Page 1

50.

seminar slovenskega jezika, literature in kulture

50. seminar ISBN 978-961-237- 655-0

Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 30. 6.–11. 7. 2014

Zbornik predavanj


Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenĹĄÄ?ino kot drugi/tuji jezik

50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

30. 6.–11. 7. 2014

Zbornik predavanj


CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana  811.163.6(082)  821.163.6.09(082)  930.85(497.4)(082)  SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (50 ; 2014 ; Ljubljana)          Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj / 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, [Ljubljana], 30. 6.-11. 7. 2014 ; uredil Hotimir Tivadar ; [povzetke prevedel David Limon] ; [izdala] Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014  ISBN 978-961-237-655-0  1. Gl. stv. nasl. 2. Tivadar, Hotimir  274306816 

50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Zbornik predavanj. Uredil Hotimir Tivadar, povzetke prevedel in lektoriral David Limon, tehnično uredila Mateja Lutar, oblikovala Metka Žerovnik, založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko, za založbo Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete, tisk Birografika Bori d. o. o. Naklada: 700 izvodov Cena: 15 EUR © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014. Vse pravice pridržane. Izdajo zbornika so omogočili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Rektorat Univerze v Ljubljani ter Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, junij 2014


Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Vsebina Hotimir TIVADAR

Petdesetemu in prihodnjim Seminarjem na pot . . . . . . . . . . . 7

Jubilej Martina OROŽEN

Spomini na poletni Seminar slovenskega jezika, literature in kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Matjaž KMECL

Pol stoletja pozneje, ob zlatem jubileju . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Predavanja Jezik Erika KRŽIŠNIK

Prihodnost in bodočnost v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . 17

Marko STABEJ

Iz preteklih prihodnosti slovenščine v sedanjost . . . . . . . . . . 26

Mojca NIDORFER ŠIŠKOVIČ E-posredovano sporazumevanje v slovenščini od poimenovanj do jezikovne rabe in prihodnosti . . . . . . . . . 34 Marko JESENŠEK

Slovenščina kot učni jezik na slovenskih univerzah . . . . . . . . 42

Literatura Alojzija ZUPAN SOSIČ

Prihodnost literarne interpretacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

Miran HLADNIK

Perspektive slovenske literarne zgodovine . . . . . . . . . . . . . . 61

Andrej ROZMAN

Ali je slavistika v krizi in zakaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

Kultura Božidar JEZERNIK

»Glejmo nazaj, da vidimo naprej!« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Ksenija VIDMAR HORVAT

Kozmopolitska kultura in slovenska literatura: prispevek majhne nacije k svetovni dediščini prihodnosti . . . . . . . . . . . 85

Izbirna tečaja Milena Mileva BLAŽIĆ

Slovenske pravljice v evropskem kontekstu . . . . . . . . . . . . . 95

Nataša LOGAR

Jezikovni viri na klik in dotik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

Parada mladih Manja GORINŠEK

Otroški jezik in ohranjanje slovenskega kulturnega izročila na Koroškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 5


Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Matej METERC

Je prihodnost slovenskih antipregovorov (le) pregovorna? . . . 113

Nejc ROBIDA

Sinteza govora in Govorec 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

Konferenca ob 50-letnici SSJLK: Prihodnost slovenščine in slovenistik po svetu Ada VIDOVIČ MUHA

Nastanek Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture – čas spremembe jezikoslovnega koncepta . . . . . 127

Bożena TOKARZ, Emil TOKARZ

Doživeti slovenskost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133

Bożena OSTROMĘCKA-FRĄCZAK, Katarzyna BEDNARSKA

Slovenistika na Univerzi v Lodžu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139

Tina JUGOVIĆ, Mateja GOJKOŠEK, Jasmina ŠULER GALOS

Študij slovenščine na Poljskem z vidika študentov . . . . . . . . . 147

Andrej LEBEN

Prihodnost slovenistike na Univerzi v Gradcu . . . . . . . . . . . . 159

Marija BAJZEK LUKAČ

Priložnosti za slovenščino na Madžarskem . . . . . . . . . . . . . . 165

Ivana LATKOVIĆ

Kako premostiti vrzel med znanostjo in trgom ali o dodani vrednosti študija (zagrebške) slovenistike . . . . . . . . 171

