Page 1

Svoboda je, ko rečeš NE!


25-letnica Združenja Sever

25–LETNICA ZVEZE POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER Spoštovane veteranke in veterani ter drugi bralci! V obdobju zadnjih petih let po 20-letnici zveze policijskih veteranskih društev Sever (ZPVD Sever) je zveza nadaljevala kot prostovoljna in nepolitična nevladna organizacija, ki je skrbela, da sta se dosledno uresničevala in spoštovala novo sprejeta statut in listina vrednot ZPVD Sever. Prav listina dr. Tomaž Čas vrednot nam je omogočila, da lahko reagiramo tudi takrat, ko menimo, da država ne ravna po načelu pravne in socialne države ali ravna v nasprotju s strategijo o nacionalni varnosti Republike Slovenije. Z listino vrednot je ZPVD Sever nakazal nov pristop civilne družbe in nepolitičnih organizacij k ohranjanju in razvijanju Slovenije kot pravne in socialne države ter kot strpne in vključujoče družbe, seveda tudi pri ohranjanju javnega dobra, naravnih bogastev in zdravega življenjskega okolja. V listini vrednot smo zaradi posebne teže izpostavili varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tovarištvo in solidarnost v okviru zveze, društev in v razmerju do drugih sorodnih veteranskih in domoljubnih organizacij, poudarili pa smo tudi domoljubje in patriotizem ter zagotavljanje ustreznih varnostnih in obrambnih zmogljivosti Slovenije. Tako smo ustrezno odreagirali ob prodaji nekaterih infrastrukturnih objektov, ob opustitvi kadrovanja v slovensko policijo in pomožno policijo, ob neodzivanju vlade na pereče kadrovske, materialne in finančne težave v slovenski policiji, dne 26. 2. 2019 pa je predsednik ZPVD Sever sodeloval na predstavitvi predloga resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, kjer je v svojem referatu kritično spregovoril o prioritetah pri politiki zagotavljanja notranje varnosti, o širjenju pooblastil obveščevalno-varnostne skupnosti pri preprečevanju nasilnega ekstremizma in organiziranja svetov za varnost, v okviru katerih bi bilo mogoče organizirati narodno zaščito. Ministrstvu za obrambo in ministrstvu za notranje zadeve so bile posredovane tudi pisne pripombe na predlog resolucije. Vse to obdobje smo utrjevali mesto in vlogo ZPVD Sever v odnosu do drugih veteranskih in domoljubnih ter njim podobnih organizacij. Pri tem smo se zavzemali za nadaljnje sodelovanje ter utečeno organizacijsko in vsebinsko povezanost ter aktivno in tvorno sodelovali pri delu koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, še posebej pa z zvezo veteranov vojne za Slovenijo, ker zastopamo isto zgodovinsko obdobje. Z njimi smo svoja stališča in aktivnosti usklajevali na mnogih sestankih in več delovnih srečanjih, skupaj smo organizirali posvetovanja in druga strokovna srečanja. Pri tem smo se zavzemali, da sta bili strokovna in širša javnost na dopadljiv in sprejemljiv način seznanjeni z dejanskimi in resničnimi aktivnostmi veteranov vojne za Slovenijo ´91 v času demokratičnih procesov v Sloveniji in o pripravah ter neposrednih aktivnostih v vojni za osamosvojitev Slovenije, kakor tudi s sedanjim delovanjem zveze in društev Sever. Pri tem smo aktivnosti v obdobju 1989–1991 prikazovali in opisovali v različnih publikacijah, ki so nastale na podlagi uradnih dokumentov in objektivnih pričevanj udeležencev vojne za Slovenijo. Smo pa v svojih javnih nastopih vedno odgovorili, kadar je bilo to po-

2

trebno, ko so posamezniki potvarjali nekatere osamosvojitvene procese, zgodovino in dogodke, ki so nas v prejšnjem stoletju pripeljali do samostojne, neodvisne in suverene Republike Slovenije. V opisovanem obdobju smo bistveno izboljšali sodelovanje z vlado, državnim zborom in državnim svetom Republike Slovenije ter nekaterimi ministrstvi, ki so nam glede na naše področje delovanja bližji. Izpostaviti moram tudi izredno dobro sodelovanje z ministrstvom za notranje zadeve in policijo ter ministrstvom za obrambo. Naj pri tem omenim vsaj sledeče: — na sestankih s predsednikom vlade ter ministrom za finance smo dosegli, da nam država ponovno plačuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje in da je za 100 % povečana sredstva za delo veteranskih in domoljubnih organizacij oziroma za sofinanciranje dejavnosti organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov; — zveza policijskih veteranskih društev Sever in zveza veteranov vojne za Slovenijo sta poslankam in poslancem državnega zbora, predlagali naj storijo vse, da ohranimo našo Slovenijo suvereno, v skupnosti enakopravnih in demokratičnih evropskih narodov. In na naš predlog je državni zbor razglasil 25. oktober za državni praznik dan suverenosti, ki je sedaj za veteranke in veterane ter državljanke in državljane prazničen in slavnosten dan, ko smo si po stoletjih boja izborili suvereno državo Republiko Slovenijo; — prav zaradi boljšega financiranja smo nabavili mnogo novih veteranskih uniform in opremili praporščake ter za njih predlagali nova priznanja, ki so jim bila v lanskem letu prvič slovesno podeljena; — intenzivno smo začeli pripravljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih in ga pripeljali do te stopnje, da je bil 1. 3. 2018 že uvrščen na dnevni red državnega zbora, vendar ni bil obravnavan zaradi odstopa predsednika vlade. Zato smo takoj po imenovanju nove vlade v lanskem letu nadaljevali aktivnosti za sprejem dopolnitev zakona. Bili smo že pri predsedniku vlade, ministrici za delo, družino, socialne zadeve in druge možnosti in vseh poslanskih skupinah koalicije, Levice in NSi, kjer je bila izražena podpora, da nadaljujemo postopek s podpisi poslanskih skupin; — organizirali in izvedli smo predavanja v vseh policijskih upravah v Sloveniji za vse starešine in policiste ter kandidate za policiste na temo: Vloga in delovanje organov za notranje zadeve v obdobju osamosvajanja in vojni za Slovenijo ´91; — s sedmimi referati smo 16. novembra 2017 sodelovali v državnem svetu Republike Slovenije na posvetu z naslovom: Nastanek in razvoj Slovenske teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije, in sicer na omizju: Milica v sistemu vojaške obrambe v Sloveniji; organizirali in izvedli smo predavanje za vodstvo generalne policijske uprave in vodstva vseh policijskih uprav s temo: Razvoj in organiziranost milice do leta 1990 in njena vloga v sistemu vojaške obrambe; — pri ministrstvu za obrambo smo dosegli, da se upošteva zakon o vojnih veteranih o financiranju članov – vojnih veteranov, saj so nekateri želeli pravilnik in merila za sofinanciranje veteranskih organizacij iz državnega proračuna spremeniti v škodo zvezi policijskih veteranskih društev Sever in zvezi veteranov vojne za Slovenijo.


25-letnica Združenja Sever Letos policijski veterani s ponosom praznujemo 30. obletnico akcije Sever in 25-letnico delovanja združenja Sever, ki si je ime izbralo po akciji Sever. Pred tridesetimi leti smo bili kot delavci organov za notranje zadeve in miličniki eden ključnih nosilcev aktivnosti za preprečitev politične manifestacije jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani, katere cilj je bil ustvariti izredne razmere in odstaviti takratno republiško vodstvo. Tako smo zaščitili demokratične procese v Sloveniji in omogočili sprejem zakona o političnih strankah, izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Oba jubileja bomo počastili ob podpori predsednika vlade, Marjana Šarca, kot častnega pokrovitelja in slavnostnega govornika na osrednji slovesnosti ob 30. obletnici akcije Sever. V ta namen bomo organizirali številne prireditve in aktivnosti, s katerimi bomo javnost seznanjali z dogodki in vlogo takratnih organov za notranje zadeve, milice in članov društev Sever v procesu nastanka samostojne Republike Slovenije. Osrednje aktivnosti za počastitev obeh obletnic bodo: izdaja priložnostne revije ob 25-letnici ZPVD Sever, okrogla miza dne 21. 3. 2019 v mestni občini Ljubljana o akciji Sever oziroma o aktivnostih milice ob prvi napovedi »mitinga resnice« za 25. marec 1989, slovesna akademija ob 25-letnici ZPVD Sever, priprava premične razstave ob 30. obletnici akcije Sever, slovesna akademija ob 30. obletnici akcije Sever v Slovenskem narodnem gledališču Maribor in druge aktivnosti.

Tudi naslednja leta nas čakajo pomembne aktivnosti, saj se bomo morali leta 2020 posvetiti 30. obletnici projekta Manevrska struktura narodne zaščite, leta 2021 pa 30. obletnici vojne za Slovenijo, dnevu državnosti in dnevu suverenosti. Čakajo nas tudi druge tekoče naloge in aktivnosti, tako da nam ne bo zmanjkalo dela. Ob praznovanju 25-letnice ZPVD Sever, vsem policijskim veterankam in veteranom ter podpornim in drugim članom naše zveze, čestitam ob pomembnem jubileju in želim veliko prijetnih trenutkov ob naših druženjih. Torej druženjih, kjer ohranjamo spomin na osamosvojitvene procese in vojno za samostojno Slovenijo, hkrati pa je to tudi priložnost za izmenjavo mnenj in dajanje pobud članic in članov za še boljše ter učinkovitejše delo zveze, policijskih veteranskih društev in njihovih odborov širom po Sloveniji. Za ugled in poslanstvo zveze in društev Sever si je potrebno vzeti čas, zato vabim vse člane združenja, da tudi vi skrbite za naš ugled in poslanstvo tam, kjer je to mogoče, in da dogodke iz preteklosti razlagamo na podlagi verodostojnih dokumentov in na objektiven način, hkrati pa mora biti razlaga nepristranska, sprejemljiva in dopadljiva za strokovno in širšo javnost, predvsem pa za mladino oziroma naše zanamce. dr. Tomaž Čas Predsednik ZPVD Sever

UVODNI NAGOVOR MINISTRA V BILTENU OB 25-LETNICI DELOVANJA ZDRUŽENJA SEVER Spoštovani veteranke in veterani, članice in člani Združenja Sever, Četrt stoletja mineva od ustanovitve Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Njegovi temelji segajo v eno ključnih obdobij zgodovine slovenskega naroda za nastanek samostojne države konec 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Takrat ste postavili konkretno osnovo Boštjan Poklukar za začetek demokratičnih procesov v Sloveniji, saj ste zvesto sledili svojemu neomajnemu prepričanju, da je edina prava smer le tista, ki vodi k oblikovanju lastne države. Vaše združenje vse od svojega nastanka predstavlja pomembno vez med civilno družbo in prebivalci ter Ministrstvom za notranje zadeve in Policijo oziroma državo. Pri tem vas odlikujejo preudaren način vodenja, dosledno spoštovanje svojih načel ter odlično povezovanje in vključevanje svojega članstva. Trdno zagovarjate svoja stališča, stojite za svojimi besedami in dejanji – preteklimi in današnjimi. V različnih javnih forumih prizadevno skrbite za argumentirano razpravo o dogodkih ob osamosvojitvi in pri tem celovito prikazujete zgodovinska dejstva. Ta so nedvoumna in nanje ste upravičeno ponosni. Tudi zato ste prepoznani kot ključno in predvsem verodostojno stičišče pričevanj, spominov in pogledov na dejanja vaših članov pred skoraj tremi desetletji. Veliko veterank in veteranov, tudi vaših članic in članov, osebno poznam že dolga leta in zato vem, da vas na vaši poti vodijo predvsem pravičnost, predanost miru in varnosti ter

žlahtno domoljubje. To so obenem tudi ključne civilizacijske norme, ki morajo biti na prvem mestu v vsaki državi, skupnosti ali mednarodni povezavi. Nikoli namreč ne izgubijo svojega sijaja, so brezčasne in univerzalne. Vi jih že 25 let zastopate srčno in iskreno. Delo vašega združenja, vaših članic in članov je za Ministrstvo za notranje zadeve in Republiko Slovenijo izjemnega pomena. Tudi sam osebno ga globoko spoštujem. Ste jasen in zanesljiv glas vseh policijskih veteranov, tudi tistih padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 in tistih, ki jih žal ni več med nami, a prav zaradi vas tudi njihov pogum ostaja za vedno zapisan v kolektivnem spominu slovenskega naroda. Zato sem prepričan, da morajo biti prav ta vaša nesebična in pogumna prizadevanja v demokratičnih in osamosvojitvenih procesih navdih za naša današnja domoljubna dejanja in državotvorne odločitve na ravni posameznika in celotne slovenske družbe. Nadvse cenim vašo neizmerno voljo in zavzetost, s katerima negujete in širite vedenje o tem izjemnem poglavju slovenske zgodovine, zato bom vedno podpiral tesno sodelovanje med združenjem, ministrstvom in policijo. Še več, kot minister za notranje zadeve bom prvi med zagovorniki močne in kakovostne podpore ministrstva in policije vašemu združenju. Ob vaši 25-letnici delovanja Združenju Sever policijskim veterankam in veteranom želim, da še naprej pokončno stopate po svoji poti in vestno izpolnjujete svoje dragoceno in odgovorno poslanstvo v Republiki Sloveniji. Boštjan Poklukar minister za notranje zadeve

3


25-letnica Združenja Sever

Ko je treba presoditi, katere vrednote bomo prenašali na prihodnje generacije, izberimo tiste, ki nas združujejo

mag. Tatjana Bobnar

Vse od nastanka prvih organiziranih varnostnih struktur do razvoja sodobne policije, kot jo poznamo danes, je bila njena temeljna vloga v družbi enaka – policija varuje življenje in premoženje ljudi. Varno življenjsko okolje je edino, ki omogoča svobodo v njenem najbolj generičnem smislu, in le svoboden človek se lahko oprime optimizma, pogumno pogleda v prihodnost ter stremi k razvoju in napredku družbe.

S tega gledišča imamo policije po vsem svetu posebno mesto v zgodovini nastanka vsakega naroda in njegove države. Tudi in še posebej takrat, ko gre za zaščito upravičeno prebujajoče se narodne zavesti kot najširšega polja svobode, uresničevanja lastne identitete in interesov nekega naroda. Zgodovina žal pozna nemalo primerov, ko so nekatere policije po svetu odigrale drugačno, nasprotno vlogo in postale rabelj izražene politične volje ljudi. A ne slovenska. Slovenska policija ima v tem smislu prav poseben prostor pod soncem. V prvih, kritičnih in vseh prelomnih trenutkih slovenske samostojnosti je namreč zaščitila osamosvojitveni proces, legitimno voljo ljudstva, predvsem pa zelo konkretno tudi varnost in življenje ljudi. Toda v naravi človeškega spomina, pa naj gre za individualni ali kolektivni spomin, je, da z leti bledi. Izgublja barve, izgublja moč. Izgublja svoje plasti in še posebej natančnost. Kmalu od celovitih zgodb ostanejo le še ostanki spomina, ki v svoji okrnjenosti ne zmorejo več poglobljenega uvida, zato se zatečejo k binarnosti. Še največja škoda in krivica sta storjeni sicer pomembnim zgodovinskim dejstvom, ki lahko hitro postanejo predmet drugačnih interpretacij, relativiziranja, celo izkrivljanj, da bi le ustrezala aktualnemu obdobju in interesom. Ohranjanja našega skupnega spomina na temeljne osamosvojitvene dogodke zato ne smemo prepustiti naključju, temveč ga moramo vedno znova načrtno obujati. Le tako bomo ohranili njegovo pravilno in objektivno vrednotenje. V nasprotnem primeru lahko slovenska osamosvojitvena zgodba, ki je z zlatimi črkami zapisana v zgodovino, izgubi svojo težo in pomen, zlasti pri mlajših generacijah, ki z njo nimajo neposredne izkušnje. Pogum in požrtvovalnost posameznikov, ki so zanjo dali svoje življenje ali bili ranjeni, ne sme nikdar utoniti v pozabo. Ne nazadnje prav zaradi njih danes uživamo privilegij lastne, samostojne, svobodne in demokratične države. Dejavna skrb Združenja Sever za ohranjanje zgodovinske vloge slovenske policije pri nastanku naše mlade države je izjemna in neprecenljiva. Že 25 let si aktivno prizadeva za osvetlitev ključnih aktivnosti tedanje milice v negotovih časih, ko se marsikdo ni drznil niti opredeliti do vprašanja odcepitve od federacije, kaj šele ravnati v tej smeri. Prizadevanja Združenja Sever so zato zares vredna vse pohvale, saj skrbijo za prenašanje našega skupnega družbenega spomina na nove rodove.

