Page 1

1

29.5.2018

14:41:10

Beseda premosti čas in prostor

Beseda_premosti_cas_in_prostor_ovitek_final.pdf

C

M

Znanstvena monografija Beseda premosti čas in prostor vključuje dvajset prispevkov slavistov in slovenistov z domače fakultete ter sorodnih ustanov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Ukrajine in Italije, ki v prvem delu osvetljujejo pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo jubilanta Vladimirja Osolnika, v preostalih dveh pa se dotikajo področij njegovega znanstvenega, strokovnega in medkulturnega delovanja.

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Slavica Slovenica je strokovna knjižna zbirka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V njej izhajajo razprave, monografije in zborniki, ki nastajajo kot rezultat znanstvenih srečanj in posvetov, organiziranih na oddelku, ter individualnih obdelav najširših strokovnih področij vzhodne, zahodne in južne slavistike ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja.

9 789610 600749

III/1

Beseda premosti čas in prostor posvečeno Vladimirju Osolniku Urednici: Ðurđa Strsoglavec Namita Subiotto

Pričujoča publikacija je izraz hvaležnosti in spoštovanja Vladimirju Osolniku, rednemu profesorju hrvaške, srbske, bosanske in črnogorske književnosti na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje življenjski jubilej. Njegovo pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo je predvsem v znamenju specifik južnoslovanskega prostora: posveča se literarnokritiški in literarnozgodovinski misli in sopostavitvi južnoslovanskih literatur, pri čemer je ne glede na to, da se ukvarja predvsem z južnoslovanskimi književnostmi, vedno navzoč tudi širši slavistični zorni kot, zanimajo pa ga tudi jezikoslovna vprašanja. Kakor profesor Vladimir Osolnik s svojimi predavateljskimi in raziskovalnimi besedami oplaja stroko in premošča čas(e) in prostor(e) slovanskega sveta, je to monografsko darilo njegovih sodelavcev, kolegov in študentov ob njegovem jubileju trden most iz besed, ki povezujejo.


Beseda premosti čas in prostor posvečeno Vladimirju Osolniku

Urednici:

Đurđa Strsoglavec Namita Subiotto

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 1

29.5.2018 10:23:52


Beseda premosti čas in prostor posvečeno Vladimirju Osolniku

Knjižna zbirka: Slavica Slovenica, št. 3 Uredniški odbor zbirke: Tatjana Balažic Bulc, Vesna Požgaj Hadži, Đurđa Strsoglavec, Namita Subiotto Urednici: Ðurđa Strsoglavec, Namita Subiotto Recenzenta: Aleš Bjelčevič, Vanesa Matajc Lektorica: Đurđa Strsoglavec Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Oblikovana zasnova naslovnice: Lavoslava Benčič Ilustracija na naslovnici: Marko Renko © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Ljubljana, 2018 Tisk: Birografika Bori d. o. o. Prva izdaja, prvi natis Naklada: 149 izvodov Cena: 19,90 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163+821.163(082) 81Osolnik V. BESEDA premosti čas in prostor : posvečeno Vladimirju Osolniku / urednici Đurđa Strsoglavec, Namita Subiotto. - 1. izd., 1. natis. - V Ljubljani : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. (Knjižna zbirka Slavica Slovenica ; št. 3) ISBN 978-961-06-0074-9 1. Strsoglavec, Đurđa 2. Osolnik, Vladimir 294949120

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 2

29.5.2018 10:23:52


Kazalo vsebine

3

Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 I. VLADIMIR OSOLNIK IN (JUŽNA) SLAVISTIKA Literarnozgodovinske razprave Vladimirja Osolnika . . . . . . . . . . . 11 Andrija Hevka Bibliografija red. prof. dr. Vladimirja Osolnika . . . . . . . . . . . . . . . 19 Anka Sollner Perdih Vladimir Osolnik in Univerza v Vidmu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Fedora Ferluga-Petronio Izberite tistega, ki ne poveličuje pretakanja krvi . . . . . . . . . . . . . . 43 Eva Premk Bogataj Nepopravljiva sreča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Esad Babačić II. JEZIKOSLOVNE TEME IZ SLOVANSKEGA SVETA Glasoslovje in naglas mirnopeškega govora . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Vera Smole Novo slovensko besedje ob tisočletnici Cirila in Metoda (1863, 1885) . . . 65 Irena Orel Vsi radi kaj dobrega pojemo (k delimitativom v ruščini in slovenščini) . . 77 Aleksandra Derganc Четири писма . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Dragi Stefanija Aktualna vprašanja standardizacije črnogorskega jezika . . . . . . . . . 97 Tatjana Balažic Bulc, Vesna Požgaj Hadži Frankopan in Molièrov George Dandin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Marko Jesenšek Анализа потешкоћа у превођењу романа Азбука за непослушне на српски језик . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 Miroslav Mrković Типове съответствия на турцизмите в българските преводи на Горски венец от П. П. Негош . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 Najda Ivanova

