Page 1

Bila si tisto, kar je molčalo

»Ko je ves svet tiho, se tudi en sam glas močno sliši.« Malala Yousafzai

ISBN 978-961-237-960-5

ISBN 978-961-237-960-5

Jasna Podreka

JASNA PODREKA je sociologinja, ki deluje kot asistentka in raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z vprašanji diskriminacije žensk, žensk v politiki, spolne diskriminacije na trgu dela ter nasilja nad ženskami, pri čemer se osredotoča zlasti na vprašanje nasilja v družini, intimnopartnerskega nasilja, intimnopartnerskih umorov in femicida. Pridobljeno znanstveno in strokovno znanje na področju nasilja v zasebni sferi širi tudi na področja strokovnih služb v Sloveniji. Gostovala je na različnih predavanjih za izobraževanja policistov, kriminalistov, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij in druge zainteresirane javnosti, ki delujejo na področju nasilja v družini, tako doma kot v tujini. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov s področij, s katerimi se ukvarja. Je tudi prostovoljka pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja.

Jasna Podreka: Bila si tisto, kar je molčalo

Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji

Znanstvena monografija prinaša podroben vpogled v značilnosti tovrstnih umorov žensk v Sloveniji. Vsebina je zasnovana na teoretskem razumevanju nasilja na splošno ter specifično intimnopartnerskega nasilja nad ženskami. V njej je predstavljena razprava o umorih in potreba po spolno specifičnem proučevanju teh umorov ter teoretska konceptualizacija intimnopartnerskega nasilja in umorov žensk. Osrednji del knjige predstavlja obsežna kontekstualna analiza empiričnega gradiva o umorih žensk, gre pa za eno redkih del, ki se s sociološke perspektive ukvarjajo z vprašanjem intimnopartnerskih umorov v Sloveniji. Analiza intimnopartnerskih umorov žensk v Sloveniji pokaže, da so to izrazito spolno zaznamovana kazniva dejanja in da Slovenija po deležu in razlikah med spoloma v tovrstnih umorih ne odstopa bistveno od drugih držav. Prav tako ne odstopa bistveno po značilnostih, povezanih z osebnostnimi in socialnimi lastnostmi storilcev in žrtev, ter po vzrokih, povodih in dinamikah takšnih umorov. V Sloveniji, tako kot v večini drugih držav, intimnopartnerski umori prizadenejo ženske v nesorazmerno večjem deležu kakor moške. Intimnopartnerski umor je tudi najpogostejši tip umora žensk v Sloveniji, saj skoraj polovico umorov žensk povzroči nekdanji ali aktualni zakonec oziroma intimni partner.

9 789612 379605

Bila_si_tisto_naslovka_FINAL.indd 1

16.11.2017 14:33:51


BILA SI TISTO, KAR JE MOLČALO Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji

Jasna Podreka

Bila_si_tisto_FINAL.indd 1

15.11.2017 10:57:59


BILA SI TISTO, KAR JE MOLČALO

INTIMNOPARTNERSKI UMORI ŽENSK V SLOVENIJI Avtorica: Jasna Podreka Recenzentki: Katja Filipčič, Milica Antić Gaber Jezikovni pregled: Mojca Dobnikar Jezikovni pregled angleškega povzetka: Maja Furlanič Fotografije: Primož Novak Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Fotografija na naslovnici: Freya's tears, Gutsav Klimt Naslov knjige je del citata iz romana Filio ni doma Berte Bojetu: »Bila si tisto, kar je molčalo, in tisto, kar je molčalo, je bilo ti.« © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2017 Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za sociologijo Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2017 Prva izdaja Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Cena: 24,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 305(497.4) 316.356.2(497.4) 343.611-055.2(497.4) PODREKA, Jasna Bila si tisto, kar je molčalo : intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji / Jasna Podreka ; [fotografije Primož Novak]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017 ISBN 978-961-237-960-5 291989504

Bila_si_tisto_FINAL.indd 2

15.11.2017 10:57:59


Kazalo

3

Kazalo Uvod: zakaj proučevati intimnopartnerske umore 1 O nasilju in intimnopartnerskem nasilju 1.1 Opredelitev in osnovna tipologija nasilja 1.2 Vprašanje moči in spolna zaznamovanost nasilja 1.3 Intimnopartnersko nasilje in njegova razširjenost 1.4 Teoretska in pravna opredelitev intimnopartnerskega nasilja 1.5 Tipi intimnopartnerskega nasilja po Michaelu P. Johnsonu 1.6 Psihično nasilje in zalezovanje 1.7 Fizično in spolno nasilje 1.8 Ekonomsko nasilje 1.9 Značilnosti intimnopartnerskega nasilja