4

A negovanje zgodovine mora biti dolžnost vseh nas, ne le veteranskega združenja in njegovih članov. Poznavanje zgodovine in izkazovanje spoštljivega odnosa do nje je zagotovo naložba v prihodnost, ki jo gradimo tudi na preteklih izkušnjah. Vsak zgodovinski moment je lahko ogledalo in napovednik prihodnjih odločitev. Seveda pa je treba vedno presoditi, katere vrednote bomo prenašali na prihodnje generacije. In vedno je treba izbrati tiste, ki so nas združevale in vzgajale v duhu enotnosti, solidarnosti in skrbi za dobrobit ljudi. Te vrednote so pred tremi desetletji povezale slovensko policijo in njen narod v močnem, vizionarskem in revolucionarnem odzivu na grožnjo, da bodo sanje o samostojni državi poteptane. Na teh vrednotah smo tudi kasneje, ko so bile sanje uresničene, trdno stali in gradili močne temelje za prihodnjo slovensko družbo. Prav te vrednote so prešle tudi v naše poklicno poslanstvo in mu začrtale pravo smer. Na to smo v policiji izjemno ponosni! Pomembno vlogo pri tem, da so vrednote slovenske osamosvojitvene zgodbe ohranile svoj naboj, ima Združenje Sever s svojimi društvi in člani, ki prizadevno in s posebno naklonjenostjo skrbite, da te svetle točke naše zgodovine ne prekrijejo sence pozabe. S preprostim hvala naj zato izrazimo svojo veliko hvaležnost in vam iskreno čestitamo ob 25. obletnici obstoja in delovanja. mag. Tatjana Bobnar generalna direktorica policije


25-letnica Združenja Sever

ZVEZA POLICIJSKIH VETERANSKIH dRUŠTEV SEVER Krajše ime za zvezo je Zveza društev Sever, naslov je Štefanova 2 v Ljubljani, spletna stran: www.zdruzenje-sever.si, elektronski naslov: info@zdruzenje-sever.si. Zvezo od ponovne izvolitve leta 2018 vodi predsednik dr. Tomaž Čas (PVDS Ljubljana). Podpredsedniki so Alojzij Klančišar (PVDS Zasavje), Jože Mencin (PVDS Gorenjska) in Angel Vidmar (DVS Severne Primorske), generalni sekretar pa je Anton Pozvek (PVDS Ljubljana).

predsednik, dr. Tomaž Čas (PVDS Ljubljana)

podpredsednik, Jože Mencin (PVDS Gorenjska)

podpredsednik, Alojzij Klančišar (PVDS Zasavje)

Člani upravnega odbora so še Janez Portir (PVDS Specialna enota), Milan Urbanček (PVDS za celjsko območje), Roman Kržan (PVDS Posavje), Fabio Steffe (PVDS za Primorsko in Notranjsko), Jože Ajdišek (PVDS Gorenjska), Emerik Peterka (PVDS Ljubljana), Darko Šorli (PVDS Maribor), Drago Ribaš (PVDS za Pomurje), Milan Zupan (DVS Severne Primorske), Marjan Dragan (PVDS Dolenjska in Bela krajina), Vinko Mlinšek (PVDS za Koroško), Bojan Skočir (PVDS Zasavje). Častno razsodišče vodi Marjan Starc (PVDS Ljubljana), nadzorni odbor pa dr. Peter Pungartnik (PVDS za Koroško).

podpredsednik, Angel Vidmar (DVS Severne Primorske)

generalni sekretar, Anton Pozvek (PVDS Ljubljana)

Upravni odbor je imenoval šest komisij in sicer za: – humanitarna in socialna vprašanja, ki jo vodi Jože Mencin (PVDS Gorenjska), – organizacijsko pravna vprašanja, ki jo vodi Marjan Vrbnjak (PVDS Maribor), – zgodovinsko dejavnost, ki jo vodi Alojzij Klančišar (PVDS Zasavje), – MSNZ, ki jo vodi Borut Lunežnik (PVDS Maribor), – priznanja, ki jo vodi Bojan Skočir (PVDS Zasavje), in – šport, ki jo vodi mag. Darko Repenšek (PVDS za celjsko območje).

Policijska veteranska društva v RS

PVDS za Pomurje PVDS za Koroško PVDS Maribor PVDS Gorenjska

PVDS za Celjsko območje PVDS Zasavje

DVS Severne Primorske

PVDS Sever Ljubljana PVDS Specialna enota

PVDS Posavje PVDS Dolenjska in Bela Krajina

PVDS za Primorsko in Notranjsko

5


25-letnica Združenja Sever Zveza je prostovoljno, veteransko, domoljubno in politično neodvisno združenje policijskih veteranskih društev Sever, ustanovljenih na podlagi teritorialne organiziranosti organov za notranje zadeve v letu 1989, ki so delovali na območju 13 uprav za notranje zadeve. Člani društev Sever so pripadniki organov za notranje zadeve Republike Slovenije ali prostovoljci, ki so z organi za notranje zadeve sodelovali v aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ali v vojni za Slovenijo 1991.

– Jože Mencin, član uprave ustanove, – Alojzij Klančišar, nadomestni član uprave ustanove, in – Anton Pozvek, predsednik nadzornega odbora ustanove. 29. novembra 1996 je zveza društev Sever pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov in vojnih grobišč. Od 2008 je član Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije (KoDVOS), Na zasedanju Generalne skupščine Svetovne veteranske federacije 19. oktobra 2009 je zveza društev Sever postala polnopravna članica te organizacije. To je edinstven primer v tej mednarodni asociaciji, ki izhaja iz posebnosti slovenske osamosvojitve, kjer je bila policija steber oborožene obrambe suverenosti nove države. Koordinacijo slovenskih članic Svetovne veteranske federacije, ki jo sestavljajo ZZBzvNOBS, ZDVIS, ZVVS in ZPVDS vodi usklajevalni odbor, ki mu zadnja tri leta predseduje Božidar Truden (PVDS Ljubljana). ZGODOVINA ZDRUŽENJA

29. zasedanje Generalne skupščine Svetovne veteranske federacije, Pariz 2019

V zvezo je povezanih dvanajst policijskih veteranskih društev Sever, ki delujejo po vsej Sloveniji in vključujejo preko 6.500 članov: 1. Policijsko veteransko društvo Sever Specialna enota 2. Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje 3. Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko 4. Policijsko veteransko društvo Sever Posavje 5. Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjska 6. Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana 7. Policijsko veteransko društvo Sever Maribor 8. Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje 9. Društvo veteranov Sever Severne Primorske 10. Policijsko veteransko društvo Sever Dolenjska in Bela krajina 11. Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško 12. Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje Spominski dan združenja je 1. december - kot spomin na leto 1989, ko so takratni organi za notranje zadeve z akcijo Sever preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter zaščitili demokratične procese v Sloveniji, ki so omogočili demokratične volitve in nastanek samostojne in neodvisne države.

O ustanovitvi veteranske organizacije so veterani vojne za Slovenijo 1991 iz vrst delavcev organov za notranje zadeve začeli razmišljati dokaj pozno. Prvi iniciativni sestanek je bil 2. julija 1993 v Ljubljani, ko so se na pobudo Vinka Beznika na Fakulteti za družbene vede zbrali predvsem organizatorji manevrske strukture narodne zaščite na državni in pokrajinski ravni iz policije in vojske. Ustanovljen je bil desetčlanski iniciativni odbor. Po pet članov je bilo iz policije (Vinko Beznik, Franc Bevc, Zvone Kelhar, Davorin Bratuš, Marko Pogorevc) in vojaške strukture, vodenje pa je bilo zaupano Vinku Bezniku. Nadaljnji dogodki vojnih veteranov niso povezovali, zaradi razhajanj pa je skupni iniciativni odbor razpadel. Vojni veterani iz vojaške strukture (in TO) so 10. oktobra 1993 v Ljubljani ustanovili Združenje veteranov vojne za Slovenije. Člani iniciativnega odbora iz policijskih vrst, predvsem organizatorji MSNZ v ONZ 1990, pa so se odločili za ustanovitev lastne veteranske organizacije. Na srečanju 5. oktobra 1993 so imenovali nov iniciativni odbor, ki je pospešil organiziranje veteranske organizacije. Združenje Sever je bilo ustanovljeno 26. marca 1994 v Novem mestu kot enovito društvo za celotno državo. Na ustanovni skupščini je prvi predsednik Davorin Bratuš povedal, da »smo ustanovili združenje, ki bo na prostovoljni, nepolitični in domoljubni osnovi združevalo vse udeleženke in udeležence aktivnosti za zaščito demokratičnih procesov v Slove-

Zveza društev Sever je ustanovni član Ustanove Franca Rozmana – Staneta (UFRS), humanitarne fundacije, ki zbira denarna in nedenarna sredstva za pomoč vojnim veteranom, ki so v stiski zaradi elementarnih in drugih hujših nesreč ali socialno ogroženi. Del sredstev namenja tudi za obnovo, vzdrževanje ali gradnjo spomenikov ter za podporo raziskovalnim in kulturnim projektom s tematiko uporništva in obrambe domovine. V organih UFRS trenutno delujejo štirje predstavniki zveze društev Sever: – dr. Tomaž Čas, član sveta ustanove,

6

Slovesna počastitev Spominskega dne Združenja Sever 2017


25-letnica Združenja Sever niji in priprav ter aktivnosti v vojni za ohranitev samostojne in suverene Republike Slovenije«. Osnovni namen združenja ni bilo iskanje privilegijev za svoje člane ampak seznaniti strokovno in širšo javnost z vlogo in aktivnostmi članov med osamosvajanjem Slovenije. Začetek tega procesa so člani videli v znameniti akciji Sever in aktivnostih takratnih ONZ za preprečitev t. i. mitinga resnice, ki je bil napovedan za 1. december 1989 v Ljubljani, zato so združenju nadeli ime Sever. Kot ustanovitelji združenja so se pri pristojnem državnem organu registrirali Davorin Bratuš, Anton Bukovnik, Milan Klemenčič, Jože Kolenc, Konrad Krašek, Stanko Leskovšek, Bojan Lunežnik, Stanislav Plohl, Franci Povše in Andrej Rupnik. Društvo je imelo 12 regionalnih odborov, organiziranih po teritorialnem načelu. V prvo predsedstvo združenja so bili izvoljeni predsednik Davorin Bratuš (MNZ), podpredsednik Alojz Flisar (Murska Sobota), sekretar Franc Bevc (Celje) in člani Boris Raj (Slovenj Gradec), Drago Zadnikar (Kranj), Andrej Podlogar (Novo mesto), Zvonimir Kelher (Nova Gorica), Stane Plohl (Ljubljana), Andrej Bobek (Posavje), Slobodan Rozman (Maribor), Maks Oblak (Postojna) in Slavko Gerželj (Koper). Tako organizirano je združenje delovalo dobra štiri leta. Izkušnje so kmalu zahtevale drugačno organiziranost, saj je bilo tako veliko društvo zelo težko voditi in uresničevati interese članov na lokalni ravni. Reorganizacija je bila izvedena na redni skupščini 23. maja 1998 na Brdu pri Kranju, ko je bila ustanovljena Zveza policijskih veteranskih društev Sever, s krajšim imenom Združenje Sever. Na zunaj se ni nič spremenilo, simboli, ime in naslov so ostali enaki, še celo prvi predsednik društva je postal prvi predsednik zveze. Dejansko pa je šlo za povsem novo organizacijo, ki so jo tvorile pravne osebe in tudi na terenu je bilo nekaj sprememb. Regionalni odbori Koper in Postojna ter Ljubljana in MNZ so ustanovili skupni društvi. Preobrazba združenja iz društva v zvezo je trajala kar dolgo časa, doživljala je vzpone ter padce in je bila končana leta 2002. Nadaljnje spremembe je združenje doživelo z ustanovitvijo društva Specialna enota leta 2002 in društva Zasavje leta 2007, s spremembo statuta leta 2006 je dobilo tri podpredsednike, leta 2007 pa so bile ustanovljene komisije za priznanja, statutarna vprašanja, organizacijsko-kadrovske zadeve in zgodovinska komisija. V obdobju 2002 do 2010 je združenje vodil upravni odbor v sestavi predsednik Milan Horvat (PVDS za Pomurje), podpredsedniki dr. Tomaž Čas (PVDS Ljubljana), Miha Molan (PVDS Posavje) in Angel Vidmar (DVS Severne Primorske), generalni sekretar Franc Bevc (VDS za celjsko območje) in člani Emerik Peterka (PVDS Ljubljana), Vincencij Beznik (PVDS Specialna enota), Vinko Mlinšek (PVDS za Koroško), Marjan Vrbnjak (PVDS Maribor), Ciril Magdič (PVDS za Pomurje), Vlado Bezjak (PVDS Posavje), Alojzij Klančišar (PVDS Zasavje), Borut Likar (PVDS Dolenjska in Bela krajina), Ivan Ambrožič (PDVS Severne Primorske), Fabio Steffe (PVDS za Primorsko in Notranjsko), Stanislav Ficko (PVDS Gorenjska) in Aleksander Cvar (VDS za celjsko območje). DELOVANJE ZDRUŽENJA V OBDOBJU 2009 – 2018 V obdobju 2010 do 2014 je združenje vodil upravni odbor v sestavi predsednik Miha Molan (PVDS Posavje), podpredsedniki Borut Likar (PVDS Dolenjska in Bela krajina), Jože Mencin (PVDS Gorenjska), Angel Vidmar (DVS Severne Primor-

Vročitev srebrnega reda za zasluge

ske), generalni sekretar Anton Pozvek (PVDS Ljubljana) in člani Janez Portir (PVDS Specialna enota), Anton Šmid (PVDS za celjsko območje), Vlado Bezjak (PVDS Posavje), Fabio Steffe (PVDS za Primorsko in Notranjsko), Stanislav Ficko (PVDS Gorenjska), Emerik Peterka (PVDS Ljubljana), Darko Šorli (PVDS Maribor), Ciril Magdič (PVDS za Pomurje), Marjan Sivka (PDVS Severne Primorske), Vinko Mlinšek (PVDS za Koroško) in Alojzij Klančišar (PVDS Zasavje). Delovanje v obdobju 2009 – 2014 je bilo usmerjeno v zagotavljanje večje prepoznavnosti združenja Sever in policijskih vojnih veteranov v javnosti, utrjevanje zgodovinskega spomina na dogodke in aktivnosti v obdobju 1989-1991, pomoč članom v stiski, skrb za ranjene in svojce padlih v vojni za Slovenijo 1991, idr. Odmevno smo proslavili 20-letnice pomembnih dogodkov slovenskega osamosvajanja. Pot do realizacije teh projektov ni bila enostavna. V začetni fazi je težavo predstavljala predvsem nedostopnost arhivov notranjega in obrambnega ministrstva. Evidence in dokumenti, uvrščeni v zbirko dokumentarnega gradiva Policija med vojno, so bili označeni z različnimi stopnjami zaupnosti po predpisih, veljavnih v času nastanka. Februarja 1994 je bila vsem dokumentom v zbirki določena vrsta in stopnja tajnosti URADNA TAJNOST / STROGO ZAUPNO. To težavo smo uspeli postopno odpraviti. Pri tem gre zahvala ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal, ki je na pobudo združenja Sever decembra 2009 ustanovila delovno skupino MNZ in Policije za strokovni pregled zahtevkov za dostop do gradiva, zbranega v projektu Policija med vojno. Delovna skupina, ki jo je vodil vodja službe za obrambno in varnostno načrtovanje MNZ Branko Šekoranja, je celotno dokumentarno gradivo ministrstva Policija med vojno pregledala in uredila, odpravila stopnje zaupnosti in v začetku 2011 pripravila za predajo v Arhiv Republike Slovenije. Na predvečer 1. decembra 2009 smo v sodelovanju z MNZ in Policijo pripravili osrednjo slovesnost v Cankarjevem domu, posvečeno 20. obletnici akcije Sever. Pred tem smo takratne razmere v državi in akcijo Sever obširneje obravnavali na strokovnem posvetu v prostorih državnega sveta, razprave pa objavili v posebni številki strokovne revije Varstvoslovje. Leto 2010 smo posvetili projektu Manevrska struktura narodne zaščite. Skupaj z inštitutom za novejšo zgodovino smo izvedli aplikativni raziskovalni projekt, ki sta ga financirali agencija za raziskovalno dejavnost in združenje Sever. Projekt je bil sklenjen z izdajo monografije Prikrita modra mreža

