoznavanja in razumevanja pa tudi vedênja. Obravnavo avtopoiesis sta prav tako pričela na stopnji celične enote oz. celične organizacije živega sistema.12 Razložila sta delovanje živih sistemov z živčnim sistemom, od koder sta prešla na človeško zavest, jezikovna področja smisla, komunikacijo oz. na širše področje družbenih pojavov. Spet ugotovimo, da za žive, živčne in kognitivne sisteme načeloma velja isto. Celične enote živih sistemov se obnašajo samonanašalno in torej obdelujejo vplive iz okolja na podlagi svoje strukture.13 Tudi živčni sistem sam vpliva na svoje delovanje; za nevronsko omrežje, prek katerega so medsebojno dinamično povezane senzorične in motorične celične površine,14 je namreč značilno, 10  Z vidika sistema motnje oz. vplivi iz okolja ne morejo določiti, kako naj sistem deluje, ampak vplivajo kvečjemu na stabilizacijo odnosov med nevronskimi aktivnostmi, ki so podlaga za avtopoiezijo oz. avtopoietično organizacijo živega sistema. 11  V svoji monografiji sem se za uporabo izraza »avtopoietičen« odločila z ozirom na izraz »avtopoiesis« v pomenu sposobnosti (živih) sistemov, da sami proizvajajo prvine, iz katerih so sestavljeni (Perenič 2010: 35). Avtopoietičnost oz. avtopoiezija v bistvu pomeni krožno organiziranost sistemov oz. samoorganiziranost. 12 

V tem primeru so prvine sistema molekule, interakcije pa kemični procesi (Varela 1987: 125).

13 

Struktura okolja ne določa sprememb v teh enotah, ampak jih kvečjemu sproža.

14 

Nevroni, ki fizično povezujejo celične površine, se stikajo v sinapsah (Maturana/Varela 1998: 129).


EMPIR LITER ISBN 978-961-237-703-8

Učbenik ene vodilnih slovenskih poznavalk empirične literarne znanosti na pregleden način prikaže sodobne empirizacijske trende v preučevanju literature. Četudi je prvenstveno namenjen študentom slovenistike, se utegne izkazati kot nadvse dobrodošel tudi za študente in raziskovalce drugih književnosti ter komparativistike, ki bodo želeli uporabiti katero izmed intersubjektivno preverljivih raziskovalnih metod. Med odlikami učbenika velja izpostaviti avtoričin izviren model vsebinske analize, inovativno uporabo literarnih zemljevidov ter zlasti pregledno predstavitev vrste empiričnih metod – toliko bolj zato, ker so prikazane tudi možnosti njihove uporabe v raziskovalni praksi.

Učbenika, ki bi uril študente književnosti v konkretni empirični analizi, še nismo imeli. Avtorica kot strokovnjakinja za sistemsko literarno vedo konceptualno osmišlja preštevna in druga empirična ukvarjanja z literaturo. Njena večletna pedagoška izkušenost in zavzetost sta jamstvo za terminološko ustreznost in doslednost ter za praktično uporabnost učbenika. Želimo pa si, da bi pritegnil tudi kolege humaniste, ki se do zdaj z empiričnimi pristopi v svojih strokah niso ukvarjali.

Iz recenzije dr. Marijana Dovića.

Iz recenzije dr. Mirana Hladnika.

URŠKA PERENIČ (1982) je specialistka na področju empirične literarne znanosti (ELZ). Iz leta 2010 je njena znanstvena monografija. V letih 2011–14 je sodelovala v raziskovalnem projektu Prostor slovenske literarne kulture (in uredila dvojezično tematsko številko Slavistične revije z naslovom Prostor v literaturi in literatura v prostoru). Sodeluje v raziskovalni skupini pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu Filozofske fakultete in pri več drugih projektih. Med pomembnejšimi dosežki iz zadnjega obdobja omenimo še njeno sodelovanje pri monografiji Mapping Spatial Relations, Their Perceptions and Dynamics (2014), za katero je prispevala samostojno poglavje, ter znanstveno razpravo An Overview of Literary Mapping Projects on Cities, ki je izšla v ugledni literarnokomparativistični reviji Neohelicon (2014).

URŠKA PERENIČ: EMPIRIJA V LITERARNI VEDI

9 789612 377038

URŠKA PERENIČ

EMPIRIJA V LITERARNI VEDI Oddelek za slovenistiko Ljubljana 2014

Empirija v literarni vedi  

Učbenika, ki bi uril študente književnosti v konkretni empirični analizi, še nismo imeli. Avtorica kot strokovnjakinja za sistemsko literarn...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you