Maja ĐUKANOVIĆ

Slovenščina v Srbiji: preteklost, sedanjost in prihodnost . . . . 177

Lidija ARIZANKOVSKA

Slovenistika na Univerzi v Skopju – aktualno stanje in pričakovanja v prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185

Maryana KLYMETS

Pot do slovenistike na Katedri za slovansko filologijo Univerze Ivana Franka v Lvovu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191

Timothy POGAČAR

Revija Slovene Studies (ZDA) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196

Anita PETI-STANTIĆ

Pravi in lažni slovenski in hrvaški prijatelji . . . . . . . . . . . . . . . 201

Marija BIDOVEC

Valvasor in prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210

Anna BODROVA

Nacionalizem proti kozmopolitizmu v slovenski literaturi . . . . . 218

Predstavitev avtoric in avtorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 50 let Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture – teme, predsedniki, lektorji 237 Bibliografsko kazalo seminarskih zbornikov 40 (2004)–50 (2014) . . . . . . . . . . . . . . . 245

6


Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Petdesetemu in prihodnjim Seminarjem na pot Slovenščina je bila v svojem dosedanjem obstoju dostikrat pred zelo usodnim vprašanjem, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnje. Pogosto se je to povezovalo predvsem s skrbjo za slovenski jezik in nekim občutkom ogroženosti. Vendar tema – prihodnost – 50. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) nikakor ni bila mišljena v »narodnoobrambnem« smislu, ampak predvsem kot trezen razmislek glede položaja slovenščine v slovenskem (zelo aktualen je npr. položaj slovenščine na slovenskih univerzah) in širšem svetovnem prostoru. Obenem je Seminar pri svoji 50. obletnici tudi pred vprašanjem, kaj nas čaka naslednjih 50 let. A prihodnost, če »fenomenološko gledano sploh obstaja«, kot piše eden izmed avtorjev prispevka v tem zborniku, je predvsem načrt. Zato tema nikakor ni bila izbrana zaradi sanjanja o lepi ali manj lepi prihodnosti, zasnovana je kot resno vprašanje, kaj je bilo, kaj je in tudi kaj bo v prihodnje z našim jezikom, literaturo in kulturo. Prihodnosti ne smemo jemati črnogledo. Ne nazadnje v slovenščini načeloma ni temne prihodnosti, bodočnosti. Vsako leto konec junija, na začetku poletja pride v Ljubljano na Seminar stotina znanstvenikov, bodočih znanstvenikov in raziskovalcev, soustvarjalcev slovenskega jezika, literature in kulture. In večina teh »tujcev«, ki po 2 oz. 3 tednih postanejo »domačini«, že od prvega dne Seminarja prinaša neko svežino, navdušenje, z optimizmom zre v prihodnost slovenskega jezika, literature in kulture. Vsaj v »seminarskem« poletnem času smo, tudi sicer čedalje manj stereotipno zamorjeni, slovenisti znanilci veselja, pozitivne energije, ki se prenaša nazaj in jo oplojeno z novim znanjem vračamo udeležencem. Toda zakaj potem pogosto slišimo v javnosti tako ostro kritičnost do slovenščine in tudi slovenistov, zakaj sploh obstaja danes nezaupanje v razvoj, življenje in preživetje slovenščine? Prav gotovo ni težava jezik in njegovo preživetje. Moramo se strinjati z besedami jezikoslovca Marka Stabeja, ki postajajo prevladujoče tudi v širšem slovenskem prostoru, da se slovenščini ni še nikoli godilo tako dobro kot v zadnjih dveh desetletjih, dosegla je svojo dokončno državno, tudi evrop­ sko(unijsko) potrditev, razvija se na vseh področjih, tudi jezikovnotehnološko. Če se ozremo na delovanje Seminarja, ki ni bil v teh letih prekinjen niti v času osamosvojitvene vojne – takrat so ga samo skrajšali –, vidimo samo pozitivno smer, neverjetno veselje in voljo do življenja. Tudi finančna kriza in veliko zmanjšanje sredstev ga je le okrnilo s 3- na 2-tedenski Seminar, nikakor pa ne prekinilo. In tako je doživel svojo 50. izvedbo. Sam izbor predavanj je bil narejen z mislijo na razvoj slovenskega jezika, literature in kulture ter vključevanje različnih usmeritev, strok, predavateljev različnih starosti, različnih znanstvenih stališč, kritičnega in znanstveno utemeljenega pogleda. Moč in svetla prihodnost slovenskega jezika sta lahko le v raznolikosti in mozaičnem dopolnjevanju stališč, različnih pogledov, bistveno je, da se pogovarjamo, sodelujemo, čeprav smo včasih drug drugemu z zelo različnimi pogledi in usodami naporni. Vsak predavatelj, ki je v tem zborniku dodal svoje misli in izsledke raziskovanj, je dopolnil to 50. zgodbo, ki je samo nadaljevanje iz študijskega leta 1964–1965; takrat so bila prelomna leta, bilo je tri leta pred nasilno zatrto in tudi grozljivo »gorečo«, praško pomladjo, republika Slovenija je bila del Jugoslavije, ki je takrat vseeno bila na svetlejši strani vzhodne stene. Tudi o tem preteklem seminarskem času bodo oz. so več v tem zborniku napisali neposredni udeleženci tistega časa. 7


Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi V zborniku smo želeli izpostaviti aktualno literarno in jezikoslovno vedo na matičnem Oddelku za slovenistiko, (z)družiti ljubljansko slovenistiko in slavistiko – sestrski stroki –, poleg ljubljanske drugo najstarejšo slovensko, mariborsko slovenistiko, k temu pa smo dodali še eminentne znanstvenike, ki so zelo vplivni v slovenskem prostoru in širše. Tudi v okviru parade mladih smo želeli zasledovati aktualno raziskovanje in v razvoj ter mladost usmerjeno raziskovalno dejavnost mladih znanstvenikov (mimogrede: ob 40-letnici je bila pod predsedstvom prof. dr. Marka Stabeja uvedena parada mladih, kjer vsako leto ponudimo priložnost vsaj trem mladim predavateljem). Skratka, Seminar je tudi letos usmerjen v svetlo prihodnost. Kot se za obletnico spodobi, ima ta Seminar tudi nekaj posebnosti, naj omenimo samo dve: 1. po­­sebno poglavje te monografije so prispevki s konference, ki je organizirana v okviru letošnjega jubilejnega Seminarja, kjer smo zbrali sloveniste s celega sveta; konferenco je s svojim prispevkom uvedla zasl. prof. dr. Ada Vidovič Muha. Prispevki mnogih udeležencev konference pričajo o njihovem trudu za slovenščino v svetu, ki jo sami kot večinoma nematerni govorci slovenščine z veliko energije, lahko rečemo z neizmerno ljubeznijo, razširjajo v svojih deželah širom po svetu (seveda ob pomoči naših lektorjev slovenskega jezika); 2. literarni večer smo prvič premaknili iz Ljubljane v Prekmurje, od koder bodo duhovno obogateni seminaristi odšli predvsem s spomini na ne samo kulinarična doživetja. Posebej pa je v tem zborniku treba izpostaviti tudi uvodne misli akad. prof. dr. Matjaža Kmecla in prof. dr. Martine Orožen, ki s pogledom iz preteklosti dodajata svoje izkušnje in iskrive misli tudi za prihodnje delovanje našega Seminarja. Drage kolegice seminaristke, kolegi seminaristi, sedanji, sedanje in bivši, bivše! Hvala Vam vsem, predavateljem, lektorjem, študentom, tudi samo udeležencem predavanj, in bralcem seminarskega zbornika, za vsa seminarska poletja v Ljubljani, za Vaš nalezljivo pozitiven odnos do našega skupnega jezika, literature in kulture. Za konec lahko samo skupaj obljubimo, da bomo vsako leto še naprej delali po začrtani poti za ta in tudi prihodnji trenutek v slovenskem jeziku. Upam, da s še večjo podporo vseh podpornikov – od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, Mestne občine Ljubljana, Javne agencije za knjigo RS do slovenskih podjetij (Nove Ljubljanske banke, Rika oz. Ustanove patra Stanislava Škrabca in Krke) –, ki so se letos pridružili konkretni podpori 50. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Pot se je namreč šele zares začela, šarmantno sivi, zreli Seminar še samozavestneje stopa na svojo nadaljnjo vsekakor svetlo pot. Hotimir Tivadar, predsednik 50. SSJLK