7


25-letnica Združenja Sever – Organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990. Skupaj z zvezo veteranov vojne za Slovenijo smo 4. oktobra 2010 izvedli strokovni posvet v državnem svetu, prispevke in razprave pa objavili v zborniku, posvečenemu 20. obletnici MSNZ. Sodelovali smo na okrogli mizi v organizaciji slovenske vojske 15. maja 2010 v Mariboru, na okrogli mizi Inštituta Jože Pučnik 17. maja 2010 v Ljubljani, pri postavljanju razstave o MSNZ in proslavi, ki je bila 26. septembra 2010 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. V letu 2011 smo si prizadevali izdati kronologijo dejavnosti organov za notranje zadeve v slovenskem osamosvajanju (oktober 1990 – oktober 1991). Projekt je zaradi številnih težav in pomanjkanja finančnih sredstev zastal. Smo pa 27. junija 2011 skupaj z MNZ / Policijo pripravili osrednjo slovesnost ob dnevu policije in na območju nekdanjega mejnega prehoda Holmec odkrili novo spominsko obeležje padlim policistom, ki so branili prehod ob napadu JLA. 22. oktobra 2011 smo na stadionu Bonifika v Kopru skupaj z zvezo veteranov vojne za Slovenijo pripravili osrednjo slovesnost ob 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, s čimer je bila dokončno vzpostavljena suverenost na celotnem ozemlju države. V letu 2011 smo želeli celovito prenoviti zakon o vojnih veteranih. Skupaj z zvezo veteranov vojne za Slovenijo smo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakona in ga uskladili z ministrstvi za notranje zadeve, obrambo in za finance, žal pa zaradi neodzivnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter padca aktualne vlade, zakon ni bil vložen v parlamentarno obravnavo. V letu 2012 so se prioritete v dejavnosti združenja spremenile. S sprejemom zakona za uravnoteženje javnih financ je država korenito posegla v veteranska upravičenja. V vodstvu združenja smo se temu zoperstavili. Začeli smo z aktivnostmi za povrnitev dela neupravičeno zmanjšanih pokojnin članom združenja in drugim upokojenim delavcem MNZ in Policije. Ob pomoči varuhinje človekovih pravic smo na ustavno sodišče vložili pobudo za odpravo 143. člena ZUJF. Tedanja vlada nas je prikrajšala za drugo polovico sredstev za sofinanciranje dejavnosti združenja v letu 2012. Odsotnost možnosti vsakršnega dialoga s predstavniki oblasti, omalovaževanje vojnih veteranov in veteranskih združenj, ustanovitev in favoriziranje združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, nepravilnosti, nezakonitosti in afere so tudi nas, člane združenja Sever pognale v protest, udeležili smo se vseslovenskih vstaj. Po zamenjavi vlade v letu 2013 je pritisk na veteranska združenja ponehal in spet smo se lahko posvetili našim temeljnim aktivnostim. Ob tem smo si skupaj z zvezo veteranov vojne za Slovenijo še naprej prizadevali za odpravo krivičnih določil ZUJF. Skupaj smo na podlagi predčasno zbranih skoraj 7500 podpisov volivcev vložili zakonodajno pobudo za odpravo 101. člena ZUJF (vezano na dopolnilno zdravstveno zavarovanje). Od vseh treh zdravstvenih zavarovalnic smo pridobili ugodnejše pogoje sklepanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za vojne veterane. Ob koncu leta smo v spomin in zahvalo hraniteljem orožja izdali knjižico Tajna skladišča orožja v letih 1990 - 1991. V obdobju 2014 - 2018 je združenje vodil upravni odbor v sestavi predsednik dr. Tomaž Čas (PVDS Ljubljana), podpredsedniki Jože Mencin (PVDS Gorenjska), Angel Vidmar (DVS Severne Primorske), Marjan Vrbnjak (PVDS Maribor), generalni sekretar Anton Pozvek (PVDS Ljubljana) in člani Janez Portir (PVDS Specialna enota), Anton Šmid (PVDS za celjsko

8

območje), Rajmund Veber (PVDS Posavje), Fabio Steffe (PVDS za Primorsko in Notranjsko), Emerik Peterka (PVDS Ljubljana), Darko Šorli (PVDS Maribor), Drago Ribaš (PVDS za Pomurje), Borut Likar (PVDS Dolenjska in Bela krajina), Marjan Sivka (PDVS Severne Primorske), Vinko Mlinšek (PVDS za Koroško) in Alojzij Klančišar (PVDS Zasavje). Zaradi sprememb zakona o društvih se je moralo združenje Sever preimenovati v zvezo društev Sever. Dejavnost zveze društev Sever v letu 2014 so zaznamovale aktivnosti za obeleževanje 20-letnice delovanja zveze, ki so potekale pod pokroviteljstvom predsednika republike in 25. obletnice akcije Sever, ki smo jo obeležili v sodelovanju z MNZ in Policijo. Predsednik republike je zvezi društev Sever vročil srebrni red za zasluge. Skupaj z zvezo veteranov vojne za Slovenijo smo v državnem zboru, državnem svetu, na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za delo uveljavili spremembe novele zakona o vojnih veteranih, s katero je bila pristojnost za veteranske organizacije prenesena na ministrstvo za obrambo. Skupaj z delavci ministrstva za obrambo smo iskali rešitve za pripravo pravilnika in meril za sofinanciranje dejavnosti veteranskih organizacij, kar je rezultiralo v izdaji pravilnika in izvedbenih aktov v začetku leta 2015. V letu 2015 smo dosegli, da vlada ni ponovno posegla v zakon o vojnih veteranih in odložila začetek plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v leto 2018, in da je

Park spomina Tacen

vlada za leto 2016 za 100 % zvišala višino sredstev za sofinanciranje dejavnosti organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov. Dosegli smo spremembo zakona o državnih praznikih in uvedbo praznika dan suverenosti, v spomin na odhod zadnjih vojakov JLA iz Slovenije, ki so slovensko ozemlje dokončno zapustili oktobra 1991 preko Luke Koper. Na ministrstvu za obrambo smo ubranili pravilnik in merila za sofinanciranje veteranskih organizacij iz državnega proračuna, ki so jih vsi ostali deležniki želeli spremeniti v škodo zveze veteranov vojne za Slovenijo in zveze društev Sever. Javno smo polemizirali z nesprejemljivimi aktivnostmi in stališči predsednika republike glede obeleževanja 25. obletnice postroja enote TO v Kočevski Reki. Javno smo nasprotovali razprodaji nekatere za nacionalno varnost države pomembne infrastrukture (letališče Ljubljana in Mobitel). Preko leta smo izvedli številna predavanja za starešine in policiste o vlogi in delovanju organov za notranje zadeve v obdobju osamosvajanja in vojni za Slovenijo ´91.


25-letnica Združenja Sever Skupaj z MNZ in Policijo, MO in Slovensko vojsko ter zvezo veteranov vojne za Slovenijo smo obeleževali 25. obletnico MSNZ in praznovanja zaključili 4. oktobra s slovesno akademijo v Ljubljani.

Proslava ob dnevu suverenosti, Celje 2018

Nadaljevali smo z aktivnostmi za ureditev parka spomina na padle pripadnike policije v vojni in pri opravljanju službenih nalog v Tacnu, ter aktivnosti za podelitev častnega znaka svobode Republike Slovenije šestnajstim v vojni ´91 ranjenim policistom (dvema od teh post humno), ki jih je predsednik republike vročil 25. junija 2016. Z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo iskali rešitve glede plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za vojne veterane iz državnega proračun od 1. 1. 2016 dalje in usklajevali aktivnosti ob komemorativnih slovesnostih ob dnevu spomina na mrtve. Skupaj z zvezo veteranov vojne za Slovenijo smo dosegli, da vlada ni ponovno posegla v zakon o vojnih veteranih in odložila vračilo plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še preostalim vojnim veteranom v leto 2018, in da je upravičencem pravico podaljšala po uradni dolžnosti. Na skupno intervenco je vlada za leti 2017 - 2018 ohranila višino sredstev za sofinanciranje dejavnosti organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov, kot je bila določena za leto 2016. Javno smo se odzvali na nesprejemljive aktivnosti in stališča predsednika republike ob prekopu posmrtnih ostankov iz Hude jame na Maribor-

sko pokopališče ter podelitve najvišjih državnih odlikovanj na pobudo VSO, na žaljive izjave predsedujočega odbora državnega zbora za obrambo in vidnih predstavnikov SDS, idr. Aktivno smo sodelovali pri izvedbi nacionalnega posveta o vlogi rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih sistemov Slovenije in bili sozaložnik zbornika posveta. V letu 2017 smo v okviru nacionalnega posveta z naslovom Nastanek in razvoj slovenske teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije, vodili tretje omizje z naslovom Milica v sistemu vojaške obrambe in bili sozaložnik zbornika posveta. Sodelovali smo pri izvedbi posveta o vojaški strateški rezervi, in pri pripravi prispevka za publikacijo slovenske vojske Sodobni vojaški izzivi pod naslov Veteranske organizacije - ali jih sploh potrebujemo. Ponovno smo vzpodbudili aktivnosti za pripravo predloga sprememb in dopolnitev zakona o vojnih veteranih. Aktivno smo se vključili v reševanje stanovanjske problematike nekaterih upokojenih policistov - vojnih veteranov, ki jim policija ni več podaljšala najemnih pogodb za službena stanovanja. V dogovoru z MNZ in Policijo smo dosegli, da so bili postopki za izpraznitev stanovanj zamrznjeni za eno leto oziroma do sprejetja sprememb in dopolnitev zakona o vojnih veteranih, ki bo reševal to problematiko.

Posvet v Državnem svetu 2017

Januarja in februarja 2018 smo z ministrstvi usklajevali še zadnje spremembe in dopolnitve zakona o vojnih veteranih ter ga s podpisi poslancev vložili v zakonodajni postopek. Zaradi odstopa predsednika vlade obravnave zakona v državnem zboru niso začeli. Za vodstva vseh policijskih uprav in društev Sever smo izvajali predavanja na temo Milica v sistemu vojaške obrambe. Kritično smo se odzivali na medijske objave pisanja Vinka Gorenaka in Igorja Bavčarja na temo Koliko je stara slovenska policija in akcija Sever, opozorili na primere nezakonitega nošenja policijske uniforme na javnih in strankarskih nastopih, idr. Aktivnosti v letu 2019 bodo posvečene obeležitvi 25-letnice delovanja zveze društev Sever in 30. obletnice akcije Sever, ki bodo potekale pod pokroviteljstvom predsednika vlade in v soorganizaciji MNZ in Policije.

Vseslovensko zborovanje za mir, Cerje 2018

9


25-letnica Združenja Sever

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje je bilo ustanovljeno 23. junija 1998. Pred tem smo delovali kot regionalni odbor združenja Sever, ki je bilo ustanovljeno leta 1994, kot enovito društvo na državni ravni. Društvo je včlanjeno v krovno organizacijo, zvezo policijskih veteranskih društev Sever. Društvo ima 712 članov, ki delujejo v devetih odborih, na območju dvaintridesetih občin, kar je obenem območje policijske uprave Celje. Sedež PVD Sever za celjsko območje je v Celju, na Ljubljanski cesti 12. Najvišji organ je skupščina društva, po teritorialnem načelu pa so organizirani odbori, in sicer odbor Celje, Laško, Velenje, Mozirje, Žalec, Šentjur - Dobje, Slovenske Konjice – Vitanje Milan Urbanček - Zreče, Šmarje in Rogaška Slatina. Od leta 2018 je predsednik društva Milan Urbanček, ki je hkrati predsednik odbora Celje. Podpredsedniki društva so Anton Šoštarič, Ludvik Petrič in Dušan Marat, sekretar društva je Stane Malgaj. V upravnem odboru so poleg predsednika društva še predsedniki odborov, in sicer: Ivan Ržen – odbor Laško, Jože Rojšek – odbor Mozirje, Anton Šmid – odbor Rogaška Slatina, Marjan Artič – odbor Slovenske Konjice - Vitanje - Zreče, Franc Kokot – odbor Šentjur - Dobje, Milan Rožman – odbor Šmarje pri Jelšah, Dejan Potočnik – odbor Velenje in Radislav Gašparič – odbor Žalec. Nadzorni odbor vodi Alojz Hrnčič, disciplinsko komisijo pa Janko Napotnik. Za boljše usklajevanje dela v društvu smo imenovali komisijo za arhivsko gradivo, ki jo vodi Ludvik Petrič, komisijo za pravne, organizacijske in statusne zadeve, ki jo vodi Marjan Močnik, komisijo za priznanja in odlikovanja, ki jo vodi Dušan Marat, ter komisijo za šport in družabna srečanja, ki jo vodi Slavko Šmigoc. Člani in članice društva smo kot pripadniki takratnih ONZ na različne načine sodelovali pri zavarovanju demokratičnih procesov ali v vojni za samostojno Slovenijo. Združeni smo zato, da ohranimo spomin na vlogo, ki so jo takrat imeli ONZ, in da seznanjamo javnost z vrednotami, na katerih je temeljilo takratno delovanje.

Odkritje spominskega obeležja v Dobrni

10

To poslanstvo uresničujemo na različne načine, v zadnjem obdobju smo bili najbolj aktivni z udeležbo na prireditvah ob državnih praznikih. Smo soorganizatorji ali organizatorji prireditev, s katerimi obeležujemo prizadevanja za osamosvojitev Slovencev, vse od Maistrovih borcev, preko boja izpod fašizma in nacizma, in še posebej osamosvojitveno vojno za Slovenijo 1991. Navzoči smo na občinskih praznovanjih. Z občinami smo razvili zelo dobro sodelovanje, kar dokazuje tudi njihova finančna podpora našemu delu. Ob dnevu mrtvih in pomembnih obletnicah sodelujemo na komemoracijah, ki spominjajo na grozote druge svetovne

Spominske plakete ustanoviteljem ob 20. obletnici društva

vojne, ter obiščemo grobove naših, v vojni padlih in umrlih tovarišev. Gojimo tudi stike s hranitelji orožja, ki so takrat opravili izredno pomembno delo. S predavanji v osnovnih šolah seznanjamo mladino s takratnimi aktivnostmi, predavamo tudi mlajši generaciji policistov na policijskih postajah. Na kraje pomembnejših osamosvojitvenih dogodkov postavljamo spominska obeležja. Medsebojne odnose, ki so pogoj za uspešno delo in doseganje ciljev, krepimo na družabnih in športnih srečanjih ter z udeležbo v humanitarnih akcijah, ko pomagamo našim članom, članom iz drugih društev v naši zvezi in tudi zaposlenim v policiji. V večini aktivnosti dobro sodelujemo s sorodnimi domoljubnimi, veteranskimi in drugimi sorodnimi društvi: z veterani vojne za Slovenijo, združenjem borcev za vrednote NOB, vojnimi invalidi, Maistrovimi borci, zvezo slovenskih častnikov. Združujemo se v neformalni koordinaciji, sodelovanje pa utrjujemo tudi v formalnih društvenih dejavnostih ter na družabnih in športnih srečanjih. To bo stalnica našega dela tudi vnaprej, prilagajali pa ga bomo trenutnim razmeram, da se bomo lahko ustrezno odzvali na nove izzive. Milan Urbanček


25-letnica Združenja Sever

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER POSAVJE Policijsko veteransko društvo Sever Posavje deluje na območju upravnih enot Sevnica, Krško in Brežice. Društvo ima 417 članov (večina ima status vojnega veterana). Sedež društva je v Krškem, na Cesti krških žrtev 53 (PP Krško). Predsednik društva je Rajmund Veber, podpredsednik Vlado Bezjak (odbor PP Krško), sekretar Anton Vodopivec in blagajničarka Pavla Sotošek. Člani upravnega odbora so še Sonja Molan in Bojan Kaplan (odbor PU Krško), Stanislav Zupančič (odbor PP Krško), Roman Kržan in Franc Kostanjšek (odbor PP Brežice) ter Anton Jermančič in Stane Kokove (odbor PP Sevnica). PredseVlado Bezjak dnik nadzornega odbora je Stanislav Preskar, predsednik častnega razsodišča Miha Molan. Praporščaki so Anton Jermančič, Stanislav Povhe, Jože Ferenčak, Anton Žbül in Rado Ivkovič, ki se udeležujejo vseh prireditev v Posavju in Sloveniji.

zato se mu v imenu vseh članic in članov našega društva še enkrat iskreno zahvaljujem. Zbornik smo razdelili vsem osnovnim, srednjim in višjim šolam v Posavju, knjižnicam ter tukajšnjim veteranskim in domoljubnim organizacijam. Predstavitev zbornika smo imeli v Kulturnem domu v Krškem novembra leta 2016.