2 Teoretsko-konceptualne razlage nasilja moških nad ženskami

2.1 Feministične teorije in študije spola 2.2 Strukturalistično feministična perspektiva 2.3 Prednosti in pomanjkljivosti feministične strukturalistične teorije 2.4 Koncept intersekcionalnosti 2.5 Kritične študije moških in moškosti 2.6 Družbena konstrukcija moškosti – moč, hegemonija in nasilje 2.7 Koncept moškega spolnega posestništva 2.8 »Nevidno« reproduciranje moške dominacije in ženske podrejenosti 2.9 Intimnopartnersko nasilje in kontekst družbenih pričakovanj 2.10 Intimnopartnersko nasilje in vprašanje moške moči 2.11 Profili povzročiteljev in dejavniki tveganja za intimnopartnersko nasilje

3 Smrtonosno nasilje in njegova spolna zaznamovanost 3.1 Spolna zaznamovanost umorov 3.2 Intimnopartnerski umori 3.3 Raziskanost intimnopartnerskih umorov 3.4 Deleži in časovna gibanja intimnopartnerskih umorov 3.5 O femicidu

4 intimnopartnerski umori žensk v sloveniji

4.1 Deleži in časovna gibanja intimnopartnerskih umorov v Sloveniji 4.2 Medosebna raven – odnos med žrtvijo in storilcem 4.2.1 Zgodovina intimnopartnerskega nasilja

Bila_si_tisto_FINAL.indd 3

11 19 23 27 30 32 38 43 49 57 58

65 67 67 72 77 84 86 92 96 101 104 108

115 118 121 124 126 131

137 144 150 150

15.11.2017 10:57:59


4

Kazalo

4.2.2 Prekinitev (nasilnega) razmerja 4.2.3 Zalezovanje in grožnje 4.2.4 Prisotnost nebioloških otrok 4.2.5 Medosebna raven – sklep 4.3 Individualna raven – značilnosti storilca 4.3.1 Osebne in socialne okoliščine storilca 4.3.2 Druge značilnosti in okoliščine storilca 4.3.3 Psihološka anamneza storilca 4.3.4 Osebnostno-psihološki profili storilcev 4.4 Individualna raven – značilnosti žrtev ali dejavniki ranljivosti 4.4.1 Osebne in socialne okoliščine žrtev 4.4.2 Težave z uživanjem alkohola 4.4.3 Duševno zdravje žrtve 4.4.4 Prilagajanje nasilju in njegovo prikrivanje 4.5 Individualna raven – sklep 4.6 Raven družbenega sistema 4.6.1 Mikrodružbeni kontekst 4.6.2 Mezodružbeni kontekst – odnos in odzivnost institucij ob prijavah nasilja 4.6.3 Makrodružbeni kontekst – vpliv sistemskih dejavnikov na delež intimnopartnerskih umorov 4.6.4 Raven družbenega sistema – sklep 4.7 Značilnosti, povezane z načinom izvedbe kaznivega dejanja 4.7.1 Kraj izvedbe kaznivega dejanja in motivi za umor 4.7.2 Čezmerno nasilje (overkill) in uporabljeno orožje 5.7.3 Kolateralni umori 4.7.4 Umor s samomorom ali poskusom samomora 4.7.5 Umor pred otroki 4.7.6 Načrtovanje dejanja in stopnja krivde 4.7.7 Značilnosti, povezane z obsodbo storilca in izrekom kazni 4.7.8 Način izvedbe kaznivega dejanja – sklep

156 161 168 170 171 172 183 201 211 214 215 221 224 226 231 232 234 238 244 246 248 248 253 255 257 258 259 261 264

5 Najpomembnejše ugotovitve in priporočila 265 Povzetek 277 Abstract 279 Viri in literatura 281 Imensko in stvarno kazalo 307

Bila_si_tisto_FINAL.indd 4

15.11.2017 10:57:59


»Človekovo življenje je nedotakljivo.« (17. člen Ustave Republike Slovenije)