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 3

29.5.2018 10:23:52


4

Beseda premosti čas in prostor

III. LITERARNOVEDNE TEME IZ JUŽNOSLOVANSKEGA SVETA Вук и Његош . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Boško J. Suvajdžić Enigmatičnost Njegoševe pesmi Noć skuplja vijeka . . . . . . . . . . . . 177 Namita Subiotto Marko Kraljević između istorijske zbilje i legende – Marko među Turcima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Ana Štajer Ljudevit (Lodovico) Vuličević i konstruisanje identiteta . . . . . . . . . 209 Marija Mitrović Rodno kodiranje muških i ženskih likova u južnoslovenskim književnostima avangarde . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Bojana Stojanović Pantović „Ogoljavanje ideologije“ ljubavlju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 Zvonko Kovač Maskirani biografiji Vladimirja Pištala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 Đurđa Strsoglavec Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 4

29.5.2018 10:23:53


Predgovor

5

Predgovor

Vladimirju Osolniku je Filozofska fakulteta letos podelila priznanje za življenjsko delo za prispevek k znanstveno-pedagoškemu delu, ki odpira pot h kakovostnemu, na znanstvenih temeljih in k dialogu naravnanemu razumevanju kultur in odnosov med njimi. V njegovih pedagoških prizadevanjih so namreč vidne smernice, ki študentom ponujajo možnosti, da si ob spoznavanju kulturnih specifik južnoslovanskega prostora oblikujejo lasten in neodvisen pogled in nazor, da se znajo med različnimi znanstveno-kritiškimi preverjanji in sodbami suvereno odločati za tista, ki so osvobojena vsakršne pragmatične ideološkosti, da pridobijo široko literarnozgodovinsko znanje, ki ni obremenjeno z zaprtostjo vase. Profesor Osolnik je svojo visoko strokovnost, široko razgledanost in skrb za razvoj stroke izkazal tudi pri mentorstvih diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij, svojim študentom je tudi širokosrčno odpiral poti na mednarodna znanstvena srečanja in spremljal njihov razvoj. Znanstveno-raziskovalno delo Vladimirja Osolnika je predvsem v znamenju specifik južnoslovanskega prostora, zanimajo ga podobnosti in razlike med literaturami, ki so, čeprav so si nekoč delile skupni kulturni prostor, večkrat stale bolj vsaka k sebi kot skupaj. V stroki velja za enega največjih poznavalcev dela Petra II. Petrovića Njegoša in nadvse razgledanega slavista. Posveča se literarnokritiški in literarnozgodovinski misli in sopostavitvi južnoslovanskih literatur, pri čemer je ne glede na to, da se ukvarja predvsem z južnoslovanskimi književnostmi, vedno navzoč tudi širši slavistični zorni kot, zanimajo pa ga tudi jezikoslovna vprašanja. Svoja znanstvena dognanja je predstavil na številnih znanstvenih konferencah v južnoslovanskem prostoru in širše, kjer je vzpostavil in ohranjal vezi med akademskimi institucijami, s svojimi strokovnimi nasveti pa je kot medkulturni posrednik obogatil tudi programe različnih kulturnih društev v Sloveniji, Srbiji, Črni gori in drugje. Vladimir Osolnik letos praznuje sedemdeseti rojstni dan. Njegovi sodelavci, kolegi, študentje, prijatelji mu želimo vse najboljše in še veliko ustvarjalne energije, voščilo pa zavijamo med platnice pričujoče publikacije. Naslov znanstvene monografije Beseda premosti čas in prostor, posvečene dragemu profesorju ob življenjskem jubileju, je parafraza njegove misli »Beseda je v resnici premostila čas in prostor« iz razprave Slovanski in južnoslovanski zgodovinski roman v drugi polovici 20. stoletja, objavljene v zborniku Obdobja 21. Monografija vključuje dvajset prispevkov kolegov z domače fakultete ter sorodnih ustanov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Ukrajine in Italije,

