Milosav Gudović Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Humanistika in družboslovje – Literarne vede zvontisine@gmail.com
Po-etika spomina: Rilke, Tolstoj, Heidegger Spomin (Andenken) je eden izmed stebrov umetnosti interpretacije. Gre za pramotiv (Urmotiv) slehernega pristnega snidenja z literarno in drugo kulturno dediščino. Spomin je temeljna intenca in nujni pogoj slehernega tolmačenja, ki v posameznih teoretskih okvirih dobi tudi zasluženo obliko pojma. V tem prispevku avtor želi osvetliti predvsem tisto semantično-problemsko plat spominjanja, v središču katere stoji tematika smrti. Naslovna besedna igra po-etika se nanaša na določeno (zunaj)literarno izkustvo, ki presega meje mrtvega, v doktrinarno-kategorialne sisteme zavitega ali celo okamnelega etosa. Predstavi (domnevno ne-smrtnega) individualnega in družbenega obstoja človeka se tu zoperstavlja bolj ali manj jasna podoba živega etosnega odnosa. Le-ta pride na dan ob resnem premišljevanju lastne smrti in smrtnosti. Znameniti platonistični topos – melete thanatou – v tem kontekstu pomeni svojevrsten suspenz, prenehanje in hkrati značilno prevrednotenje, se pravi povzdignjenje vsega, kar si radi prisvajamo kot »obče človeško«. Vsekakor postavimo s takšno topologijo spomina pod vprašaj sam običajni pojem »skupnega« in »splošnega« (svet načel, vrednot, navad ipd.), še posebej z ozirom na t. i. duh časa in njegovo vselej navidezno zmagoslavje. Pričujoči hermenevtični in tanatološki vpogled začne avtor s prebojem v krog Rilkejeve pesniške simbolike. Druga »postaja« na poti je odlomek iz duhovnega zaklada Leva Tolstoja. Oba pisatelja pa sta nedvomno globoko vplivala tudi na filozofsko misel M. Heideggerja. V prepletu teh različnih, a vendar sorodnih pisav se tako naposled pokažejo nekateri zanimivi, bistveni vidiki spominjanja, ki jih lahko opazimo in doživimo le po etiki in za njo. Z drugimi besedami: filozofsko-literarno (kot tudi intimno, faktično) zrcaljenje v smrti nikakor ne poskuša iti stran od etike, temveč si prizadeva doseči njeno zadnjo uganko – njen eksistencialni onstran.
19