Bila_si_tisto_FINAL.indd 5

15.11.2017 10:57:59


Bila_si_tisto_FINAL.indd 6

15.11.2017 10:57:59


Moji mami in vsem ženskam, ki iščejo svoj pogum

Bila_si_tisto_FINAL.indd 7

15.11.2017 10:57:59


Bila_si_tisto_FINAL.indd 8

15.11.2017 10:58:00


Zahvale Hvala mentorici, redni profesorici dr. Milici Antić Gaber, za vodenje pri izvedbi raziskave in vsestransko podporo ter strokovne in dobronamerne nasvete. Pa tudi za to, da je vedno tu, ko jo potrebujem. Zahvaljujem se lektorici Mojci Dobnikar, ki me je pri nastajanju knjige nesebično vodila tudi s strokovni in vsebinskimi nasveti. Njena pomoč je bila neprecenljiva in bistvena. Hvala Urošu, mojemu sopotniku, za potrpežljivost in ker je vedno ob meni, ne glede na težavnost poti. In ne nazadnje hvala moji mami, neustrašni in pogumni ženski, ki je nič v življenju ne ustavi. Brez njene vseživljenjske in vsestranske podpre ta knjiga nikoli ne bi izšla. In brez nje ne bi bila to, kar sem.

Bila_si_tisto_FINAL.indd 9

15.11.2017 10:58:00


Bila_si_tisto_FINAL.indd 10

15.11.2017 10:58:00


Bila si tisto, kar je molčalo

11

Uvod: zakaj proučevati intimnopartnerske umore

N

esporno, empirično potrjeno dejstvo je, da so nekaterim spolno specifičnim oblikam nasilja ženske izpostavljene nesorazmerno bolj kakor moški. Ena takšnih oblik je nasilje, do katerega prihaja v zasebni sferi med intimnima partnerjema oziroma v družini. Nad ženskami najpogosteje izvajajo nasilje in jih umorijo moški, s katerimi so ali so bile v intimnem razmerju, največkrat dolgoletni nekdanji ali aktualni zakonski in intimni partnerji; za moške to ne velja (Dobash in Dobash, 1998; Radford in Russell, 1999; Russell in Harmes, 2001; Romito, 2005; Campbell in dr., 2009). V slovenskem jeziku in strokovni literaturi se nasilje med partnerjema navadno obravnava in pojmuje z izrazom nasilje v družini ali družinsko nasilje. Enako velja za umore intimnih partnerjev (nekdanjih in aktualnih), ki jih v znanstveni literaturi in medijski javnosti obravnavajo pod tipologijo družinskih umorov, kamor sodijo še umori staršev ali potomcev, sorojencev ali drugih ožjih sorodnikov obeh spolov. V pričujočem delu ne uporabljam te terminologije. Pojmi družinsko nasilje ali nasilje v družini ter družinski umori niso ustrezni iz več razlogov, med drugim zaradi različnih, tudi zakonskih definicij družine,1 ki močno zožujejo in omejujejo definicijo nasilja, do katerega prihaja med intimnimi partnerji. 1

Razpravo o ustreznosti pojmov intimnopartnersko nasilje in intimnopartnerski umor podrobneje predstavim v nadaljevanju.