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 5

29.5.2018 10:23:53


6

Beseda premosti čas in prostor

ki osvetljujejo jubilantovo delo in se dotikajo področij njegovega znanstvenega, strokovnega in medkulturnega delovanja. Prvi sklop prinaša prispevke o pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delu ter medkulturnem posredovanju Vladimirja Osolnika. Andrija Hevka se posveča njegovim pomembnejšim literarnozgodovinskim študijam, izpostavlja pa tudi njegove značajske vrline in pedagoški eros, Anka Sollner Perdih je pripravila profesorjevo izčrpno bibliografijo, Fedora Ferluga-Petronio pa se spominja njunih prvih srečanj in dolgoletnega prijateljstva ter natančno popiše tvorno sodelovanje Vladimirja Osolnika z Univerzo v Vidmu, predvsem s Katedro za srbsko in hrvaško književnost na Fakulteti za tuje jezike in književnosti, kjer je večkrat predaval in se udeleževal kongresov, obenem pa izkazal gostoljubje strokovnjakom iz Vidma tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Eva Premk Bogataj v izpovednem zapisu, ki ga preveva hvaležnost, neposredno nagovarja profesorja ter izpostavlja njegovo razgledanost, zavzetost in humanost, Esad Babačić pa mu posveča svežo pesniško stvaritev Nepopravljiva sreča. Sledi sklop jezikoslovnih prispevkov iz slovanskega sveta, ki se ob slovenščini dotikajo tudi ruščine, makedonščine, črnogorščine, srbščine in bolgarščine. Vera Smole podaja kratek opis stanja in razvoja naglasa, samoglasnikov in soglasnikov v vzhodnodolenjskem krajevnem govoru Mirne Peči ter kratko skico govora (ki do sedaj v znanstveni ali strokovni literaturi še ni bil opisan) posveča slavljencu in njegovim koreninam po mamini strani. Irena Orel predstavlja tri slovarske zbirke (N. Ravnikarja, F. Lampeta in F. Levstika) iz časa proslavljanja tisočletnice Cirila in Metoda in obstoja prvega slovanskega knjižnega jezika v drugi polovici 19. stoletja, ki so upoštevale leksiko slovanskega izvora namesto germanizmov in mednarodnih izrazov, ter spomni, da je tudi Vladimir Osolnik v svojih delih poudarjal neprecenljiv pomen njune dejavnosti in dediščine za nacionalne slovanske jezike in književnosti. Aleksandra Derganc obravnava razlike v pomenu in vezljivosti med ruskim glagolom поесть in slovenskim pojesti ter razliko v položaju delimitativne vrste glagolskega dejanja s predpono po- v ruščini in slovenščini. Dragi Stefanija pošilja štiri polemična pisma, napisana v obrambo makedonskega jezika, ki so bila leta 2017 objavljena v makedonskih časopisih Dnevnik in Nova Makedonija in se dotikajo jezikovne politike, konkretneje Zakona o jezikih, ki predvideva rabo manjšinskih jezikov v Republiki Makedoniji. Tatjana Balažic Bulc in Vesna Požgaj Hadži orišeta jezikovno situacijo v novonastalih državah srednjejužnoslovanskega območja ter osvetlita proces (re)standardizacije črnogorskega jezika, izpostavita pa tudi Osolnikove prispevke o kompleksnih jezikovnih vprašanjih srednjejužnoslovanskega območja. Sledijo trije prispevki, povezani s književnim prevajanjem. Marko Jesenšek