Delo društva predlagamo v letnih programih, ki jih sprejme in potrdi zbor članov. Poudarek dajemo seznanjanju strokovne in širše javnosti o vlogi in aktivnostih takratnih ONZ med demokratičnimi procesi v Sloveniji, s poudarkom na območju Posavja. Pohod do tajnega sedeža Postaje milice Brežice leta 1991 na Silovcu

1. decembra 2016 smo ob spominskem dnevu zveze policijskih veteranskih društev Sever pripravili osrednjo proslavo v kulturnem domu v Krškem, na kateri je bilo 560 udeležencev iz vse Slovenije. Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za notranje zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar.

Otvoritev razstave v Krškem

V zadnjih petih letih je bila društvena dejavnost usmerjena v postavljanje spominskih obeležij in izdajo zbornika. Tako smo postavili spominsko obeležje občanom, ki so nam med osamosvojitvenimi procesi hranili orožje in strelivo: v občini Krško na stanovanjski hiši rezervnega miličnika Stanislava Pajka v Gorenjem Leskovcu in v občini Kostanjevica na Krki na stanovanjski hiši družine Gramc na Jablancah. V občini Brežice smo v vojašnici Jerneja Molana na letališču v Cerkljah ob Krki postavili spominsko obeležje vojakom JLA in drugim osebam, ki so med osamosvojitveno vojno pobegnili iz vojašnice in prestopili na našo stran. Po več letih nam je uspelo izdati zbornik o delu in aktivnostih ONZ med akcijo Sever in v osamosvojitveni vojni na območju takratne UNZ Krško. Zbornik z naslovom Policija Posavja v osamosvojitvenih procesih je napisal naš član veteran Miha Molan. Sam je tudi zbral vse podatke za zbornik,

Miha Molan je bil v zadnjih petih letih slavnostni govornik na proslavah ob državnih praznikih v občinah Sevnica, Brežice, Krško in Kostanjevica na Krki. Že iz tega je razvidno, da naše društvo tudi vzorno sodeluje z lokalnimi skupnostmi v Posavju. Poleg tega dobro sodelujemo s policijo, slovensko vojsko ter z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami v Posavju in z zvezo policijskih veteranskih društev Sever.

Pohod po poteh tajnih skladišč orožja milice 90-91 v občini Sevnica

11


25-letnica Združenja Sever Članice in člani se družimo na pohodih, spominskih slovesnostih in športnih tekmovanjih. Še vedno skupaj z veterani vseh štirih posavskih občin vsako tretjo soboto v maju organiziramo tradicionalno srečanje veteranov 91, kjer se pomerimo v športnih in družabnih igrah, sklenemo pa ga z družabnim srečanjem. Enkrat na leto organiziramo tudi enodnevni izlet.

Predstavitev knjige Policija Posavja v osamosvojitvenih procesih

Posebno pozornost namenjamo članom, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo našo pomoč. Za enkrat ni bilo velikih težav, smo pa dva člana oprostili plačila članarine in zanju zaprosili za enkratno denarno pomoč.

Močno si želimo, da bi lahko osamosvojitvene dogodke predstavili mlajšim generacijam v osnovnih in srednjih šolah. Temu smo namenili že veliko aktivnosti, vendar nam ne uspe. Vsi ravnatelji nam niso naklonjeni. Prepričani smo, da bo treba skupaj z ZVVS prek ministrstva za šolstvo ponovno poskušati odpreti njihova vrata in se dogovoriti, da bi vojni veterani svojo dejavnost v osamosvojitvenih procesih lahko predstavili zanamcem. Sami vzorno skrbimo za vzdrževanje spominskih obeležij in se trudimo, da bi v Posavju postavili še dve novi. V zadnjih petih letih je umrlo več naših članov. Enkrat na leto se jih spomnimo tako, da obiščemo njihove grobove in jim prižgemo sveče. Vlado Bezjak

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA PRIMORSKO IN NOTRANJSKO PVDS za Primorsko in Notranjsko vidi svoje poslanstvo predvsem v ozaveščanju delavcev ONZ in mladih o osamosvojitvenih procesih in osamosvojitveni vojni, v skrbi za veterane in njihove svojce ter skrbi za socialno šibkejše. Mlade skušamo prepričati, da sta mir in svoboda neločljivo povezana in da država, v kateri živijo, ni nastala čez noč ali z računalniško aplikacijo. Za to, kar imamo, so bile na žalost potrebne tudi žrtve.

Fabio Steffe

Društvo ima 915 članov in ga od leta 2001 vodi Fabio Steffe, njegov namestnik je Jožef Muhič. Društvo sestavljajo trije območni odbori: Obala, Kras Brkini in Notranjska. Sedež društva je v Kopru. Leta 2015 smo skupaj z OZVVS Postojna pripravili predavanja za učence devetih razredov osnovne šole Cerknica z naslovom Vojna za Slovenijo. Predavanja sta popestrila pra-

12

porščaka obeh društev. Za osnovnošolce je bilo predavanje o vojni leta 1991 nekaj povsem novega, saj je v učbenikih snov predstavljena le v nekaj stavkih. Leta 2016 smo ob 25-letnici osamosvojitvenih aktivnosti sodelovali z gimnazijo Ilirska Bistrica, ki je pripravila razstavo z naslovom 25-letnica osamosvojitvenih aktivnosti na Bistriškem. Častno pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel predsednik države Borut Pahor, ki se je tudi udeležil njenega odprtja. Decembra 2017 smo prvič predavali o osamosvojitvenih procesih tudi v italijanskem jeziku za osme in devete razrede italijanske osnovne šole v Kopru. Več predavanj smo izvedli po vseh enotah policijske uprave Koper. Eno od mnogih je bilo predavanje o nastanku lastne države in osamosvojitvenih procesih

Obeležitev 25-letnice osamosvojitve v Ilirski Bistrici

s ključno vlogo milice oziroma ONZ. O našem odnosu do skupne junaške preteklosti pričajo obeležja, ki jih postavljamo v spomin na dogodke ali osebe. Eno od njih je spomenik, odkrit ob cesti Bivij–Ankaran junija 2016 v spomin na silovit oborožen spopad tedanjih miličnikov

in TO z JLA. Obeležje smo postavili in odkrili skupaj z OZVVS Slovenske Istre ob 25-letnici samostojnosti. Odkrili smo vrsto spominskih plošč na objektih, kjer so bila tajna skladišča orožja in streliva milice med osamosvojitveno vojno: to so bili objekti Gvida Mahniča v Dragonji, Milana Renka


25-letnica Združenja Sever (objekt Finida, Obrov), Vide Stegel v Malem Otoku pri Postojni, družine Kralj v Škocjanu. Ob tem smo poudarili, kako visoka sta bila zavest in pogum posameznikov, ki so v tistih negotovih časih prevzeli tveganje, ko so tajno skladiščili orožje milice in TO, s tem pa izpostavili svoje življenje. Člani našega društva pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo. Vsako leto organiziramo akcijo zbiranja zamaškov, da bi z izkupičkom finančno pomagali našim veteranov in njihovim svojcem ter policistom, ko zaidejo v finančno stisko. Novembra 2018 smo skupaj s petimi športnimi strelskimi klubi organizirali Dobrodelno strelsko tekmovanje za Davida v dinamičnem streljanju na našem strelišču v Črnotičah. Zbrali smo 2.110 evrov dobrodelnih prispev-

kov in jih predali očetu hudo bolnega Davida. Tekmovanja se je udeležilo 60 strelcev. Vsako leto ob dnevu državnosti in v spomin na prvi strel v vojni leta 1991 v Divači 26. junija skupaj z občino Divača in drugimi veterani organiziramo proslavo pred spomenikom Dan prej. Po proslavi se skupaj z veterani OZVVS Kras Brkini in častniki odpravimo na pohod na hrib Kokoška. Skupaj z OZVVS Kras - Brkini smo 25. junija 2018 prvič častno dvignili slovensko zastavo na hribu Kokoška pri Lipici.

Seznanjanje policistov z vlogo in aktivnostmi ONZ v procesih osamosvajanja Slovenije

Maja 2018 smo skupaj z veterani OZVVS Slovenska Istra in člani – lovci LD Rižana organizirali tradicionalno srečanje veteranov v spomin na osamosvojitvene procese. Julija skupaj z

Zbiranje zamaškov za policiste v stiski

Dobrodelna strelska tekma za bolnega Davida

Odkritje spominske plošče Hranitelji orožja milice 90-91 v Malem potoku

OZVVS Notranjske na Mašunu organiziramo tradicionalno srečanje veteranov in se tako spomnimo, da smo leta 1991 z ramo ob rami branili komaj nastalo državo Slovenijo. Skupaj z veterani OZVVS Kras - Brkini in slovenskimi častniki Sežana smo 30. novembra 2018 organizirali tradicionalno srečanje veteranov v spomin na osamosvojitvene procese leta 1991 v Kobjeglavi v občini Komen. Strelska sekcija je najbolj aktivna in prepoznavna v našem društvu. Vsako leto na lastnem strelišču v Črnotičah organizira štiri spominske tekme, posvečene osamosvojitvenim procesom, kot na primer Dan prej, Dan suverenosti in druge. Enkrat na leto organiziramo humanitarno strelsko

tekmo. Izkupiček običajno izročimo našim veteranom, kot pomoč pri zdravljenju otrok ali za izboljšanje socialnega standarda. Lani smo na Škofijah obeležili 20-letnico tradicionalnega pohoda veteranov iz Ankarana na Triglav. Vodenje in organizacijo pohoda si izmenjujemo z OZVVS Slovenske Istre. Pohod je posvečen prvim partizanskim patruljam ter osamosvojitveni in narodnoosvobodilni vojni. Ob tej priložnosti smo izdali spominsko znamko in brošuro. Fabio Steffe

13


25-letnica Združenja Sever

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER GORENJSKA Društvo ima 331 aktivnih članov. V skladu s statutom so člani tudi tisti, ki sprejemajo namene in cilje društva ali imajo zasluge za njegovo delovanje. Tako je že več članic in članov, ki zaradi mladosti niso sodelovali v osamosvojitvenih procesih. V aktualnem mandatu društvo vodi enajstčlanski upravni odbor, predseduje mu Jože Mencin, podpredsedniki so Drago Zadnikar, Jože Ajdišek in Damjan Renko, sekretar je Alojz Mesojedec, blagajničarka pa Irena Meglič. Člani upravnega odbora so obenem vodje območnih odborov: Anton Hribar (Zgornja Gorenjska), Dušan Žnidaršič (Radovljica), Marjan Anzeljc (Tržič), GorJože Mencin tan Simončič (Kranj) in Brane Virant (Škofja Loka). Nadzornemu odboru predseduje Stanislav Ficko, člana sta Milan Klemenčič in Ivan Bizjak. Častnemu razsodišču predseduje Miroslav Dovžan, člana sta Vinko Otovič in Mirko Grmič. Praporščaka društva sta Milan Černoga in Mirko Grmič, spletno stran društva ureja uredniški odbor v sestavi: Jože Mencin (predsednik) in člana Jože Romšak (administrator spletne strani) ter Damjan Renko (tehnični urednik.) Sedež društva je na Cesti Ste Marie Aux Mines 19 v Tržiču.

zbornika (Osamosvojitev na Gorenjskem 1989 – 1991, 1. del, avtorja sta Milan Klemenčič in Damjan Renko, in Osamosvojitev na Gorenjskem 1989 – 1991, 2. del, avtor je Milan Klemenčič). Društvo si še vedno prizadeva, da bo v naslednjih letih izdalo 3. del zbornika o osamosvojitvenih dogodkih na Gorenjskem, kjer bodo predstavljeni tudi vloga in aktivnosti civilne obrambe ter vsi udeleženci osamosvojitvene vojne na Gorenjskem iz ONZ. Leta 2016 so člani društva pomagali veteranskim kolegom v pokrajinskem odboru ZVVS za Gorenjsko, pri pripravi in izdaji zbornika Vloga teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosvajanja republike Slovenije 1990–1991.

Delo društva določajo na občnih zborih sprejeti letni programi. Temeljni poudarki so na seznanjanju tako notranje kot zunanje javnosti o vlogi in aktivnostih ONZ med demokratičnimi procesi v Sloveniji ter o organizacijskih pripravah in neposrednih aktivnostih v osamosvojitveni vojni na območju Gorenjske in širše. V ta namen društvo že vrsto let intenzivno zbira zgodovinske vire. Nekaj gradiva je že koristno uporabilo v komisiji za zgodovinsko dejavnost pri zvezi policijskih veteranskih društev Sever (npr. kronologija Modri ščit, brošura Tajna skladišča orožja milice v letih 1990–1991). Večji del gradiva je bil temelj za zapolnitev publicistične praznine s področja osamosvojitvenih dogajanj na območju Gorenjske. Društvu je tako v letih 2012 in 2013 uspelo izdati dva zgodovinska

Odkritje spominskega obeležja Hranitelji orožja milice 90-91 v Tržiču

Društvo je v obdobju 2014–2018 skupaj z zvezo policijskih veteranskih društev Sever in lokalnimi skupnostmi postavilo in odkrilo dvajset spominskih obeležij hraniteljem orožja, v programskem letu 2019 pa sta predvidena postavitev in odkritje še štirih obeležij. Društvo je tudi vzpostavilo njihovo evidenco, ki že v obstoječi obliki omogoča izdajo monografije na regijski ali državni ravni. V letih 2015–2016 je za policiste iz policijske uprave Kranj in druge slušatelje pet usposobljenih članov društva izvedlo predavanja na temo Organi za notranje zadeve v procesu osamosvajanja Slovenije, prilagojeno za območje delovanja PVD Sever Gorenjska (udeležba: 422 aktivnih policistov, upokojenih policistov in vabljenih gostov). Predavanja so bila povsod odlično sprejeta in pohvaljena.

Ekskurzija članov društva na Dolenjsko

14

Društvo za promocijo vloge nekdanjih ONZ med osamosvajanjem Slovenije že nekaj let dobro sodeluje tudi z zunanjo javnostjo, in sicer z javnimi nastopi posameznih funkcionarjev društva ali drugih članov v javnih medijih in muzejskih ustanovah, na spominskih slovesnostih in drugih dogodkih ter z organizacijo okroglih miz (npr.: Vloga kriminalistične službe UNZ Kranj v osamosvojitvenih procesih Slovenije in


25-letnica Združenja Sever nju s svojci in PU Kranj tudi ob smrti članov društvo zagotavlja pomoč ali organizira pogrebno slovesnost. Društvo aktivno sodeluje tudi pri organizaciji in izvedbi že tradicionalnih spominskih pohodov v Dražgoše, na Krn in h Krnskemu jezeru ter na Triglav. Velika pozornost se v društvu namenja tudi dobremu sodelovanju s PU Kranj, s katero že vrsto let organiziramo skupne slovesnosti ob dnevu policije in dnevu državnosti, ter z drugimi veteranskimi organizacija-

Skupaj v vojni - skupaj v miru

osamosvojitveni vojni 1991, Milica v sistemu vojaške obrambe). Glede na spodbuden odziv javnosti bo društvo tudi v bodoče poskušalo organizirati in izvesti podobne medijsko izstopajoče dogodke. 20. oktobra 2017 je društvo na Jesenicah pripravilo slavnostno akademijo ob 20-letnici svojega delovanja, ki se je je udeležilo 146 članov društva in vabljenih gostov. Narodov zgodovinski spomin ohranja društvo tudi z organizacijo in aktivno udeležbo na različnih spominskih slovesnostih in dogodkih, pri čemer zelo dobro sodeluje z drugimi veteranskimi organizacijami na območju Gorenjske, predvsem z območnimi združenji veteranov vojne za Slovenijo, območnimi združenji borcev za vrednote NOB in njihovimi članicami ter lokalnimi skupnostmi (občine, krajevne skupnosti, vaški odbori). Samostojno ali skupaj z njimi društvo vsako leto organizira spominske slovesnosti na nekdanjih mejnih prehodih Rateče, Karavanke, Ljubelj, Jezersko in na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer so v osamosvojitvenem letu 1991 potekale bojne aktivnosti in je društvo od 2009 do danes v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, posameznimi gospodarskimi družbami in območnimi združenji ZVVS postavilo in odkrilo pet spominskih obeležij.