Bila_si_tisto_FINAL.indd 11

15.11.2017 10:58:00


12

Jasna Podreka

Ustreznejša sta izraza intimnopartnersko nasilje (intimate partner violence) ter intimnopartnerski umori. Ta izraza sta bistveno bolj vključujoča, saj se ne omejujeta le na odrasle in poročene pare, pare z otroki ali pare, ki živijo skupaj. Obenem izpostavljata posebnost proučevanja, omejenega le na nasilje in umore med intimnima partnerjema, ki se pomembno razlikujejo od drugih oblik nasilja v družini.2 V tej knjigi torej za obravnavo problematike takšnega nasilja uporabljam izraza intimnopartnersko nasilje in intimnopartnerski umori, s katerima označujem vsakršno obliko nasilja in umorov, do katerih prihaja v okviru trajajočih ali prekinjenih heteroseksualnih intimnopartnerskih razmerij; intimnopartnersko razmerje pri tem razumem široko, neodvisno od njegovega trajanja ali pravnega statusa. Nasilje moških nad ženskami v intimnopartnerskih odnosih je eden bolj kompleksnih in problematičnih fenomenov in v zvezi z njim obstajajo številni in zelo različni teoretski pristopi. Med ključnimi teorijami so nedvomno feministična teorija in študije spolov, ki osnovni vzrok za razširjenost in reproduciranje intimnopartnerskega nasilja in umorov žensk vidijo v sistemu spolne neenakosti. Proučevanje nasilja v kontekstu spolne neenakosti je začelo postajati pomembno v šestdesetih letih 20. stoletja. Takrat so zagovornice feminističnega gibanja drugega vala na osnovni empiričnih dokazov začele opozarjati in prikazovati razsežnosti intimnopartnerskega nasilja moških nad ženskami ter raziskovati, zakaj so moški v tako velikem deležu povzročitelji nasilja in zakaj so najnevarnejši ravno ženskam, s katerimi imajo najtesnejša intimna razmerja. Na tej osnovi so postavljale različna vprašanja o odnosih med spoloma, moški moči in dominaciji v družbi ter opozarjale, da moškega nasilja nad ženskami nikakor ne moremo proučevati in razlagati zunaj konteksta spolne neenakosti. Dobash in Dobash (1983, 1998) menita, da raziskave, ki poskušajo proučevati intimnopartnersko nasilje ločeno od družbenih struktur in se osredotočajo predvsem na individualne lastnosti oseb, ne nudijo popolne razlage medosebnega nasilja moških nad ženskami. Tako je zato, ker se nasilje nad ženskami dogaja v širšem kontekstu, na katerega vplivajo odzivi institucij ter splošna kulturna in družbena prepričanja oziroma stališča o odnosih med moškimi in ženskami, zakonskimi partnerji in partnerkami, povzročitelji nasilja pa nasilje izrabljajo za utrjevanje svoje moči in dominacije. Moč, nadzor in dominacija so po mnenju feminističnih raziskovalcev in 2

Pri tem je pomembno opozoriti, da s pojmoma intimnopartnersko nasilje in intimnopartnerski umori praviloma razumemo tudi nasilje in umore, do katerih prihaja med istospolno usmerjenimi partnerji (Coltrane in Adams, 2008), kar pa ni predmet pričujočega dela.

Bila_si_tisto_FINAL.indd 12

15.11.2017 10:58:00


Bila si tisto, kar je molčalo

13

raziskovalk ključni elementi, ki jih je treba proučevati v zvezi z vzroki za moško intimnopartnersko nasilje nad ženskami. Tematiki intimnopartnerskega nasilja nad ženskami oziroma nasilja v družini se že nekaj let posveča veliko pozornosti. Države, med njimi tudi Slovenija, so na tem področju naredile pomembne korake, zlasti glede zakonodaje in senzibilizacije družbe. Toda kot je mogoče sklepati iz aktualnega dogajanja3 in raziskav, je intimnopartnersko nasilje nad ženskami še močno prisotna problematika, katere razsežnosti so globalne in posledice vse prepogosto tudi smrtonosne. Prav problematiki intimnopartnerskih umorov žensk tuji avtorji in avtorice posvečajo vse več pozornosti, saj podatki kažejo, da gre za tip umora, ki prizadene ženske v nesorazmerno večjem deležu kakor moške ter je najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk.4 Tako raziskave v ZDA kažejo, da so intimnopartnerski umori sedmi glavni razlog za prezgodnje smrti žensk (Glass in dr., 2008). Prav tako je iz raziskav mogoče ugotoviti, da je v večini primerov intimnopartnerskih umorov žensk predhodno prisotno intimnopartnersko nasilje moškega, zaradi česar to nasilje razumemo kot osnovni dejavnik tveganja.5 Takšne ugotovitve dokazujejo, da intimnopartnerskih umorov ne smemo obravnavati ločeno od vprašanja intimnopartnerskega nasilja. Hkrati rušijo stereotipna prepričanja, da so intimnopartnerski umori osamljeni dogodki ali nesreče, do katerih pride nepričakovano, zaradi trenutnega besa ali »izbruha strasti« pri sicer nenasilnih (moških) posameznikih, ter kažejo, da gre praviloma za končno dejanje v kontinuumu nasilja v intimnopartnerskem odnosu. Mednarodna primerjava podatkov o intimnopartnerskih umorih žensk tudi pokaže, da obstajajo nekatere značilnosti dinamik, vzrokov in povodov, ki so skupne večini intimnopartnerskih umorov žensk ne glede na kulturni, socialni in družbeni okvir. Te značilnosti kažejo, da so intimnopartnerski umori žensk tesno povezani z vprašanji moškega potrjevanja moči, nadzora in dominacije v odnosu. Michael Johnson (1995) ugotavlja, da so intimnopartnerski umori žensk v glavnem posledica sistematičnega nasilja, ki ga moški izvajajo nad svojimi zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerkami. Ta tip nasilja avtor 3