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 6

29.5.2018 10:23:53


Predgovor

7

analizira jezikovne značilnosti prevodnega fragmenta Molièrove komedije George Dandin v t. i. brežiško slovenščino, ki ga je leta 1670 naredil Franjo Krsto Frankopan. Miroslav Mrković natančno razčleni morfološke in leksikalne razlike med makedonščino in srbščino, ki so predstavljale poseben izziv pri njegovem diplomskem prevodu makedonskega romana Azbuka za neposlušne Venka Andonovskega v srbščino, Najda Ivanova pa analizira prevodne rešitve pri prenosu turcizmov v treh bolgarskih prevodih Njegoševe pesnitve Gorski venec, ki so nastali v različnih obdobjih, zato zrcalijo tudi različne faze v zgodovini bolgarskega knjižnega jezika. Tretji sklop, posvečen literarnovednim temam iz južnoslovanskega sveta, uvajata dva prispevka, ki se prav tako dotikata Njegoševih del. Boško J. Suvajdžić popisuje tvorne odnose med Vukom S. Karadžićem in Njegošem, ki jih ilustrira s fragmenti iz njune korespondence, Namita Subiotto pa podaja historiat ter izbrane interpretacije edine Njegoševe objavljene ljubezenske pesmi Noć skuplja vijeka, ki jo tudi prevede v slovenščino. Ana Štajer predstavlja poglavje iz obsežnega diplomskega dela, ki ponuja izviren in zaokrožen pogled na Kraljeviča Marka, nenavadnega junaka, ki je pustil velik pečat ne le v tradiciji, pač pa tudi v sodobnih južnoslovanskih kulturah. Marija Mitrović odstira zanimivo biografijo pisatelja in družbenega aktivista Ljudevita (Lodovica) Vuličevića, ki je deloval v različnih evropskih kulturnih središčih v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja ter objavljal v srbščini in italijanščini, navduševal pa se je predvsem nad srbsko ljudsko epiko. Bojana Stojanović Pantović raziskuje kodiranje spola (kot družbene in kulturno konstruirane kategorije) v južnoslovanskih književnostih v obdobju 1910–1930 na primerih iz romanov Dnevnik o Čarnojeviću Miloša Crnjanskega in Vrnitev Filipa Latinovicza Miroslava Krleže. Zvonko Kovač se ukvarja z »razgaljanjem ideologij« v zgodovinskih romanih Draga Jančarja (Galjot, Severni sij, To noč sem jo videl), Đurđa Strsoglavec pa z načini literariziranja biografij svetovno znanih zgodovinskih osebnosti Nikole Tesle in Aleksandra Velikega v delih Vladimirja Pištala, ki sta v njenem prevodu izšli tudi v slovenščini: v romanu Tesla, portret med maskami in noveli Aleksandrida. Kakor profesor Vladimir Osolnik s svojimi predavateljskimi in raziskovalnimi besedami premošča čas(e) in prostor(e) slovanskega sveta, je to monografsko darilo ob jubileju trden most iz besed, ki povezujejo, besed, ki se »vrstijo same od sebe, povezujejo in odbijajo, premikajo in prestavljajo ali popolnoma brišejo, dokler se vse ne zložijo v pravo in edino mogočo sliko tistega, kar človek želi povedati. Vse je videti kot lahka in avtomatska igra, ki jo besede po svoji volji in svoji naravi igrajo same po sebi in samo zase. V resnici pa ni tako, to ni nikakršna jalova igra ne narave ne naključja. V besedah kroži neviden življenjski sok kakor

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 7

29.5.2018 10:23:53


8

Beseda premosti čas in prostor

v drevju in rastlinah in v vsem, kar je živega, in ta jih kakor nekakšno notranje sonce premika in odmika, jim daje barvo in obliko, moč in izraz. Človek, ki piše, pa ne samo skrbno spremlja in bolj ali manj spretno, bolj ali manj srečno izkorišča posameznosti te nerazumljive in neulovljive igre. Tako besede živijo pravzaprav dvojno življenje: same zase kot take in kot izrazna znamenja v sklopu človekove misli, ki išče svoj izraz,«1 kot pravi Ivo Andrić. Urednici

1

ANDRIĆ, Ivo, 1985: Znamenje ob poti. Ljubljana: Cankarjeva založba. Prev. Janko Moder.