Zadnje slovo

mi na območju Gorenjske kot tudi širše. Posebno pozornost društvo namenja 1. decembru, spominskemu dnevu zveze policijskih veteranskih društev Sever.

Društvo namenja veliko truda pridobivanju novih članov ter pomoči članom, ki so v osebni socialni stiski. V sodelova-

32. Veteranski pohod na Triglav 2017

V zadnjih letih društvo skrbi za boljše obveščanje notranje in zunanje javnosti. Aktivno oblikujemo spletno stran, ki v zadnjem obdobju omogoča prehod s spletne strani društva na skupen spletni portal združenja Sever. Na področju družabnih dejavnosti, še posebej rekreacije, se tako ekipe kot posamezne članice in člani udeležujejo športnih tekmovanj v organizaciji združenja Sever, za druge pa društvo vsako leto organizira tudi enodnevne veteranske pohode. Jože Mencin

Slovesnost na Letališču Jože Pučnik na Brniku, 2018

15


25-letnica Združenja Sever

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER LJUBLJANA Društvo deluje v ljubljanski regiji na območju dvaintridesetih občin, ki obsegajo območja upravnih enot Ljubljana, Domžale, Kamnik, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Litija, Logatec in Vrhnika. Delo v društvu je organizirano po teritorialnem načelu. Poleg temeljnih organov imamo devet območnih odborov, v katerih so povezani in delujejo naši člani. Društvo deluje v ljubljanski regiji na območju dvaintridesetih občin, ki obsegajo območja upravnih enot Ljubljana, Domžale, Kamnik, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Litija, Logatec in Vrhnika. Delo v društvu je organizirano po teritorialnem načelu. Poleg temeljnih organov imamo devet območnih odborov, v katerih so povezani in delujejo naši člani. Predsednik društva je Emerik Peterka, podpredsedniki so Ivan Škulj, Andrej Janežič in Bojan Arh, sekretar je Gojislav Kern, predsedniki odborov pa so: Ljubljana – Rado Jože Kerč, MNZ – Mihael Burilov, Kočevje-Ribnica – Peter Ješelnik, Grosuplje – Andrej Škrajnar, Litija – Dušan Jovanovič, Domžale – Maksimiljan Karba, Kamnik – Ivan Brinovec, Vrhnika-Logatec Zdravko Godnjavec in poklicna gasilska brigada Ljubljana – Anton Balant. Znotraj posameznih odborov so organizirani tudi pododbori. Nadzorni odbor vodi Anton Pozvek, častno razsodišče Janko Koprivšek in komisijo za statutarna, finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja Marjan Antončič. Sedež društva je na Vodnikovi ulici 43 A v Ljubljani. Konec leta 2018 je imelo naše društvo 1.119 članov.

Emerik Peterka

bujati prijateljske vezi med člani, zagotavljamo prijateljsko in socialno pomoč ranjenim in svojcem padlih policistov, organiziramo in se udeležujemo različnih slovesnosti, družabnih in športnih prireditev ter skrbimo za uveljavljanje interesov svojih članov. Društvo je bilo v zadnjih letih izredno aktivno pri ohranjanju zgodovinskega spomina, promoviranju veteranstva ter pri organizaciji in sodelovanju na različnih prireditvah. V letih 2014 do vključno 2018 smo v našem društvu organizirali, sodelovali pri organizaciji ali se udeležili 738 proslav, slovesnosti, komemoracij in drugih prireditev ter organizirali ali se udeležili 94 športnih, družabnih ali rekreacijskih prireditev.

Spominska slovesnost pri obeležju v vojni ´91 padlega miličnika Stanislava Straška v Ljubljani

Pomembnejše aktivnosti v tem obdobju so bile:

Razvitje prapora odbora Sever Kočevje-Ribnica

Eden najpomembnejših ciljev našega delovanja je seznanjanje strokovne in širše javnosti z vlogo in aktivnostmi članov društva med demokratičnimi procesi v Sloveniji, pridobivanje in hramba pisnega, slikovnega in drugega gradiva ter dokumentacije članov o aktivnostih v tem obdobju. Organiziramo razne oblike strokovnih srečanj, ohranjamo in obujamo spomin na dogodke iz časa osamosvajanja, priprav in neposrednih aktivnostih v vojni za osamosvojitev Slovenije. V ta namen si prizadevamo ohranjati in vzpod-

16

— vsako leto organiziramo centralno društveno proslavo ob dnevu državnosti in dnevu slovenske policije v policijski akademiji v Tacnu skupaj s PU Ljubljana, IPA klubom Ljubljana, OPS Ljubljana in klubom upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca Ljubljana; — vsako leto skupaj z OZVVS Ljubljana organiziramo in se udeležimo pohoda in slovesnosti v spomin v Rožni dolini sestreljenega pilota helikopterja Tonija Mrlaka; — na pobudo svetovne veteranske federacije vsako leto 21. septembra ob svetovnem dnevu miru, ki ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov, organiziramo in se udeležimo pohoda za mir; — od leta 2013 smo skupaj z OZVVS Ljubljana organizirali pet slovesnosti z odprtjem prepleskanih prostorov v porodnišnici Ljubljana. Beljenje prostorov so prostovoljno izvajali veterani PVD Sever Ljubljana in OZVVS Ljubljana; — vsako leto konec junija skupaj s PU Ljubljana pripravimo komemoracijo pri spominski plošči na Aškerčevi cesti v


25-letnica Združenja Sever

Strokovno vodenje po razstavi v Osnovni šoli Vič v Ljubljani

Ljubljani, kjer je med osamosvojitveno vojno izgubil življenje policist Stanislav Strašek; — vsako leto organiziramo tekmovanje veteranov v ribolovu v Litiji in tekmovanje v balinanju v Logatcu; — vsako leto društvo organizira dva izleta v različne kraje po Sloveniji; — oktobra 2014 smo ob 25-letnici akcije Sever organizirali slovesnost pri LD Banja Loka ter tudi slovesno razvili prapor odbora Ribnica - Kočevje; — oktobra 2014 smo na stanovanjski hiši Janeza Rozmana, v Kamniku pod Krimom 143, odkrili spominsko obeležje hranitelju orožja. V tem objektu je bilo med osamosvojitveno vojno tajno skladišče orožja, streliva in opreme PEM UNZ Ljubljana mesto in UNZ Ljubljana okolica; — marca 2015 so predstavniki društva sodelovali pri usposabljanju policistov PU Ljubljana. Predstavili so vlogo ONZ med demokratičnimi procesi v Sloveniji konec osemdesetih let, aktivnosti v pripravah in izvedbi akcije Sever ter v osamosvojitveni vojni leta 1991. Izvedli smo 40 predavanj, ki se jih je udeležilo 1.017 policistov, vključno s starešinami in vodstvom policijske uprave; — oktobra 2015 smo z OZVVS Kamnik - Komenda organizirali slovesnost in v Kamniku odkrili spominsko obeležje osamosvojiteljem; — leta 2015 smo ob 25-letnici akcije Sever izdali knjigo Akcija Sever in medijski odzivi na obeležitev njene 20.

obletnice. Akcija Sever je bila namreč prvič celovito in zelo obsežno predstavljena ob 20-letnici leta 2009, ob tem pa je bil opazen izjemen odziv medijev. O medijskih objavah je Aljoša Sopotnik pod mentorstvom dr. Tomaža Časa opravila raziskavo v diplomski nalogi na fakulteti za varnostne vede, z naslovom: Varnost in stiki z javnostjo – študija primera poročanja medijev o obeležitvi 20. obletnice akcije Sever; — junija 2016 smo skupaj z OZVVS mesta Ljubljana, OZVVS Ljubljana in MO Ljubljana v mestnem muzeju Ljubljana organizirali slovesnost ob 25-letnici osamosvojitve; — novembra 2016 smo za člane odbora Kamnik izvedli predavanje o mestu in vlogi ONZ v pripravah na osamosvojitev in osamosvojitveni vojni, leta 2016 pa še za člane odborov Domžale in Ribnica-Kočevje; — marca 2018 smo se v Kamniku udeležili odprtja likovne razstave z naslovom Mali grad – biser kulturne dediščine. Likovna in literarna dela so prispevali učenci osnovnih šol iz Kamnika in Komende, ki so leta 2017 sodelovali na natečaju na temo domoljubja, ki ga je razpisal koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij Kamnik;

Zaključek Mrlakovega pohoda v Ljubljani 2018

— aprila 2018 smo bili v Ljubljani soorganizatorji sklepne slovesnosti 10. literarnega natečaja za učence osnovnih šol iz Slovenije z naslovom Moja rodna domovina; — oktobra 2018 je bil v knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku predstavljen zbornik Ne pozabimo, ki ga je izdal OZVVS Kamnik-Komenda. V zborniku so objavljeni tudi prispevki predsednika in članov PVD Sever Ljubljana, odbor Kamnik, ki se nanašajo na nekatere dogodke in delo takratne milice (hramba orožja, akcija v Kamniški Bistrici in osebno doživljanje osamosvojitvene vojne); — novembra 2018 smo v osnovni šoli Ljubljana Vič postavili razstavo Vojna za samostojno Slovenijo 1991. Zelo dobro sodelujemo z ministrstvom za notranje zadeve in policijo na državni, regionalni in lokalni ravni ter s stanovskimi in veteranskimi organizacijami in občinami na našem območju. Prepričani smo, da se bo uspešno sodelovanje v korist vseh nadaljevalo tudi v prihodnje. Emerik Peterka

Vojni veterani ´91 prebelili prostore ljubljanske porodnišnice

17


25-letnica Združenja Sever

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER MARIBOR Društvo je ob ustanovitvi štelo 420 članov in je neprestano rastlo. Sedaj nas je okoli 840. Že vsa leta delovanja se trudimo, da bi se včlanilo čim več tistih, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slovenije. Želimo, da se pridružijo tudi mlajši člani, na katere bomo prenašali naše spomine na tiste čase. tistih, ki so sodelovali v procesih osamosvajanja.

Darko Šorli

Predsednik društva je Darko Šorli, podpredsednika sta Marjan Vrbnjak in Bojan Lunežnik. Tajnik društva je Zoran Mušič, blagajnik Stanko Bezjak. Nadzorni odbor vodi Olga Dvoršak, komisijo za statutarna, finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja Igor Štern, častno razsodišče Marjan Korenjak. Praporščaki društva so Franc Selinšek, Dušan Turk, Zvonko Koletnik, Slavko Žalar, Bojan Požegt in Samo Turčin. Sedež društva je v Mariboru, na Maistrovi ulici 2, spletna stran: http://www.sever-maribor.com/. Društvo je imelo ob ustanovitvi svoje odbore na vseh policijskih postajah in v notranjih organizacijskih enotah policijske uprave Maribor, na območju katere tudi deluje. Zaradi različnih razlogov, med katerimi je predvsem upokojevanje, so se odbori začeli počasi zmanjševati in združevati. Trenutno deluje 14 odborov, ki jih vodijo predsedniki in so razporejeni po celotnem območju našega društva. Ohranjanje spomina na čas osamosvajanja je ena temeljnih nalog tudi našega društva. Potem ko smo izdali prvi zbornik Miličniki v bran domovine, je leta 2016 izšel še drugi del, v katerem so zajeti preostali dogodki ter pričevanja udeležencev in

18

Odkritje obeležja v spomin na letalski napad 1991 na zgradbo Postaje milice Šentilj in hudo ranjena miličnika v njej

Izdaja društvenega zbornika Miličniki v bran domovini - drugi del

Otvoritev razstave Vojna za samostojno Slovenijo 1991 v OŠ Draga Kobala Maribor

Društvo zelo uspešno deluje v koordinacijah veteranskih in domoljubnih organizacij, ki so ustanovljene v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici in Pesnici. Povezovanje in sodelovanje veteranskih in domoljubnih organizacij v različnih aktivnostih sta se pokazala kot zelo dobra. Skupaj nam je uspelo organizirati različne dogodke, ki se jih je udeležilo veliko naših članov in tudi mnogo drugih udeležencev. Ena od skupnih aktivnosti je bil zbornik Vzhodnoštajerska pokrajina v procesih osamosvajanja, ki je izšel decembra leta 2018. Gre za zbornik, ki naj bi, kot je zapisal odgovorni urednik Venčeslav Ogrinc, »… osvetlil osamosvojitvena dogajanja na območju vzhodnoštajerske pokrajine. Pri tem pa nismo želeli govoriti le o vlogi TO in milice v takratnih dogajanjih, temveč osvetliti vse dejavnike, ki so v ta proces tvorno posegali …«. Kot smo že zapisali v zbornik, ki je izšel ob 20-letnici, še vedno tvorno sodelujemo pri organizaciji spominske slovesnosti na Osankarici (pri Treh žebljih), posvečeni poslednjemu boju Pohorskega bataljona. Spominski pohod, znan pod imenom Festival miru – Šarhov pohod, je v teh letih zrasel v velik dogodek, ki se ga udeležuje vedno več pohodnikov. Posebna enota milice je v prelomnih trenutkih za Slovenijo odigrala posebno vlogo in pokazala, kako se je mogoče boriti proti tudi tako močnemu nasprotniku, kot je bila JLA. V zahvalo za vse, kar so njeni pripadniki


25-letnica Združenja Sever prispevali v vojni, je bila na Trubarjevi 19 v Mariboru odkrita spominska plošča. Leta 2018 smo odkrili spominsko obeležje na stavbi policijske postaje Šentilj, ki jo je 28. junija 1991 obstreljevalo letalstvo JLA, pri tem pa sta bila huje ranjena dva miličnika. Listino o medsebojnem sodelovanju na območju občin Kungota, Pesnica in Šentilj smo leta 2018 razširili in medse povabili tista domoljubna društva, ki formalno še niso podpisala listine, čeprav smo z njimi tudi pred tem dobro sodelovali.

Veliko pozornosti smo posvetili prenašanju domoljubja na mlajše generacije in seznanjanju z dogodki v času osamosvajanja. V ta namen smo za učence organizirali predavanja, v več osnovnih šolah pa smo tudi postavili razstave zveze policijskih veteranskih društev Sever. Zaradi zanimanja smo predavanja s to tematiko organizirali tudi za starejšo populacijo. 25. junija 2016 je predsednik države s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval miličnike, ki so bili ranjeni v vojni za Slo-

Poklon padlim v vojni ´91 v Mariboru

Strokovna ekskurzija veteranov društva na Cerje in Sabotin

venijo. Med njimi so bili tudi Darko Pajtler, Bojan Malec, Brane Bratuša, Gorazd Grm in Jožef Šrok, ki so bili ranjeni v spopadih na mejnem prehodu Šentilj. Zapisali smo le nekaj dogodkov, ki so se nam zdeli najpomembnejši. Vsak dogodek, vsaka aktivnost zahteva veliko časa ter pripravljenosti za delo in angažiranje posameznikov, zato hvala vsem, ki ste sodelovali. Ne mi in ne naši potomci ne smemo pozabiti na čas osamosvajanja Slovenije in takratnih dogodkov. Odgovorni smo za to, da bomo prenesti spomine na mlajše,

jih zapisali ali kako drugače iztrgali pozabi. V društvu smo se dalj časa pogovarjali o tem, kako ohraniti trajen spomin na rezervnega miličnika Roberta Hvalca, ki je bil ubit med delom, v noči na 28. junij 1991. Porodila se je ideja, da po njem imenujemo stavbo policije na Marčičevi ulici 1 v Mariboru, znano pod imenom Klub, v kateri je med vojno imela sedež PEM PU Maribor. Mestni občini Maribor bomo poslali pobudo tudi za poimenovanje ulice, trga ali osnovne šole. Aktivnosti že potekajo. Darko Šorli

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA POMURJE Od ustanovitve združenja Sever leta 1994 v Pomurju izvajamo dejavnosti, s katerimi poskušamo ohranjati spomin na dogodke pred in med osamosvojitveno vojn ter takoj po njej, pomagamo veterankam in veteranom ter krepimo domoljubje.