8


Jubilej Oro탑en Kmecl


Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Spomini na poletni Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Vse se je pravzaprav začelo leta 1964 ob pobudni domislici tedanjega oddelčnega rusista, prof. Janeza Zora. Vrnil se je s slovanskega sveta in vedel za mesečne počitniške seminarje slovanskih jezikov v univerzitetnih središčih – v Moskvi, Varšavi, Pragi, Sofiji, Zadru in Beogradu. Vodstvo tedanjega Oddelka za slovanske jezike in književnosti mu je skupaj z oddelčnimi kolegi, jezikoslovci in literarnimi zgodovinarji prisluhnilo. Tvegali smo. Zbrali smo imena nam znanih slavistov po slovanskih univerzah in jih povabili. Odzvali so se; preko 20 se jih je zbralo. Po prvem navdušujočem poskusu se je ob sprotnih izkušnjah delo za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture začelo načrtno oblikovati kot štirinajstdnevna strokovna prireditev. Lektorati s praktičnim učenjem slovenskega jezika ob jutranjih urah in predavateljskim strokovnim programom po odmoru. Predavanja po določenem ključu, ki je zagotavljal enakopravnost med študijskimi usmeritvami (jezikoslovje, književnost, kultura), in popoldansko druženje z ogledi bližnje okolice oz. Ljubljane. Bili smo tako zavzeti, da smo kljub časovni stiski strokovne ekskurzije za ogled naše domovine namestili na nedelje … Vsako leto se je menjal predsednik, ki je prireditvi dajal osebni ton, vsakoletne programe pa smo ob izkušnjah dopolnjevali in poglabljali. Koliko entuziazma, koliko truda je bilo vloženega, da bi vsakoletna seminarska prireditev na novo uspela! Ob rednih pedagoških obveznostih smo pripravljali lektorska gradiva, predavanja, se organizacijsko izpopolnjevali. Osebno sem spoznavala in spremljala ta potek dela kot prva tajnica, nato lektorica, predavateljica in predsednica. Naš poletni Seminar je postajal slavistični dogodek Filozofske fakultete in Ljubljane. Iz leta v leto je število udeležencev naraščalo, od dvajseterice je preseglo število sto. Odziv je bil tolikšen, da je presegal naše osebne in prostorske zmogljivosti. Število prijavljenih smo morali omejiti, lektorsko delo razporediti glede na predstopnjo znanja – na začetniške, nadaljevalne, konverzacijske in prevajalske tečaje. Slavistom iz univerzitetnih središč z lektorati slovenskega jezika so bili kmalu pridruženi tudi zamejski Slovenci iz Benečije, s Tržaškega, Koroške in Porabja. Njihova prisotnost je pomenila aktualizacijo manjšinskih vprašanj v tedanjem svetu. Zakaj vse to? Organizatorji smo želeli, in važno je bilo v tedanjih družbeno-političnih razmerah Federativne Jugoslavije, seznanjati slavistični svet oz. mednarodno javnost z našo materinščino, s slovenskim jezikom in kulturo, z našo domovino – in tako izraziti našo narodnostno samobitnost. V 70. in 80. letih preteklega stoletja je postal Seminar prepoznaven, cenjen, postal je edina resno zavzeta promocija Slovenije v tedanji Evropi, ki se je obrestovala ob uresničitvi naše državniške samostojnosti. Vsi smo ob njem raziskovalno rasli; vsakoletne predavateljske slovenistične vsebine so se širile in poglabljale. Vredno bi jih bilo ovrednotiti. Ker so bili prvi obiskovalci našega Seminarja slabo vešči slovenščine, smo jim razumevanje olajšali tako, da smo že vnaprej tipkali in razmnoževali (računalnikov še ni bilo) vsebine predavanj, dokler niso dozorele možnosti za predhodni natis seminarskih zbornikov, kar je praksa vse do danes. Za prvim učbenikom Slovenščina za tujce Hermine Jug Kranjec, ki je bil dolga leta ponatiskovan, so nastajali metodološko novi in novi lektorski pripomočki. Uvedeni so bili dodatni, prostovoljni 11


Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi tečaji iz slovenske dialektologije, zgodovine slovenskega jezika in drugih strokovnih vsebin. Kljub zgodnji jutranji uri so bili z zanimanjem obiskovani. Vsak poletni Seminar je prispeval kakšno novost. Tako tudi knjižnica Oddelka z vsakoletnimi razstavami strokovne slovenistike in slovenskih knjižnih novosti. Poletni Seminar je v dobrem desetletju dejansko prerasel v celostno predstavitev kulturološkega dogajanja v Sloveniji. Tudi naši večkratni obiskovalci so se, ob vsakoletnih »novincih«, strokovno-znanstveno oblikovali v sloveniste, delujoče na univerzah in inštitutih v tujini. Tako je prof. Franc Jakopin zasnoval znanstveni zbornik – serijo Obdobja (prvi Nahtigalov zbornik leta 1977– 1978), ki vse do sodobnosti združuje in povezuje sloveniste in znanstvenike univerzitetnih središč po svetu. Nastala je vrsta novih strokovnih publikacij. Temu podvigu je sledila ustanovitev Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki ga je daljnoročno domiselno z vzgojo ustreznih kadrov zasnovala prof. dr. Breda Pogorelec. Koliko prijetnih druženj, bogatih strokovnih pogovorov! Pravi pretok strokovnega znanja z izmenjavo strokovne literature v času, ko so bile zlasti z državami vzhodnega bloka brezčutne komunikacijske ovire. Človeško smo si bili blizu, ob zavzetem delu za »slovensko stvar« smo postajali prijatelji. V provizorični »kavarnici« v predavalnici je ob vsaki »glavni pavzi« zašumelo kot v panju. In prepevali smo: na spoznavnem večeru, na ekskurzijah in ob slovesu … Toplo se spominjam vseh pokojnih kolegov, ki so našemu Seminarju utrjevali temelje: profesorjev Tineta Logarja, Franca Jakopina, Brede Pogorelec, Jožeta Koruze, Toneta Pretnarja, Hermine Jug Kranjec in drugih, ki so v Seminar vložili neprecenljiv ustvarjalni delež. Ob 50-letnem obstoju Seminarja so se zvrstile generacije njegovih ustvarjalcev in poslušalcev in do zdaj ni zmanjkalo novih idej, kar je razvidno iz tekočih aktualnih programov v naši novi državi Sloveniji. Njihove vsebine morajo biti naravnane, osredinjene na aktualna vprašanja naše sodobnosti v Evropski uniji. In tako ostaja Seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo vseskozi živa, koristna in bogata kulturna manifestacija Oddelka za slovenistiko, Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani. Kakor je doslej uspešno opravljal svojo posredovalno strokovno-znanstveno in kulturološko vlogo v mednarodnem prostoru, mu to moč in pomembnost ob dosegi »Abrahamovih let« želimo tudi v prihodnje. Martina Orožen