V letu 2016 so samo v mesecu juniju v Sloveniji mediji poročali o treh primerih, ko je partnerko umoril nekdanji ali aktualni intimni partner.

4

Gl. Radford in Russell, 1992; Browne, Williams in Dutton, 1999; Garcia in dr., 2007; Baldry, 2008, 2008a; Mygind Leth, 2009; Creazzo, 2011; De Suremain, 2011; Ioratti in Sánchez, 2011; Karadole in Pramstrahler, 2011; UNODC, 2011.

5

Gl. Campbell, 1992; Smith in dr., 1998; Aldridge in Browne, 2003; Campbell in dr., 2003; Campbell in dr., 2007.

Bila_si_tisto_FINAL.indd 13

15.11.2017 10:58:00


Bila si tisto, kar je molčalo

»Ko je ves svet tiho, se tudi en sam glas močno sliši.« Malala Yousafzai

ISBN 978-961-237-960-5

ISBN 978-961-237-960-5

Jasna Podreka

JASNA PODREKA je sociologinja, ki deluje kot asistentka in raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z vprašanji diskriminacije žensk, žensk v politiki, spolne diskriminacije na trgu dela ter nasilja nad ženskami, pri čemer se osredotoča zlasti na vprašanje nasilja v družini, intimnopartnerskega nasilja, intimnopartnerskih umorov in femicida. Pridobljeno znanstveno in strokovno znanje na področju nasilja v zasebni sferi širi tudi na področja strokovnih služb v Sloveniji. Gostovala je na različnih predavanjih za izobraževanja policistov, kriminalistov, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij in druge zainteresirane javnosti, ki delujejo na področju nasilja v družini, tako doma kot v tujini. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih člankov s področij, s katerimi se ukvarja. Je tudi prostovoljka pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja.

Jasna Podreka: Bila si tisto, kar je molčalo

Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji

Znanstvena monografija prinaša podroben vpogled v značilnosti tovrstnih umorov žensk v Sloveniji. Vsebina je zasnovana na teoretskem razumevanju nasilja na splošno ter specifično intimnopartnerskega nasilja nad ženskami. V njej je predstavljena razprava o umorih in potreba po spolno specifičnem proučevanju teh umorov ter teoretska konceptualizacija intimnopartnerskega nasilja in umorov žensk. Osrednji del knjige predstavlja obsežna kontekstualna analiza empiričnega gradiva o umorih žensk, gre pa za eno redkih del, ki se s sociološke perspektive ukvarjajo z vprašanjem intimnopartnerskih umorov v Sloveniji. Analiza intimnopartnerskih umorov žensk v Sloveniji pokaže, da so to izrazito spolno zaznamovana kazniva dejanja in da Slovenija po deležu in razlikah med spoloma v tovrstnih umorih ne odstopa bistveno od drugih držav. Prav tako ne odstopa bistveno po značilnostih, povezanih z osebnostnimi in socialnimi lastnostmi storilcev in žrtev, ter po vzrokih, povodih in dinamikah takšnih umorov. V Sloveniji, tako kot v večini drugih držav, intimnopartnerski umori prizadenejo ženske v nesorazmerno večjem deležu kakor moške. Intimnopartnerski umor je tudi najpogostejši tip umora žensk v Sloveniji, saj skoraj polovico umorov žensk povzroči nekdanji ali aktualni zakonec oziroma intimni partner.

9 789612 379605

Bila_si_tisto_naslovka_FINAL.indd 1

16.11.2017 14:33:51

Bila si tisto, kar je molčalo. Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji  

Znanstvena monografija prinaša podroben vpogled v značilnosti intimnopartnerskih umorov žensk v Sloveniji. Vsebina je zasnovana na teoretske...

Advertisement