Jan Ciglenečki Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Filozofija ciglenecki.jan@gmail.com
Izvori legende o Svetem Gralu na slovenskem Štajerskem in njena kontinuiteta od antike do danes Namen pričujočega prispevka je pregledno orisati trenutno stanje in potek raziskav o nemškem srednjeveškem pesniku Wolframu von Eschenbachu, ki se jim z očetom Slavkom Ciglenečkim posvečava že vrsto let. Osnovni cilj najinega projekta1 je podati odgovor na vprašanje, zakaj je Wolfram nekatere ključne odlomke svojega »Parzivala« lociral prav v okolje slovenske Štajerske, česar sva se lotila s sistematičnim zbiranjem in interpretiranjem obsežnega arheološkega, umetnostno-zgodovinskega, etnološkega in literarnega gradiva. Za tako rekoč vse evropske različice legende o Svetem Gralu je značilno, da so tesno prepletene s plodnostno-vegetacijsko simboliko, kar še posebej velja tudi v primeru Wolframa. Najina osrednja hipoteza je, da so Wolframa na njegovi poti skozi naše kraje navdušile bogate materialne in duhovne ostaline antičnega sveta ter z njimi povezani plodnostno-vegetacijski rituali, ki so se v tem prostoru ohranili globoko v srednji vek in v obliki ljudskih šeg vse do danes. Ključni odlomki pri Wolframu, ki Parzivalovo iskanje Svetega Grala povezujejo z našim prostorom, so opisani v deveti knjigi (IX 497,21– 499,10), kjer se med drugim omenja tudi Hajdina, danes nepomembna vasica na periferiji Ptuja, po kateri je ime dobil Parzivalov stari oče Gandin. Glede na velik pomen, ki so ga v srednjem veku pripisovali genealoškim vezem, to dejstvo še zdaleč ni nepomembno in še manj naključno. Prav omemba tega kraja je ključna vez, ki celotno Wolframovo zgodbo povezuje z misterijskimi plodnostno-vegetacijskimi kulti, saj je bilo prav v Hajdini in bližnjih predelih Ptuja eno izmed najpomembnejših središč mitraizma v celotnem rimskem imperiju. 1 Projekt je plod sodelovanja med Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU in Inštitutom za preučevanje krščanskega izročila (IPKI).
13