Drago Ribaš

Na socialnem področju seznanjamo članstvo s spremembami socialne zakonodaje, organiziramo slovo od pokojnih članov in obveščamo članstvo o prizadevanjih za spremembe zakona o vojnih veteranih in drugih predpisov, ki urejajo veteranstvo. Poleg tega sami ali s pomočjo združenja Sever in ustanove Franc Rozman Stane iščemo možnosti za pomoč veteranom. Za enega veterana smo pomoč urejali tudi z državnimi organi v kraju njegovega bivanja.

Povečanje prepoznavnosti društva v notranji in zunanji javnosti je bilo uspešno in postajamo sogovornik tistim, ki organizirajo prireditve na temo bližnje zgodovine. Izvedli smo

Predstavitev knjige Pomurje je gorelo modro 1. in 2. del

19


25-letnica Združenja Sever Vsako leto organiziramo pohod po poteh pomurske policije v krajih, kjer so bili med osamosvojitveno vojno boji z JLA ali se je hranilo orožje ali v spomin na takratno bivanje katere od enot (predvsem PEM). na terenu. Smo soorganizator pohodov Gornja Radgona–Radenci in pohoda v Dolgi vasi, zadnji dve leti tudi pohoda v Štrigovi iz Slovenije v Hrvaško in obratno, ki so odmevni in dobro obiskani. Razstave zveze policijskih veteranskih društev Sever Človeka nikar, 25 let osamosvojitvene vojne in MSNZ odpiramo tudi v manjših krajih in s tem omogočimo obisk tistim, ki drugam ne bi prišli, ter tudi učencem osnovnih in srednjih šol. Razstave smo imeli tudi na sejmih Agra in Sobra, kjer je obisk bistveno večji. Sodelovanje z madžarskimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami

več aktivnosti za njeno oblikovanje ter pomagali ustanoviti pomursko koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij (KoDVO), katerega namen je skupaj organizirati večje prireditve ali projekte in skupaj nastopati za pomoč veteranom in domoljubom. Bili smo uspešni in prodorni tudi pri ozaveščanju predvsem mladih o osamosvojitveni vojni in domoljubju. Intenzivno smo zbirali gradivo in po večletnem delu smo leta 2014 skupaj s policijsko upravo Murska Sobota izdali knjigo Zgodovina pomurske policije in orožništva. Še več let je trajalo, da smo maja 2018 izdali zbornik Pomurje je gorelo modro, ki je bil zaradi obsežnosti zbranega gradiva izdan v dveh delih. Do pomladi 2019 bi radi izdali še e-knjigo, v kateri bi bili navedeni zbornik, dokumentarni film Gornja Radgona 1991 ter vse objavljeno in neobjavljeno gradivo, ki smo ga zbrali. Leta 2018 smo skupaj z zvezo veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) po končanem literarnem razpisu v osnovnih in srednjih šolah izdali zbornik prispevkov na natečaj z naslovom Spominska obeležja pripovedujejo. Že nekaj let ima društvo okrog 460 članov, nekaj članov je izstopilo ali umrlo, toliko pa smo dobili novih. Bili smo bistveno bolj navzoči v medijih, tako lokalnih kot državnih, ki so poročali o naših prireditvah. Tudi s članki v lokalnih tiskanih in elektronskih medijih smo povečevali našo prepoznavnost. S to dejavnostjo bomo nadaljevali, predvsem z lokalnimi – občinskimi sredstvi javnega obveščanja, saj tako zagotovimo največjo prepoznavnost društva v celotnem Pomurju.

Skupaj s prekmurskim in drugimi društvi general Maister, OZVVS in predvsem lokalnimi skupnostmi smo vsako leto slovesno obeležili priključitev Prekmurja k matici.

Strokovna eksurzija članov društva v Gotenico

Vedno bolj so obiskane komemoracije na pokopališčih in pred spominskimi znamenji, ki jih skupaj z lokalnimi skupnostmi in sorodnimi društvi izvajamo pred dnevom mrtvih v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi, Radencih in drugje. Sodelujemo s slovensko vojsko na prireditvah ob državnih praznikih in drugih priložnostih; ob dnevu slovenske vojske v vojašnici v Murski Soboti naša ekipa sodeluje pri kuhanju vojaškega obroka. Ob dnevu slovenske vojske je na slovesnosti v Rakičanu naša ekipa v kuhanju tudi zmagala. Sodelovali smo v aktivnostih policijske uprave Murska Sobota ob dnevu državnosti in dnevu policije v Tacnu in tudi ob drugih priložnostih (v prostorih policije so organizirane slovesnosti ob spominskem dnevu zveze policijskih veteranskih društev Sever, okrogle mize itd.). Slovesnost ob dnevu državnosti pri mostu čez reko Muro v Srednji Bistrici je bila združena z 50-letnico TO, ki jo je organizirala zveza veteranov vojne za Slovenijo. Tradicionalno se udeležujemo slovesnosti lokalnih skupnosti ob državnih praznikih in drugih pomembnih datumih. Slovesnosti ob koncu druge svetovne vojne na Trgu zmage v Murski Soboti se udeležujemo tradicionalno in tudi slovesnosti pred spomenikom osamosvojitve v Murski Soboti, Ljutomeru in Radencih.

Srečanje pripadnikov PEM 1991 in PPE 2018

20

Pri sodelovanju z veteranskimi društvi iz sosednjih držav smo bili nekoliko bolj uspešni kot v prejšnjem obdobju. Ohranilo se je sodelovanje z društvi iz Madžarske. Še vedno pa je v povojih sodelovanje z veterani iz Čakovca.


25-letnica Združenja Sever Uspešno potekajo tekmovanja v ribolovu v Krogu, leta 2018 je bilo eno tudi v Žibercih. Naši člani so bili zelo uspešni na tekmovanjih v smučanju, šahu, streljanju v organizaciji slovenske vojske, ribiških tekmovanjih v organizaciji drugih društev, vedno smo sodelovali tudi na veteranskih igrah. Poleg tega smo vsako leto septembra sodelovali na športnem srečanju aktivnih in upokojenih policistov v Odrancih, kjer so bile naše ekipe izjemno uspešne.

Veterani Sever na sejmu AGRA v Gornji Radgoni

Z ZVVS smo za območje Pomurja soorganizirali literarni natečaj Spominska obeležja pripovedujejo, ki se je končal novembra 2017, leta 2018 pa so bili na posebni slovesnosti razglašeni rezultati. Oktobra 2018 smo z udeležbo članic KoDVO objavili nov natečaj, slovesnost ob zaključku razpisa bo spomladi 2019 v Ljutomeru. Skupaj z ZVVS nadaljujemo predavanja v osnovnih in srednjih šolah v Pomurju, vsako leto jih je bilo povprečno dvaindvajset, in sicer takrat, ko po programu obravnavajo čas konca SFRJ in osamosvojitveno vojno.

Veliko udeležbo naših otrok in vnukov beležimo na vsakoletnih z obiskom Božička, ki jo organiziramo skupaj s stanovskimi društvi policije (IPA in PSS). Jesenski kostanjev piknik je bil leta 2018 uspešno ponovljen v Rogaševcih v organizaciji pododbora Murska Sobota – z upanjem, da bo postal tradicionalen, kot je tradicionalno srečanje pododbora PM Ljutomer za 13. maj in pododbora Gornja Radgona takoj po novem letu. Skupaj s policijsko upravo smo organizirali prvo srečanje PEM in PPE, ki je bilo izjemno obiskano in tudi dobro medijsko podprto. Predstavniki PPE so izvedli vajo vzdrževanja javnega reda in mira, ko je ta huje kršen, naši člani pa prikazali opremo PEM, ki se je uporabljala pred in med osamosvojitveno vojno. Druženje po vaji je pokazalo potrebo po izmenjavi izkušenj. Vsako leto jeseni in spomladi poskušamo izvesti dva izleta v kraje, kjer se je kaj dogajalo med osamosvojitveno vojno. Pri tem se dobro povezujemo z drugimi društvi Sever v državi. Drago Ribaš

DRUŠTVO VETERANOV SEVER SEVERNE PRIMORSKE Temeljno poslanstvo društva je ohranjanje spomina na osamosvojitvene procese in osamosvojitveno voljno leta 1991. Člani društva, ki jih je nekaj manj kot 400, to uresničujejo na številnih področjih. Društvo, organizirano v desetih pododborih, deluje na območju trinajstih občin Severne Primorske. Zgodovinska dejavnost

Angel Vidmar

Leta 2015 smo v Novi Gorici, na stanovanjski hiši Ivana Gabrijelčiča, v kateri je bilo v letih 1990 in 1991 tajno skladišče orožja milice, odkrili spominsko ploščo. Leta 2016 smo jo odkrili na stanovanjski hiši Janija Manfreda v Šempetru, leta 2017 pa v Podgozdu nad Novo Gorico, v hiši družine Cej.

Leta 2018 smo postavili še dve spominski obeležji, in sicer na Colu, kjer smo miličniki in teritorialci zajeli vojake JLA, ki so pobegnili po eksploziji skladišča v Črnem Vrhu nad Idrijo, in v bližini Temnice na Krasu, kjer smo miličniki 28. junija 1991 ustavili in razorožili skupino vojakov JLA. Sodelujemo na vseh slovesnostih in prireditvah, ki jih organizirajo sorodne veteranske organizacije v spomin na

Jeseni 2017 smo v spomin na skupno delovanje milice in TO pri razorožitvi skupine pripadnikov JLA v Podmarku med Rožno Dolino in Šempetrom skupaj z veterani vojne za Slovenijo in občino Šempeter - Vrtojba odkrili spominsko ploščo. Milica je med osamosvojitveno vojno skrbela za vojne ujetnike - pripadnike JLA, ki so bili zajeti med oboroženimi spopadi. Na območju Severne Primorske so bili trije zbirni centri za vojne ujetnike. Na dveh smo že postavili spominske table. Junija 2015 smo skupaj z občino Kobarid, osnovno šolo Simona Gregorčiča, Kobarid (podružnično šolo Drežnica) in krajevno skupnostjo Drežnica na zgradbi te podružnične šole odkril spominsko ploščo, ker je bil tam leta 1991 zbirni center za vojne ujetnike.

Praznovanje dneva suverenosti v Lokavcu

21


25-letnica Združenja Sever Prepričani smo, da smo upravičili zaupanje vodstva in članov združenja. V zadnjih nekaj letih so bili zelo uspešni naši strelci. Udeleževali so se tekmovanj v praktičnem streljanju s kratkocevnim orožjem in posegali po najvišjih mestih. Naši tekmovalci so bili uspešni tudi na drugih tekmovanju, bodisi tistih, ki jih je organizirala slovenska vojska, ali tistih, ki so jih organizirale veteranske in domoljubne organizacije. Tradicionalno potekajo tekmovanja v streljanju z MK puško na Vojskem in v Lokavcu, z zračnim orožjem pa v Solkanu. Naše društvo ob dnevu suverenosti organizira tudi tekmovanje v natančnem streljanju s pištolo v Ajbi pri Kanalu ob Soči. Velik logistični in varnostni zalogaj je tudi vsakoletna so organizacija dvanajstih kolesarskih maratonov Po poteh obeležij vojne 1991, dolgih nekaj več kot 70 kilometrov. Ljubitelji pohodništva in gora so bili aktivni vsa leta. Stalnica je marčevski zimski pohod na Porezen nad Cerknim, v spomin na tragične dogodke med drugo svetovno vojno. V spomin na konec prve svetovne vojne se naši člani novembra udeležujejo pohoda h Krnskemu jezeru. V naši organizacije je pohod v spomin na ustanovitev IX. korpusa, ki poteka decembra iz Dolenje v Gorenjo Trebušo. Kljub nekaterim

Dobrodelni koncert za Dušana Komarja

zgodovinske dogodke prve in druge svetovne vojne in vojne leta 1991. Pomoč veteranom Spomladi 2014 smo organizirali dobrodelni koncert v Šempetru, da bi zbrali sredstva za pomoč našemu članu. S takšnimi aktivnostmi in sicer skromno finančno pomočjo pokažemo svojim članom, da nam ni vseeno, ko imajo težave. Športne aktivnosti in druženje ZPVD Sever je našemu društvu v zadnjih letih zaupal organizacijo dveh državnih tekmovanj v kegljanju. Leta 2018 smo pripravili prireditev ob spominskem dnevu združenja.

Pohodniki DVS Severne Primorske na vrhu Triglava

zapletom smo še vedno tudi soorganizatorji spominskega pohoda na Škabrijel, imenovanega Pohod treh vojn. Leta 2015 smo uresničili že dolgo načrtovan večdnevni pohod od spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju do Triglava. Prvega se je udeležilo osem naših pohodnikov. Nato je postal tradicionalen, tako kot pohod iz doline Trente na Triglav v okviru vsakoletnih julijskih spominskih pohodov na Triglav. Naši člani se ga udeležujejo že dve desetletji. Sodelovanje z lokalnimi skupnosti in drugimi organizacijami

Naši kolesarji

22

Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi smo utrdili. Pogosto smo organizatorji ali soorganizatorji različnih dogodkov, ki spominjajo na čas osamosvajanja Slovenije. Tako za goriško območje z OZVVS Veteran Nova Gorica že vrsto let izmenično organiziramo slovesnost, posvečeno osamosvojitveni vojni v Rožni Dolini, in praznovanje dneva državnosti. Veterani Sever in ZVVS izmenično pripravljamo praznovanja dneva državnosti tudi v občinah Zgornjega Posočja. V Tolminu sodelujemo z združenjem borcev za vrednote


25-letnica Združenja Sever

Učenci iz Posočja v Pivki

NOB Tolmin pri organizaciji slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju. Aktivni smo tudi v ajdovski občini, saj v Ajdovščini organiziramo regijsko slovesnost ob dnevu suverenosti.

sploh dobro sodelujemo s policijsko upravo in drugimi policijskimi enotami, za kar smo jim hvaležni. V policiji je vse več mladih, ki osamosvojitvene vojne niso doživeli, zato jim poskušamo predstaviti to obdobje in svoje izkušnje.

Dobro sodelujemo z vojaškimi atašeji nekaterih držav, ki so akreditirani v Sloveniji. Na našem območju smo tako organizirali obisk pripadnikov gardne enote slovenske vojske in gardne enote vojske ruske federacije. Celodnevni obisk je potekal na goriškem in se zaključil z nastopom obeh gardnih enot v Ajdovščini. Zelo dobro sodelujemo z vojaškim atašejem Republike Kitajske. Zanima ga, kako je pri nas urejeno vojaško veteranstvo, ker ga na Kitajskem ne poznajo. Predvsem člani pododbora Tolmin tesno sodelujejo z veterani iz Laškega. Izmenjaje se srečujejo na Štajerskem oziroma v Zgornjem Posočju. Vezi in prijateljstva se krepijo ob spoznavanju zgodovine in znamenitosti obeh pokrajin. Sodelovanje s šolami in mladimi Trudimo se vzpostaviti partnersko sodelovanje z osnovnimi šolami in jim ponujamo sodelovanje pri predavanjih o osamosvajanju Slovenije, v zadnjih letih pa tudi sofinanciranje ekskurzij na temo osamosvajanja Slovenije. Želeli bi še več sodelovanja, saj vemo, da učenci premalo poznajo to obdobje. Nov mandat Leta 2016 se je začel nov mandat upravnega odbora. Podpredsednik društva Milan Zupan zastopa naše društvo tudi v upravnem odboru združenja Sever. Tajniška dela opravlja Bruno Ipavec, blagajniška Tomaž Rutar. Člani nadzornega odbora so Janko Mencinger, Andrej Mikola in Igor Volk, člani častnega razsodišča pa Jakob Čeferin, Vid Šibelja in Štefan Beguš. Leta 2017 je društvo pridobilo status delovanja v javnem interesu.

Spominska razglednica, Cerje 2018

Sklep Številne nove naloge in priložnosti so in bodo tudi v prihodnje pred vodstvom in člani društva. Prepričan sem, da jih bomo s skupnimi močmi uspeli uresničiti. Poseben poudarek bo potrebno nameniti ozaveščanju in aktivni vlogi članov društva, saj vse pogosteje ugotavljamo, da delo sloni na posameznikih, kar je včasih zelo moteče pri izvedbi obsežnejših nalog. Angel Vidmar

Informiranje članstva in javnosti V začetku leta 2017 smo ob pomoči zveze vzpostavili delovanje nove spletne strani. Pri informiranju na klasičen način nam pomaga policijska uprava v Nova Gorica. Na-

23


25-letnica Združenja Sever

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Policijsko veteransko društvo Sever Dolenjska in Bela krajina je prostovoljno in domoljubno združenje vseh udeleženk in udeležencev vojne za Slovenijo iz ONZ za območje takratne UNZ Novo mesto in drugih, ki želijo sodelovati, se udeležujejo in kako drugače prispevajo k izročilom društva. Njegovo glavno poslanstvo je predstavljanje aktivnosti ONZ na najbolj veredostojen način, s poudarkom na posameznih dogodkih na območju Dolenjske in Bele krajine. Posebej izpostavljamo akcijo Sever, organiziranje MSNZ in seveda desetdnevno vojno.