12


Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Pol stoletja pozneje, ob zlatem jubileju Drage kolegice in kolegi, najbrž ob tej priložnosti ni med nami nikogar, ki bi bil starejši od mene; ali pa je takšnih zelo malo. Zato se bom ob spominjanjih na začetke našega poletnega Seminarja, literature in kulture naslednjih nekaj minut počutil približno tako, kot se znameniti »stari fantje« – old boys, kadar jih obide, da bi na pozna leta igrali nogomet: nečimrni, pomembni in prismuknjeno razigrani so; vsekakor pa prepričani, da ni nihče nikoli igral bolje od njih. Vljudno občinstvo se pride na njihove predstave pravzaprav zabavat na račun njihove samovšečnosti in okorelosti, kakršno skozi leta vsakomur od nas naloži čas – to je tisti blazni bog, ki po grški teogoniji dela otroke samo zato, da jih potem požre – to občinstvo ste pač zdaj vi. Zato vas z besedami iz stare slovenščine vnaprej »prosim za zamero«. Moja bolj ali manj aktualna dolžnost je, da vas z nekaj spomini na to, kar smo počeli v mlajših letih, to je pred pol stoletja, slovesno dolgočasim. Prvi poletni Seminar slovenskega jezika, literature in kulture se je zgodil leta 1965, tako pove že preprosta matematika. Poprej smo imeli Slovenci pravico do nekaj predavanj in lektoratov v repertoarju vsakoletne jugoslovanske poletne slavistične šole. Zamisel, da bi se osamosvojili, je prišla bolj ali manj sama od sebe, morda na valu prvih, zgodnjih nacionalizacij v nekdanji Jugo­ slaviji. Mislili smo si: če že imajo takšno poletno šolo vsi drugi, tudi manjši od nas (takih res ni bilo veliko, morda Lužiški Srbi), jo bomo pač imeli tudi mi. Oblast nas je pri priči poučila, da je ideja sicer lepa in hvalevredna, da pa ni denarja. Potem so nam ga nekaj vseeno dali. Sestavili smo organizacijski odbor in začeli iskati morebitne udeležence; mislim, da smo jih končno po različnih znanstvih in z osebnimi vabili nabrali kakšnih 16 ali 17, v glavnem iz slovanskega sveta. Prečesali smo Ljubljano po dolgem in počez, da smo zanje našli najcenejša prenočišča, ki bi jih naš proračun še prenesel – nekako smo se pri tem pač čutili vsaj soodgovorne za čast svoje domovine, »najbolj razvite jugoslovanske republike«; naj se je ta do nas obnašala kot najbolj »bleda in škrofulozna mati«. Ker je bila takratna tehnika razmnoževanja besedil še vsa iz začetkov industrijske revolucije in ni segla preko partizansko preizkušenega ciklostila, smo morali zagristi tudi v to; mislim, da je bila na fakulteti komaj kaj več kot ena ciklostilna naprava in tudi tako imenovane matrice so se še zmeraj s težavo dobile, pa še slabe so bile povrhu. Ampak vse smo izpeljali z veliko zagnanostjo in občutkom danes komaj razumljivega poslanstva. K sreči so vsaj naklade zbornikov s predavanji zaradi majhnega števila udeležencev lahko ostajale nizke; ve se, da nekakovostne matrice ne prenesejo prav veliko in se natis začne mazati – kdor danes vzame v roke kakšno od zgodnjih seminarskih publikacij, bo lahko ta pojav nazorno opazil. Posebno vprašanje je nastalo pri spremljevalnem in družabnem programu. Sklenili smo, da bomo prve udeležence s svojimi vozili, ne bom jim rekel avtomobili, ker so bili zvečine »fički«, malo prevažali po našem »raju pod Triglavom«, pač na najbolj turistično, kulturno in zgodovinsko privlačne kraje. Zbrali smo pet ali šest voz, izbrali kakšno skromno gostilno. Na Cerkniškem jezeru, ki tisto leto začasa Seminarja še ni bilo čisto prazno, si je profesor-senior, etimolog France Bezlaj, čisto poseben, k drobnim ekshibicionizmom nagnjen mož, sezul čevlje, zavihal hlače in z visoko dvignjenimi obuvali pozdravil vse navzoče – tak je ostal tudi na fotografiji za zgodovino. 13


Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi In podobno. Najbrž iz nostalgičnosti pripovedujem skrajno nepomembne in nore reči. Toda tako je bilo – v tistih nekaj dneh smo s povabljenci postali nekakšna prijazna, vesela družina. Zdi se mi, da nekaj tega, skoraj sorodniškega duha ostaja v našem slovenističnem poletnem Seminarju še dolga leta potem, mogoče še današnji dan; toda o tem boste presodili sami. Zdaj moram posebno misel nameniti prvemu predsedniku; bil je to ničkoliko prijazni in dobrosrčni profesor Tine Logar, sijajen dialektolog. Nekaj let poprej so ga zaprli na Goli otok, najhujši jugoslovanski gulag, in to samo zato, ker je bil njegov brat Cene preočiten sovjetofil. Tja so prav tako internirali tudi tretjega brata, literarnega zgodovinarja Janeza Logarja, vsi pa so bili veliki domoljubi, med drugim dejavni v partizanski rezistenci med drugo svetovno vojno. O teh rečeh profesor Tine Logar ni nikoli hotel govoriti, bilo ga je sram za svojo očetnjavo. Toda kot velik demokrat je tudi kot predsednik delal vse tisto, kar smo delali vsi drugi, predvsem dvajset in več let mlajši asistenti, med njimi že zdavnaj pokojni Jože Koruza, Logarjeva dialektološka sodelavka Tinka Orožen, Helga Glušič, s humorjem in izjemnim jezikovnim posluhom obdarjeni Janez Zor: enako je zlagal ciklostilne liste v komplete, enako hodil na železniško postajo sprejemat goste-udeležence, da se ne bi izgubili v ljubljanskem »velemestu«, in vse drugo – bil je nekakšen dobri duh in obenem avtoriteta vsega tistega početja. Program je bil na začetku precej enostaven: ob lektoratu predvsem pregledna predavanja o temeljnih področjih slovenskega jezika, literature in kulture. Na naslednjem Seminarju čez leto dni smo tak program lahko z nekaj variacijami še ponovili, toda kaj ko so se nekateri udeleženci kar naprej vračali – ne moreš jim neprestano pripovedovati eno in isto. Seminarje smo zato začeli tematizirati. Še nato smo jih cepili v dvoje programov: osnovnega, ki se je ponavljal in je bil z enciklopedičnimi informacijami namenjen predvsem novincem, ter specialnega, ki se je postopoma osamosvajal v vsakoletni simpozij – sprva smo ga poimenovali Obdobja in ga tudi časovno ločili od prvotne »poletne šole«. Poletni Seminar je postajal zmeraj bolj študentovski, Obdobja pa znanstvena srečevanja, forum za medsebojno posredovanje raziskovalnih dosežkov s področja slovenskega jezika, literature in kulture. V nekaj letih se je reč namreč iz skromnih in dobesedno revnih razmer prijela do te mere, da tudi s financiranjem ni bilo več posebnih težav; na otvoritve so začeli hoditi ministri, župani, rektorji, celo kak predsednik vlade; skratka, Seminar je postal nekakšna nacionalna institucija, ki je našla svoj prostor v meddržavnih sporazumih in zavezah glede študijskih in podobnih izmenjav. Malo je s tem zgubljal prvotni šarm osebnih navez in stikov, na drugi strani pa kot nekakšno protiutež okrepil svojo materialno eksistenco – vse do današnjih razsežnosti. Toliko se mi zdi vredno in smiselno povedati po petdesetih letih – brez nostalgičnih intonacij, vsekakor pa s ponosom. Nekaj smo takrat postavili na noge, kar je s primerno dozo trme, iznajdljivosti in predvsem trdnega prepričanja, da delamo prav, zraslo v lepo in koristno reč. Seveda: če ne bi bilo vseh naslednjih generacij, do današnje, ki so delo nadaljevale z enako ali celo globljo vero, zvestobo in ustvarjalnostjo, ne bi mogli danes govoriti teh besed. In če bo zdajle sledil kakšen aplavz, naj bo namenjen predvsem njim in prihodnosti tega našega skupnega poletnega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture! Matjaž Kmecl

14


Predavanja Jezik Kržišnik Stabej Nidorfer Šiškovič Jesenšek Literatura Zupan Sosič Hladnik Rozman Kultura Jezernik Vidmar Horvat


50.

seminar slovenskega jezika, literature in kulture

50. seminar ISBN 978-961-237- 655-0

Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 30. 6.–11. 7. 2014

Zbornik predavanj

Profile for Znanstvena zalozba FF

50.seminar slovenskega jezika, literature in kulture  

Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 30. 6.–11. 7. 2014

50.seminar slovenskega jezika, literature in kulture  

Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 30. 6.–11. 7. 2014