cesarjev op. p.). Njegovo pesniško delo je vsebovalo 4 knjige ljubezenskih élegij, posvečenih pesnikovi ljubici, igralki Kitêridi (ljubil jo je tudi Mark Antónij) s psevdonimom Likorida. KORNÉLIJ SEVÊR (Cornelius Severus, živel v poznem 1. stoletju pr.n.št.): rimski epski pesnik. Čeprav se njegova dela niso ohranila, vemo, da je pisal zgodovinske pesnitve in je veliko pohval požel pri pesnikih Ovídiju in Kvintilijánu. L LÁBEON (Marcus Antistius Labeo, umrl leta 10/11 n.št.): ugledni rimski pravnik in pisec v času cesarja Avgústa, republikanec in avtor kakšnih 400 knjig v zvezi s pravom. Ustanovil je napredno odvetniško šolo v nasprotju z njegovim nazadnjaškim sodobnikom in pravnikom Gajem Kápitonom. LÁBEON ÁTIJ (Attius Labeo, živel v 1. stoletju n.št.): rimski pesnik ter prevajalec Homêrjeve Ilíade in Odisêje v latinščino, ki pa nista ohranjeni. LÁJVIJ (Laevius Melissus, ustvarjal ok. 100 pr.n.št.): rimski pesnik, ki je malo znan. Napisal je »Ljubezenske igre« (Erotopaegnia), zbirko ljubezenskih in lirskih pesmi v 6 knjigah. V latinsko pesništvo je vpeljal vrsto helenističnih metričnih oblik. LAKTÁNCIJ (Lucius Caecilius Firmianus Lactantius, ok. 245 – 325 n.št.): latinski cerkveni pisec in krščanski apologet (pisec, ki brani krščanstvo pred pogani) iz severne Afrike. Bil je tako slaven, da ga je cesar Diokleciján (284 – 305 n.št.) poklical učit govorništva v Nikomédijo (mesto v Bitíniji), ni pa verjetno, da je prestopil v krščanstvo, čeprav je v času hudega preganjanja kristjanov (303 – 313 n.št.), ostal brez službe. Kot starca ga je cesar Konstantín Veliki poklical v Gálijo, kjer je postal učitelj (leta 317 n.št.) njegovemu sinu Krispu. Ohranila so se njegova krščanska dela »O božjem delu« (De opificio Dei) iz leta 303/304 n.št., kjer poskuša dokazati obstoj božje previdnosti na osnovi človeškega telesa; »O božji jezi« (De ira Dei), kjer ugovarja filozofom, da je jeza potrebni del božjega značaja, ki mora pravično kaznovati hudodelce in »Božji nauk« (Divinae institutiones) v 7 knjigah, ki jih je izdal med letoma 304 in 313 n.št. V njih gre za obrambo krščanske doktrine (nauk), ki je naslovljeno na omikane poganske bralce in se ne sklicuje na Sveto pismo, ampak pričevanja poganskih piscev. Tolmači vero in krščansko idejo pravice in morale ter pove, kako je treba častiti Boga in se konča s pozivom h krščanskemu življenju. V delu »O smrti preganjalcev« (De mortibus persecutorum) je malo pred zmago krščanstva (cesar Konstantin Veliki) leta 318 n.št. opisal srhljiv opis usode cesarjev, ki so preganjali kristjane. Ohranila se je tudi pesem »Feniks«, ki pripoveduje zgodbo o mitičnem ptiču, kot simbolom Kristusovega vstajenja. Sodobniki so ga imenovali »krščanski Cíceron«. LÍVIJ ANDRONÍK (Lucius Livius Andronicus, ok. 284 – 204 pr.n.št.): rimski pisec po rodu verjetno Grk iz Taránta (Taranto, danes Tarént) v Italiji, ki so ga po padcu mesta (272 pr.n.št.) kot vojnega ujetnika odpeljali v Rim. Verjetno je postal učitelj v družini očeta Marka Livija Salinatorja, po katerem je ob osvoboditvi tudi dobil ime in velja za očeta rimske književnosti. Prevedel je Homêrjevo »Odisêjo« (ohranjenih 46 verzov), ki je ostala več kot dve stoletji v rabi kot šolski učbenik. Uveljavil se je tudi kot dramatik, saj je znanih vsaj osem njegovih tragedij, manj pa se ve o njegovih komedijah. Leta 240 pr.n.št. je na oder postavil v »rimskih igrah« (ludi Romani) nedramatične predstave, ko je na oder postavil eno tragedijo in eno komedijo, kar ni bilo značilno, saj so slavili konec prve punske vojne. Govornik in prozni pisec Cíceron je njegova dela ocenil kot zastarela in nevredna branja, vendar imajo zgodovinski pomen. V rimsko književnost je vpeljal grško epiko, dramatiko in liriko. Pesnik Horácij pravi, da mu je slovničar in učitelj Orbílij Pupíl (L. Orbilius Pupillus je dobil vzdevek »plagosus«, kar pomeni »tisti, ki rad tepe«) grozil s tepežem, če se ne bo na pamet naučil Lívijeve »Odisêje«. LÚCILIJ (Gaius Lucilius, ok. 180 – 102 pr.n.št.): latinski satirični pesnik, rojen v Svesi Avrúnki (Suessa Aurunca, danes Sessa-Aurunca) severno od Neaplja v Kampániji, je bil član
41