Marjan Dragan

Policijsko veteransko društvo Sever Dolenjska in Bela krajina letos praznuje dvajset let delovanja. Deluje na območju upravnih enot Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj oziroma na območjih občin Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Mokronog - Trebelno, Mirna, Šentrupert, Trebnje, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Straža, Mirna Peč, Semič, Črnomelj, Metlika in mestne občine Novo mesto.

Od leta 2016 društvo vodi predsednik Marjan Dragan, podpredsetnik je Sandi Žnidaršič, tajnik pa Tone Kos. Odbor Novo mesto vodi Franc Hudoklin, odbor Trebnje Jože Šeničar, odbor Metlika Mladen Desnica, odbor Črnomelj Ivan Trs in odbor Dob Sandi Žnidaršič. Društvo ima tudi dva pododbora v Šentjerneju, ki ga vodi Jože Kos, in v Dolenjskih Toplicah, ki ga vodi Franc Berkopec. Predsednik nadzornega odbora je Anton Maver, predsednik častnega razsodišča pa Peter Županc.

Obnova spominske plošče MSNZ pri Krese Žarku

Glede na to, da je bila dejavnost društva v zadnjih letih bogata, bi v nadaljevanju prestavili le najpomembnejše:

ze bomo objavili, nameravamo tudi postaviti spominsko obeležje; — vsako leto organiziramo pohod Po poteh hraniteljev orožja 91. Leta 2017 je potekal do spominskega obeležja, ki smo ga obnovili pri hranitelju orožje Mirku Kuljaju v Gabrju pod Gorjanci, leta 2018 do obnovljenega obeležja pri Žaretu Kresetu na Gornji Težki Vodi, vsako leto pa tudi do hranitelja orožja Jažeta Bučarja v Meniški vasi pri Dolenjskih Toplicah. Ob pomnikih izvedemo kulturni program in prisluhnemo slavnostnemu govorniku; — člani se množično udeležujemo prireditev, ki jih organizirajo druge veteranske in domoljubne organizacije na regionalni ravni, in na ta način manifestiramo svojo vlogo med osamosvojitveno vojno in se zoperstavimo tistim, ki poskušajo potvarjati zgodovino;

— organizirali smo okroglo mizo Vloga zapora Dob v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo, imeli smo visoko udeležbo, prispevke in razpravo bomo objavili v publikaciji. Na okrogli mizi so sodelovali Bogomil Brvar, namestnik ministra za notranje zadeve med osamosvojitveno vojno, Anton Maver, vodja centra za ujetnike na Dobu, Janez Kukec, vodja centra za prebežnike na Lanšprežu, in Bojan Majcen, sedanji direktor zavoda za prestajanje kazni zapora Dob; — organizirali smo okroglo mizo Vloga milice na Medvedjeku v času osamosvojitvene vojne, na kateri so govorili Stane Smolič, komandir PM Trebnje med osamosvojitveno vojno, Janez Kukec, pomočnik komandirja PM Trebnje med osamosvojitveno vojno, Anton Gole, inšpektor v UNZ Novo mesto, ter policista Dušan Hajdinjak in Matjaž Gole. Vlogo milice na Medvedjeku smo prvič obravnavali celovito in ugotovili, kako pomembna je bila in kako odgovorno smo jo odigrali. Prispevke z okrogle mi-

Okrogla miza o vlogi KPD Dob pri Mirni v vojni za Slovenijo ´91 - vojni ujetniki

Ena od temeljnih prioritet društva je obveščanje članstva o naših aktivnostih. Predsedniki odborov in pododborov so morali ugotoviti, kaj članstvu najbolj ustreza. Kot prvi način obveščanja se je uveljavila e-pošta, sledijo SMS-i, nekatere člane pa obveščajo neposredno, po telefonu ali z osebnim obiskom. Na novo je bila vzpostavljena spletna stran. Med cilji upravnega odbora je bilo tudi povečanje članstva s plačano letno članarino, delež takšnih članov je sedaj 95 %. Sicer društvo šteje 440 članov, v zadnjih treh letih se je pridružilo 70 novih, na kar smo zelo ponosni.

24


25-letnica Združenja Sever — množična je tudi udeležba na dogodkih, ki jih organizira zveza Sever. Ker so ti v različnih krajih Slovenije, jih izkoristimo za druženje s člani drugih društev Sever. Poleg tega spoznavamo zgodovino ter kulturne in turistične zanimivosti krajev. Vedno večja udeležba kaže, da so skupni dogodki sprejeti zelo pozitivno; — vsako leto organiziramo strokovno ekskurzijo. Tako smo leta 2017 šli v Srbijo, leta 2018 pa smo odpotovali v BiH. Tudi za letos načrtujemo podobno ekskurzijo. Veseli nas, da je zanimanje članov zelo veliko; — zelo aktivni so naši člani strelske sekcije, ki se redno udeležijejo tekmovanj in dosegajo odlične rezultate. Redno se udeležujemo tudi smučarskih tekmovanj; — za dobro vzdušje v društvu organiziramo novoletna srečanja v odborih in pododborih, ki so vse bolj množična. Udeležba na tradicionalnem pohodu Trebelno 2018

Članom smo omogočili nabavo društvene uniforme, na voljo so jakne, majice in kape z društvenimi simboli. Mnogo članov je že kupilo katerega od teh oblačil in tako smo ob različnih dogodkih v javnosti še bolj prepoznavni in ponosni; — vzorno sodelujemo s PU Novo mesto; — ponosni smo na naših deset praporščakov, ki jih vodi Vili Koželj. Leta 2018 so Vili Koželj, Alojz Trontelj in Drago Sikošek za svoje delo prijeli priznanje znak praporščaka. Sklenemo lahko, da je zunanja javnost večinoma prepoznanala vlogo policije v osamosvojitvenih procesih, notranja javnost pa se bolj zaveda, kako pomembno nalogo smo opravili. Strokovna ekskurzija po bojiščih vojne za Sarajevo

Marjan Dragan

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER SPECIALNA ENOTA Policijsko veteransko društvo Sever Specialna enota (PVDS SE) je bilo ustanovljeno relativno pozno, in sicer 22. oktobra 2002. Sedež ima na Podutiški cesti 88 v Ljubljani, deluje pa na območju vse Slovenije. Samostojno društvo je bilo ustanovljeno zaradi posebne vloge te enote med osamosvojitvenimi procesi Slovenije v letih 1990 in 1991. Društvo danes šteje 169 članov, glavnino predstavljajo nekdanji pripadniki specialne enote in letalske policijske enote. V delo društva se lahko vključijo tudi udeleženke in udeleženci vojne za Slovenijo, ki so kot pripadniki drugih organizacijskih enot MNZ ali kot državljani sodelovali v aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji. Upravni odbor lahko podeli naziv Janez Portir simpatizerja društva tudi drugim, ki želijo delovati v skladu z namenom in cilji društva. Predsednik društva je Janez Portir. V upravnem odboru društva so podpredsedniki Janez Košir, Silvo Možek in Emil Pozvek, sekretar Franc Šešerko, namestnika sekretarja Vesna Vičič in Drago Postrašija, predsednik odbora LPE Vojko Robnik, predsednik odbora MSNZ Bojan Kopač ter predsednik odbora za šport Anton Vozelj. Častno razsodišče vodi Štefan Forjan, nadzorni odbor pa Momčilo Slavnić.

Cilji društva so seznanjanje strokovne in širše javnosti z vlogo in aktivnostmi RSNZ oziroma MNZ ter njegovih notranjih organizacijskih enot pri aktivnostih za zaščito demokra-

Pohod na Smrekovec

25


25-letnica Združenja Sever pregled aktivnosti pripadnikov SE in vlogo posameznikov pri opravljanju nalog enote. Leta 2015 smo za policiste policijske uprave Ljubljana izvedli več predavanj o aktivnostih ONZ v procesih osamosvajanja Slovenije. Oktobra 2015, na dan društva, smo imeli slovesnost v počastitev 25-letnice dodatnega zavarovanja nekoč zaprtega območja Gotenice in 25-letnice MSNZ. Ob tej priložnosti smo skupaj z muzejem slovenske policije postavili spominsko razstavo 25 let MSNZ. Prvič so bila podeljena priznanja društva, izdelan je bil tudi spominski kovanec. Leta 2015 so člani našega društva sodelovali pri projektih 3. programa Radia Slovenija ARS Mejniki naše identitete in Domovina v srcu. V intervjujih so predstavili osebne izkušnje iz obdobja osamosvajanja in oboroženih spopadov leta 1991. Junija 2015 smo skupaj s SE organizirali predavanje Zajetje tankov JLA na Toškem Čelu junija 1991. Predaval je predsednik našega odbora za MSNZ, neposredni udeleženec zajetja tankov in posadk. Sledila sta pohod in krajša spominska slovesnost ob spominski plošči Tajna lokacija specialne enote na objektu Janeza Dobnikarja, nato pa do mest, kjer je bila narava močnejša od tankov. Junija 2016 smo v spomin na 25-letnico vojaških spopadov v Sloveniji skupaj z občino Dol in OZVVS Ljubljana v Dolskem pri Ljubljani organizirali spominsko slovesnost Skupaj v vojni – skupaj v miru. Oktobra 2016 smo ob dnevu društva za pripadnike SE pripravili predavanje o trzinski bitki in v Kolovcu slovesnost, posvečeno 25-letnici vojne za Slovenijo. Spominska plošča Dobnikar 2018

tičnih procesov v Sloveniji. Cilj je tudi povezovanje in skrb za udeleženke in udeležence vojne za Slovenijo, ki so kot pripadniki SE ali drugih organizacijskih enot MNZ ali državljani sodelovali ali so bili s svojimi aktivnostmi neposredno vključeni v aktivnosti za zaščito demokratičnih procesov in/ ali v vojni za osamosvojitev Republike Slovenije. Društvo je v zadnjih petih letih doseglo pomembnejši uspeh v naslednjih dejavnostih:

Decembra 2016 smo bili na strokovni ekskurziji po Dolenjski in Beli krajini. Člana PVDS DBK sta nam ob spominskih obeležjih na Medvedjeku in pri bivšem skladišču goriva v Mokronogu ter ob obeležju v Pogancih predstavila aktivnosti milice. V letih 2017 in 2018 sta člana društva ob 50-letnici TO sodelovala na posvetu v državnem svetu Nastanek in razvoj slovenske teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije, kjer sta predstavila ustanovitev in razvoj SE.

Zgodovinska dejavnost

Oktobra 2017 smo organizirali strokovno ekskurzijo po širšem mariborskem območju (Pesnica, Šentilj) v sodelovanju s PVDS Maribor, ZSČ Kungota - Pesnica in OZZVS Kungota - Pesnica, kjer so nam udeleženci takratnih dogod-

Vsa leta smo odlično sodelovali z občino Trzin, kulturnim društvom Žerjavčki iz Trzina, OZVVS Domžale in njihovo sekcijo v Trzinu pri pripravi spominskih slovesnosti v čast trzinske bitke. Med drugimi je bil častni govornik tudi naš častni predsednik Vinko Beznik, poveljnik SE v obdobju osamosvojitvenih procesov. Junija v Trzinu ali Domžalah organiziramo državno prvenstvo zveze policijskih veteranskih društev Sever v šahu, del šahovskega tekmovanja pa poteka za pokal Trzinska bitka ’91. Organizirali smo polaganje venca na spominsko ploščo trzinske bitke, z OZVVS Domžale smo se dogovorili, da bo skupno polaganje venca potekalo vsako leto, društvi pa si organizacijo dogodka delita. Skupaj z občino Domžale in muzejem policije smo leta 2015 izdelali štiri nove panoje na temo trzinske bitke. Z razstavo Človeka nikar smo gostovali v galeriji v Domžalah, kjer so bili prvič razstavljeni panoji, posvečeni tej bitki. Maja 2016 smo organizirali interni posvet, ki se ga je udeležilo tudi nekaj udeležencev te bitke. Na posvetu smo uskladili časovni

Strelci, Črnotiče 2014

26


25-letnica Združenja Sever taktična orientacija. Da bi zajeli čim širši krog pohodnikov, se povezujemo z IPA klubom Ljubljana in PD Preddvor. Društvo je junija 2018 izvedlo že 6. državno prvenstvo zveze policijskih veteranskih društev Sever v šahu in šahovski turnir za pokal Trzin 1991, decembra pa 16. novoletni veteranski šahovski turnir, na katere so poleg vojnih veteranov vabljeni tudi člani IPA, KUD MNZ Maksa Perca, šahovskih društev in drugi. Septembra 2017 smo izvedli dvodnevno, oktobra 2018 pa enodnevno usposabljanje za preživetje v naravi. Udeleženci so na terenu obnovili znanje za ureditev tabora, spoznali naprave za lov ter načine postavljanja pasti. Nosilec usposabljanja za lov je bil lovec, sicer naš član, za obnovitev drugih znanj pa so poskrbeli udeleženci sami. Tek za Damjana 2014

Humanitarna dejavnost

kov predstavili gibanje kolone JLA proti mejnemu prehodu Šentilj in aktivnosti TO in milice pri oviranju in kasnejšem zajetju tankovske kolone. Avtentično pričanje nekdanjih miličnikov in teritorialcev je bila nepozabna izkušnja, sami pa smo imeli možnost, da predstavimo poslanstvo društva ter vlogo SE v procesih osamosvajanja Slovenije.

Aprila 2014 smo v humanitarni akciji bivšemu sodelavcu pomagali odstranjevati posledice poplav. Člani društva so septembra 2014 tekli na humanitarnem Teku za Damjana, ki ga je organizirala policija, da bi zbrala prostovoljne prispevke za družino policista Damjana Kukoviča, ki je bil v Litiji ubit med nadzorom cestnega prometa.

V letih 2017 in 2018 je naš član sodeloval v delovni skupini za pripravo in izvedbo projekta Obeležja vojne ’91. Izdelan je bil osnutek brošure, delo se še nadaljuje. Novembra 2018 smo šli na strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Pripadniki PVDS za Pomurje so nam predstavili aktivnosti za obrambo mejnega prehoda Dolga vas, na spominsko obeležje, posvečeno branilcem mejnega prehoda, pa smo položili venec. Novembra 2018 so nam na strokovni ekskurziji na Goriškem na Sabotinu predstavili dogodke iz prve svetovne vojne, na pomniku Cerje pa »trilogijo« vojn, ki so se dogajale na tem območju. Leta 2016 je naš član sodeloval v Veteranski pohod na Triglav 2017 uredniškem odboru za pripravo nacionalnega posveta Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivoV letih 2016 in 2017 smo se angažirali pri reševanju stasti obrambno-varnostnih sistemov Slovenije; eden pa je na novanjske problematike naših članov. Posebno pereča je posvetu sodeloval z referatom Pomen javnih virov podat- bila za invalida I. stopnje, ki mu MNZ ni želel podaljšati najekov pri zagotavljanju varnosti. mne pogodbe. Novembra 2018 je dobil sklep o izselitvi, kar ga je spodbudilo, da je svoje težave predstavil v sredstvih Redno vzdržujemo spominske plošče Hranitelji orožja, javnega obveščanja. Pri tem sta ga poleg drugih podprla Tajna lokacija specialne enote in Tajna lokacija letalske enotudi predsednik zveze in predsednik društva. Njegova prote policije, ki jih je postavilo društvo. blematika je bila rešena s spremembo ZODPol – D, drugi veterani, ki jim MNZ najemne pogodbe ni želel podaljšati, Športna dejavnost pa upajo na spremembe zakona o vojnih veteranih, ki jih Maja 2014 smo skupaj s pripadniki SE izvedli pohod na skupaj z drugimi predlaga zveza policijskih veteranskih druUlovko. Leta 2014 in 2015 se je društvena ekipa udeležila štev Sever. tekmovanj v patruljnem teku policije in SV. V letih 2014– V letih 2016–2017 smo na pobudo našega člana pripra2018 je bila bolj ali manj uspešna tudi ekipa strelcev, ki se je vili vse, da bi izpolnili srčno željo 17-letnega fanta, ki je že udeleževala tekmovanj s pištolo. Podobne rezultate doseod rojstva tetraplegik, da bi prišel na Triglav. Načrta, da bi gajo tudi člani, ki društvo zastopajo na državnem prvenstvu ga nesli na Triglav, pa žal nismo mogli uresničiti zaradi vrezdruženja Sever v veleslalomu in na »partizanski smučini«. menskih okoliščin in kasneje še zaradi poslabšanja njegoveV letih 2017–2018 smo izvedli več pohodov, ki so po- ga zdravstvenega stanja. vezani z zgodovino vojn na ozemlju Slovenije (zlasti 1991). Janez Portir Vsak pohod je bil skrbno načrtovan, poleg hoje so bile obvezne vsebine še »minutka za kulturo« ter topografska in

27


25-letnica Združenja Sever

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA KOROŠKO Društvo združuje 428 članov, pretežno pripadnikov aktivnih in rezervnih enot nekdanje milice, svojcev padlih policistov, sodelavcev ter občanov - hraniteljev orožja in streliva iz obdobja osamosvojitvenih procesov. Gradec. Občina Ravne je s posebno prireditvijo Pozdrav domoljubju obeležila zgodovinske dogodke osamosvojitve ter organizirala sprejem za tajne hranitelje orožja modre linije.