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 8

29.5.2018 10:23:53


I. VLADIMIR OSOLNIK IN (JUŽNA) SLAVISTIKA

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 9

29.5.2018 10:23:53


Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 10

29.5.2018 10:23:53


Literarnozgodovinske razprave Vladimirja Osolnika

11

Literarnozgodovinske razprave Vladimirja Osolnika Andrija Hevka Ljubljana, Kijev V prispevku bomo na kratko predstavili bogato in raznovrstno znanstvenoraziskovalno delo Vladimirja Osolnika, predvsem s področja literarne zgodovine. Poznamo ga kot prijatelja, mentorja, svetovalca in odličnega poznavalca slovanskih kultur, jezikov in književnosti. Ob njegovem življenjskem jubileju bomo napisali nekaj misli, ki bodo deloma prispevale k razumevanju in doživljanju njegovega literarnozgodovinskega ustvarjanja. Za Vladimirja Osolnika velja, da vsako besedilo, ki se ga loti, resno analizira in ga predoči z več strani. Odkriva nam nove svetove in podrobnosti iz življenja in dela naših in tujih pesnikov in pisateljev. Ključne besede: Vladimir Osolnik, književnost, literarna zgodovina, analiza besedil

Letos bomo obeležili 70-letnico prof. dr. Vladimirja Osolnika. Gre za izjemno pomemben jubilej, ko naš slavljenec lahko mirno in s ponosom zre naprej ter pogumno razmišlja o novih podvigih. Najmanj, kar od njega pričakujemo, je, da nas preseneti s še kakšno odlično literarno analizo doma in na tujem. Rojen je bil leta 1948 v Ljubljani, kjer je zaključil osnovno šolo in gimnazijo. Študiral je na Filološki fakulteti v Beogradu – smer jugoslovanska in splošna literatura, kjer je leta 1972 diplomiral. Na povabilo Katedre za materni jezik je bil najprej gostujoči profesor na Visoki šoli za strokovne študije in pedagoge M. Palova v Vršcu. Delal je na Ministrstvu za kulturo Slovenije. Bil je novinar in urednik pri Partizanski knjigi v Ljubljani. Leta 1987 se je zaposlil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Najprej je bil asistent, nato docent in profesor srbske in hrvaške literarne zgodovine. Kot predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti je deloval od leta 2000 do leta 2002 in kot predstojnik Oddelka za slavistiko od leta 2002 do leta 2003. Njegov literarnozgodovinski opus je bogat in raznovrsten. Vsi, ki ga poznamo in smo bili z njim v stikih, ga lahko opišemo ali označimo kot prijatelja, mentorja, svetovalca, koordinatorja in velikega poznavalca slovanskih književnosti, jezikov in kultur. Zato bomo ob tem pomembnem življenjskem jubileju napisali nekaj misli o njegovih literarnozgodovinskih študijah. Predstavili bomo kratek pregled besedil, ki so namenjena vsem ljubiteljem besedne umetnosti. Vladimir Osolnik vsako besedilo, ki je pred njim, zelo resno analizira in nato razlaga mladim študentom, ki želijo spoznati globlje podrobnosti iz življenja in dela naših in tujih pesnikov in pisateljev. Posebnost njegovega dela

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 11

29.5.2018 10:23:53


12

Beseda premosti čas in prostor

je osvetlitev literarnega dogajanja na Slovenskem v primerjavi z ustvarjanjem na Balkanu. Natančno povedano, gre za prikaz književnih tokov in ustvarjanja na prostorih, kjer pretežno živijo južni Slovani. Vedno in povsod je izluščil najbolj pomembna sporočila in vse druge skrite in prikrite lastnosti književnega ustvarjanja posameznika in književnikov na različnih območjih in v različnih kulturah, kar je v zadnjih letih nadgradil s študijo dela in življenja Tarasa G. Ševčenka1. Sodeloval je pri pripravi slovenskega vojaškega slovarja, pri zasnovi zbirk Pogledi in Znameniti Slovenci ter napisal radijsko dramo o Njegošu. Aktivno se je udeležil več mednarodnih srečanj doma in v tujini (Ljubljana, Celovec, Zagreb, Budva, Beograd, Dubrovnik, Poznan, Kijev, Videm …). Če želimo še bolje spoznati Vladimirja, Mirka Osolnika, je treba poudariti njegovo ljubezen do izbranega poklica, dela, ustvarjanja in še zlasti ljubezen do sočloveka, prijatelja. To ve vsakdo izmed nas, ki smo bili z njim v stiku. Zato bomo na kratko osvetlili njegovo značajsko posebnost – ljubezen in sočutje do sočloveka. Še posebej nas je ganila njegova skrb in velika pozornost do njegovega predhodnika, mentorja in življenjskega učitelja prof. dr. Janeza Rotarja, ki je vrsto let predaval na ljubljanski Filozofski fakulteti.2 To je lahko za nas največja lekcija in poduk, kako je treba skrbeti za tiste, ki so nam zaupali velikansko delo in nam predali »štafeto modrosti« ter napotke, kako naj posredujemo znanje mladim študentom jezikoslovcem in prijateljem. Lahko mirno in s ponosom izjavimo, da Vladimir Osolnik ni nikdar pozabil na svojega predhodnika in prijatelja. Zvesto in ob izbranih priložnostih, kot sta npr. rojstni dan ali novo leto, je obiskoval profesorja Rotarja. To je počel do zadnjega dne oz. zaključka življenjske poti našega velikega strokovnjaka za južnoslovanske jezike in književnosti. Zanimivo je, da ob imenu svojega predhodnika vedno napiše in reče Profesor (z veliko začetnico). Pisana in izgovorjena beseda pokojnega profesorja Rotarja3 je pustila tako doma kot na tujem sledi. Njegove literarnovedne študije so nekaj univerzalnega in enkratnega, ne glede na jezik, v katerem so nastale. Prof. dr. Janez Rotar je delal vse našteto pogumno in vztrajno do predaje štafete svojemu nasledniku Vladimirju Osolniku. Zelo dobro se spomnimo 1 2

3

Vladimir Osolnik se je zelo angažiral ob pisanju spremne besede prevoda faksimile izdaje zbirke pesmi ukrajinskega pesnika in akademskega slikarja Tarasa G. Ševčenka v slovenščini. Vladimir Osolnik je o svojemu predhodniku napisal naslednje: »Profesor Rotar je bil tudi izvrsten predavatelj na številnih javnih predavanjih, in, seveda, v predavalnicah njegove Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, strog izpraševalec pri izpitih številnih rodov študentov, slovenistov in srbokroatistov-makedonistov, naklonjen in zahteven mentor pri podiplomskem študiju, odgovoren predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti …«. Prof. dr. Janez Rotar je deloval na področju srbohrvaške književnosti, na Filozofskih fakultetah v Ljubljani in v Zadru. Oral je zelo trdo ledino. Deloval je v najtežjih časih tako imenovanega narodnega prebujanja in iskanja identitete posameznih narodov na prostorih nekdanje Jugoslavije. Najtežje je bilo v 80-letih prejšnjega stoletja, letih osamosvajanja, v letih razdora in kasnejšega propada nekdanje Jugoslavije.

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 12

29.5.2018 10:23:53


Literarnozgodovinske razprave Vladimirja Osolnika

13

konca 80-ih let, ko nam je predstavil svojega mladega naslednika. In takrat smo imeli priložnost spoznati novega človeka, z veliko energije in strasti, ki bo nadaljeval skrbno grajeno in temeljito začrtano delo seznanjanja mladih študentov z literaturo drugih slovanskih narodov. Tako se je uspešno nadaljevala pot Janeza Rotarja in se še nadaljuje z delovanjem Vladimirja Osolnika. Poudarili bomo njegovo izredno pomembno in odmevno delo, povezano s študijem in analizo del črnogorskega pesnika, posvetnega in duhovnega vladarja Črne gore, Petra II. Petrovića Njegoša. Na ta način je Vladimir Osolnik dal velik pečat svojemu ustvarjalnemu delu, s katerim si je utrl pot delovanja na južnoslovanskem kulturnem in literarnem polju. Veliko je pripomogel k prepoznavnosti črnogorske miselnosti in ustvarjalnosti na Slovenskem. Leta 1991 je doktoriral s temo Literarna zgodovina o Petru II. Petroviću Njegošu, monografijo je leta 1999 objavila Črnogorska akademija znanosti in umetnosti. Od takrat naprej se je ustvarjalnost Vladimirja Osolnika začela strmo vzpenjati. Njegove monografije in študije pokrivajo različna obdobja v razvoju književnosti v Sloveniji in Evropi. Predstavil je slovanske literarne ustvarjalce, začenši s Cirilom in Metodom. Predstavil nam je Dositeja Obradovića, Vuka Karadžića, Njegoša, Desanko Maksimović, Iva Andrića itd. Spoznal nas je z deli Jerneja Kopitarja, Franca Miklošiča, Franceta Prešerna in z drugimi slovenskimi pisatelji, ki so osnova slovenske knjižne kulture. Njegov znanstveni opus je zelo obsežen in raznovrsten, kar dokazujejo bibliografski zapisi. Vladimir Osolnik sam pravi, da se je vedno zavzemal za študij in sodelovanje v južnoslovanskem književnem krogu, kar je v skladu z ugotovitvijo, da je brez vsakega dvoma postal most med srbsko, hrvaško in slovensko literaturo in kulturo. Dejstvo je, da je tako kot jugoslovanski nobelovec Ivo Andrić gradil knjižne mostove. Tudi po Ivu Andriću mostovi vedno služijo dobremu namenu in imajo edini cilj zbliževanje ljudi in narodov. Enako delo si je izbral Vladimir Osolnik. Kot smo že uvodoma napisali, Vladimir Osolnik velja za vrhunskega poznavalca južnoslovanskih književnosti. K naštetemu bomo dodali tudi odlično poznavanje književnosti vzhodnih Slovanov, zlasti ruske in ukrajinske literature. Vrsto let zelo podrobno analizira in preučuje vplive Puškina, Tolstoja, Dostojevskega in Ševčenka na južnoslovanske književnosti. Vse skupaj je zaokrožil v celoto in določil tudi mesto slovenskih literarnih dosežkov v okviru drugih slovanskih in južnoslovanskih književnosti. Vladimir Osolnik nam že vrsto let posreduje spoznanja o hrvaških, srbskih, bosanskih in črnogorskih literarnih delih. Omenili bomo monografije, prevode v slovenščino in obratno ter nekaj člankov, ki so značilni za njegov literarnozgodovinski opus in analize del pomembnih književnikov, ki so živeli na prostorih nekdanje Jugoslavije, Balkana, in v povezavi z drugimi vzhodnoslovanskimi književniki. Leta 1980 je v besedi in sliki napisal monografijo

Beseda_premosti_cas_in_prostor_6.indd 13

29.5.2018 10:23:53


1

29.5.2018

14:41:10

Beseda premosti čas in prostor

Beseda_premosti_cas_in_prostor_ovitek_final.pdf

C

M

Znanstvena monografija Beseda premosti čas in prostor vključuje dvajset prispevkov slavistov in slovenistov z domače fakultete ter sorodnih ustanov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Ukrajine in Italije, ki v prvem delu osvetljujejo pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo jubilanta Vladimirja Osolnika, v preostalih dveh pa se dotikajo področij njegovega znanstvenega, strokovnega in medkulturnega delovanja.

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Slavica Slovenica je strokovna knjižna zbirka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V njej izhajajo razprave, monografije in zborniki, ki nastajajo kot rezultat znanstvenih srečanj in posvetov, organiziranih na oddelku, ter individualnih obdelav najširših strokovnih področij vzhodne, zahodne in južne slavistike ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja.

9 789610 600749

III/1

Beseda premosti čas in prostor posvečeno Vladimirju Osolniku Urednici: Ðurđa Strsoglavec Namita Subiotto

Pričujoča publikacija je izraz hvaležnosti in spoštovanja Vladimirju Osolniku, rednemu profesorju hrvaške, srbske, bosanske in črnogorske književnosti na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje življenjski jubilej. Njegovo pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo je predvsem v znamenju specifik južnoslovanskega prostora: posveča se literarnokritiški in literarnozgodovinski misli in sopostavitvi južnoslovanskih literatur, pri čemer je ne glede na to, da se ukvarja predvsem z južnoslovanskimi književnostmi, vedno navzoč tudi širši slavistični zorni kot, zanimajo pa ga tudi jezikoslovna vprašanja. Kakor profesor Vladimir Osolnik s svojimi predavateljskimi in raziskovalnimi besedami oplaja stroko in premošča čas(e) in prostor(e) slovanskega sveta, je to monografsko darilo njegovih sodelavcev, kolegov in študentov ob njegovem jubileju trden most iz besed, ki povezujejo.

Beseda premosti čas in prostor. Posvečeno Vladimirju Osolniku  

Znanstvena monografija Beseda premosti čas in prostor vključuje dvajset prispevkov slavistov in slovenistov s Filozofske fakultete UL ter so...

Beseda premosti čas in prostor. Posvečeno Vladimirju Osolniku  

Znanstvena monografija Beseda premosti čas in prostor vključuje dvajset prispevkov slavistov in slovenistov s Filozofske fakultete UL ter so...

Advertisement