Vinko Mlinšek

V prvi polovici leta 2008 se je društvo reorganiziralo in nasledilo dotedanji regionalni odbor. Oblikovali so se teritorialni odbori po območjih koroških upravnih enot, in sicer: odbor Slovenj Gradec (Janko Koprivnikar, Niko Kolar ter praporščak Milan Hribernik); odbor Dravograd (Ferdo Abraham, Zoran Kavnik, ki je tudi tajnik društva, in praporščaka Jože Verdinek ter Viljem Ošlovnik); odbor Ravne na Koroškem (Bojan Pandev, Slavko Bezjak in praporščak Ivan Vončina); odbor Radlje ob Dravi (Hubert Ivančič in Franc Jurač). Navedeni veterani so tudi člani upravnega odbora in skrbijo za usklajevanje med organi društva. Predsednik nadzornega odbora je Franc Glazer, častnega razsodišča Rajko Meh, mandatno-volilne komisije Aleksander Mali in blagajnik Srečko Lampret. Leta 2016 je bil za predsednika društva izvoljen Vinko Mlinšek, za podpredsednike pa Janko Koprivnikar, Hubert Ivančič, Ferdo Abraham in Bojan Pandev. Sekretar društva je mag. Dušan Ferenčak. Društvo si je v obdobju 2014–2018 postavilo smele cilje, predvsem za pridobivanje novih članov in povečanje aktivnosti članstva, za ureditev zgodovinskih zapisov o delovanju koroške milice v

28

Konrad Javornik - Krt in Rajko Meh - Pagat, prejemnika plakete osamosvojitve, Legen 2018

osamosvojitvenih procesih in predstavitev dejavnosti koroški javnosti, delavcem koroških policijskih postaj in šolam ter za ohranitev spomina na padle policiste. Načrtovali smo postavitev petih spominskih plošč na objekte tajnih lokacij milice, vsakoletno druženje s slovesnostjo policistov in policijskih veteranov Koroške, udeležbo na športnih srečanjih ter aktivno delo odborov s članstvom društva. V obdobju 2014–2018 smo poleg že postavljenih plošč na petindvajsetih tajnih lokacijah (pretežno na koroških kmetijah), pod geslom: Domovina se vedno brani, postavili še pet spominskih plošč na objekte hraniteljev orožja in streliva milice v letih 1990/91 na območju Radelj ob Dravi: na kmetijah Čas, po domače (p. d.) pri Kacu, in Verdnik, p. d. pri Košarju, ter na območju Slovenj Gradca: na kmetiji Verčkovnik, p. d. pri Razborniku, na objektu Kristijana Gaberška ter na kmetiji Pungartnik, p. d. pri Karnerju. Leta 2016 smo v počastitev 25-letnice osamosvojitve izvedli vrsto spominskih

slovesnosti in domoljubnih prireditev. Med pomembnejšimi sta bili slovesnosti 28. junija na mejnem prehodu Holmec - ob pomniku Holmec 91 in v Parku herojev v Slovenj Gradcu ter na grobovih padlih policistov takratne postaje milice Slovenj Gradec, Željka Ernoiča, Bojana Štumbergerja in umrlega inšpektorja Marijana Doblška. Več prireditev je potekalo tudi na območju drugih koroških občin in mejnih prehodih z Republiko Avstrijo. Posebno pozornost sta veteranom ob 25-letnici osamosvojitve namenila župana občine Ravne na Koroškem in mestne občine Slovenj

Župan MO Slovenj Gradec je ob občinskem prazniku podelil posebne pisne zahvale posameznikom in organizacijam, ki so med osamosvojitvenimi procesi v občini v letih 1990/91 tajno skladiščili orožje in strelivo za potrebe vojnih enot milice in TO, ranjenim pripadnikom milice in TO, zaslužnim posameznikom, PP Slovenj Gradec in PVD Sever za Koroško. Občina Vuzenica, zlasti prizadevna sta bila župan Franjo Golob in podžupan Srečko Lampret, vsako leto avgusta z veteranskimi organizacijami organizira tradicionalno slovesnost na temo Ura domoljubja na Sv. Primožu na Pohorju. V letih 2014 in 2018 smo bili nosilci razprav o domoljubju policijski veterani: Srečko Lampret, Željko Kljajić, Vinko Mlinšek in dr. Tomaž Čas. Odbor Dravograd je pripravil samostojno razstavo našega častnega člana (žal že pokojnega) Ludvika Pušnika

Obletnica bitke za mejni prehod Holmec


25-letnica Združenja Sever

Odkritje plošče hranitelju orožja PEM 90-91 na kmetiji Pungartnik

na temo Koroška v vojni 91, ki je prešla v trajno last našega društva.

poklonimo spominu na njihovih grobovih ter obeležjih na Holmcu in v Slovenj Gradcu.

Leto 2016 smo posvetili predstavljanju naše zgodovine osamosvajanja v lokalnih medijih (KTV Dravograd, občinska glasila), na regionalnem Koroškem radiu ter v kolektivih policijskih postaj in šolah. Nosilca te dejavnosti sta bila predsednik društva in Željko Kljajić. Naši člani so sodelovali tudi v četrtkovi oddaji Domoljubje na RTV SLO 4.

Leta 2015 smo ponovno začeli organizirati prednovoletno srečanje svojcev padlih policistov. Leta 2017 smo na slovesnosti ob dnevu policije svojce padlih policistov sprejeli v častno članstvo društva.

Na vseh slovesnostih gojimo posebno čustven spomin na padle soborce in njihove svojce, posebej ob obletnici padlih, 28. junija in 1. novembra. Takrat se v delegacijah veteranov, policistov PP Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, z vodstvom PU Celje, predstavniki občin Prevalje in Slovenj Gradec z županoma, OZVVS, OZSČ, OZBVNOB in koroškimi praporščaki domoljubnih organizacij slovesno

Naše društvo ima svoj spominski dan, 28. junij – dan policijskih veteranov Koroške, kot spomin na aktivnosti koroških miličnikov med osamosvajanjem in vojno ter trajen spomin na rezervna miličnika postaje milice Slovenj Gradec, Bojana Štumbergerja in Željka Ernoiča, ki sta padla pri obrambi mejnega prehoda Holmec 28. junija 1991. Tega dne potekajo slovesnosti po različnih koroških krajih. Na njih podeljujemo priznanja združenja Sever in priznanja društva. Praporščaki Jože Verdinek, Milan Hribernik, Ivan Vončina in Viljem Ošlovnik vzorno sodelujejo na državnih, regijskih ter občinskih prireditvah. Udeležujejo se tudi vseh pogrebnih slovesnosti naših veteranov. V spomin na padla miličnika Željka Ernoiča in Bojana Štumbergerja junija vsako leto skupaj

Pohodov se udeležujejo tudi delavci policijskih postaj. Sodelovanje s policijsko upravo Celje in policijskimi postajami na Koroškem je vzorno, prav tako s stanovskimi organizacijami: klubom upokojenih delavcev MNZ Koroška in IPA RK Koroška. Bili smo pobudnik za ureditev manjšega zgodovinskega parka novejše zgodovine osamosvajanja RS v Slovenj Gradcu, ki naj s sliko in besedo predstavi zgodovino delovanja slovenskih oboroženih enot TO in milice v Mislinjski dolini. Prizadevamo si, da bi izdali knjigo Domovino se vedno brani, z opisom delovanja koroške milice in takratne UNZ Slovenj Gradec med osamosvajanjem in vojno leta 1991 brez poveličevanja posameznikov. Z njo bi ohranili spomin na organizacijo in delovanje vojnih enot milice. Bi-

Srečanje svojcev padlih policistov 2018

s športnim društvom in vaško skupnostjo Šmartno organiziramo tradicionalni Željkov memorial – tekmovanje v malem nogometu.

Spominska slovesnost v parku herojev, Slovenj Gradec 2016

Udeležujemo se tudi drugih športnih prireditev po Sloveniji. Aprila 2017 smo bili organizatorji 5. državnega prvenstva zveze policijskih veteranskih društev Sever v kegljanju. Odbori letno organizirajo spominske pohode z druženjem po kmetijah in tajnih lokacijah milice 1990/91.

la bi tudi zahvala tistim, ki so v tem zgodovinskem obdobju storili največ za našo samostojno Slovenijo, dali svoje življenje, izpostavili sebe in svoje družine. To je tudi naša dolžnost do sedanjih in prihajajočih rodov. Vinko Mlinšek

29


25-letnica Združenja Sever

POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZASAVJE Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je bilo ustanovljeno 18. januarja 2007 v Zagorju ob Savi. Policijski veterani iz Zasavja so se začeli združevati že leta 1994, v odboru za Zasavje, takrat v okviru PVD Sever Ljubljana. Konec leta 2018 je bilo v društvu 336 članov in simpatizerjev.

Alojz Klančišar

Predsednik društva je Alojzij Klančišar, podpredsednik Bojan Skočir, sekretarka Nataša Saviozzi in blagajnik Ljubomir Zalezina. Člani izvršnega odbora društva so še Franci Kovač in Alojz Draksler (predsednik in podpredsednik odbora Hrastnik, Tone Čebela in Ivan Ključevšek (predsednik in podpredsednik odbora Trbovlje), Marjan Palčič in Anton Baš (predsednik in podpredsednik odbora Zagorje ob Savi). Nadzorni odbor vodi Rudi Potisek, častno razsodišče Cvetko Možina, statutarno komisijo Marjan Palčič. Sedež in prostori društva so na Cesti Borisa Kidriča 11 a, 1410 Zagorje ob Savi. Društvo ima tri odbore, organizirane v občinah oziroma upravnih enotah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Poleg organov društva deluje vrsta delovnih teles izvršnega odbora, katerih namen je povezovanje članstva ter njihovo vključevanje v društveno dejavnost, in sicer: komisija za zbiranje dokumentarnega gradiva in dokumentiranje, komisija za šport, komisija za priznanja, komisija za opremo, komisija za socialna in humanitarna vprašanja, odbor za prireditve, odbor za stike

30

Okrogla miza o vojnih ujetnikih leta 1991, Hrastnik 2018

z javnostmi in skupina praporščakov. Najpomembnejši cilji in naloge društva so: seznanjanje strokovne in širše javnosti z vlogo in aktivnostmi članov društva med demokratičnimi procesi v Sloveniji in v vojni za osamosvojitev Slovenije; pridobivanje in hramba pisnega, slikovnega in zvočnega gradiva o aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji in o aktivnostih v vojni za Slovenijo ter dajanje pobud za sistemsko ureditev gradiva; organiziranje različnih strokovnih srečanj za ohranjanje in obujanje spominov na aktivnosti članov društva; organiziranje in udeležba na spominskih slovesnostih ob obletnicah teh dogodkov; vzpodbujanje prijateljskih odnosov, ne glede na njihove politične, stanovske in druge nazore; organiziranje proslav, družabnih srečanj,

strokovnih ekskurzij, športnih in drugih prireditev za krepitev prijateljskih odnosov; uveljavljanje interesov vojnih veteranov pri državnih organih; zagotavljanje pomoči vojnim veteranom pri uveljavljanju njihovih pravic in organiziranje humanitarne aktivnosti za pomoč socialno ogroženim vojnim veteranom.

Člani društva so aktivni na športnem, kulturnem in drugih področjih. Na športnih tekmovanjih dosegajo odlične uspehe zlasti v smučanju, kegljanju in šahu. Društvo je leta 2015 za svoje člane vzpostavilo lastno knjižnico, v kateri je že preko 1.000 različnih publikacij, zbornikov, knjig in

Proslava ob dnevu suverenosti, Zagorje 2018


25-letnica Združenja Sever na za Slovenijo. V času razstave so člani društva predavali učencem vseh osmih in devetih razredov te in podružnične šole Dol pri Hrastniku. V popoldanskem času je bila razstava odprta tudi za občane iz Zasavja. O osamosvojitvenih procesih 1989–1991 smo predavali tudi v osnovni šoli v Trbovljah in Zagorju ob Savi. Policistom policijske postaje Zagorje ob Savi smo predstavili Osamosvojitev, aktivnostih organov za notranje zadeve (ONZ) za zaščito osamosvojitvenih procesov v letih 1989–1991.

Otvoritev društvene knjižnice, Zagorje 2015

druge literature, predvsem s tematiko osamosvojitvenih procesov in vojne. Pomembnejši dogodki in aktivnosti v zadnjih petih letih: Ob 10-letnici društva leta 2017 smo pripravili slovesno sejo, na katero so bili vabljeni tudi člani društva, ki so bili na ustanovnem zboru. Pred obletnico smo izdelali in sprejeli tudi pravilnik o priznanjih društva različnih stopenj. Prireditve ob dnevu policije v Zasavju Ker smo ugotovili, da se policisti in policistke v preteklosti niso množično udeleževali obeleževanja dneva policije, ki jo organizira policijska uprava Ljubljana, kamor organizacijsko spadajo policijske postaje iz

Zasavja, je društvo poslalo pobudo PU Ljubljana, da bi veterani organizirali prireditev ob dnevu policije, kjer bi podeljevali policijska in društvena priznanja za policiste iz Zasavja. Pobuda je bila sprejeta in sedaj društvo že več let junija organizira slovesno prireditev, vsakič v drugi zasavski občini.

na območju Slovenije. Po kulturnem delu prireditve se zbrani veterani in člani društva udeležijo več kilometrov dolgega pohoda na Kopitnik, kjer je osrednja proslava ob dnevu državnosti in občinskem prazniku.

Obeleževanje dneva državnosti v Zasavju

Vsako leto v eni od zasavskih občin organiziramo prireditev v počastitev dneva suverenosti, kjer zaslužnim članom in drugim društvo slovesno podeli priznanja združenja Sever. Prireditev že več let združujemo s koncertom policijskega orkestra, ki je med Zasavčani zelo priljubljen in množično obiskan.

Medtem ko občine v Zasavju v počastitev dneva državnosti organizirajo občinske proslave, društvo v tednu praznika občine Hrastnik organizira samostojno prireditev pri spominskem obeležju na Dolu pri Hrastniku, kjer je bil junija 1991 organiziran prvi zbirni center za vojne ujetnike z več kot 400 vojnimi ujetniki (pripadniki JLA), zajetimi

Obeleževanje dneva suverenosti v Zasavju

Organizacija okroglih miz in predavanj v šolah Organizirali smo več odmevnih okroglih miz: o vrednotah zveze policijskih veteranskih društev Sever, opredeljenih v listini vrednot; o aktivnosti ONZ ob letalskih napadih na RTV oddajnik na Kumu; o vojnih ujetnikih (1991) in o milici v sistemu vojaške obrambe.

Pohod od hranitelja do hranitelja orožja, Trbovlje 2018

V sodelovanju z zvezo policijskih veteranskih društev Sever in vodstvom osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku smo postavili razstavo Voj-

Športna dejavnost v društvu Maja že vse od ustanovitve organiziramo ekipne športne veteranske igre za člane društva, policiste iz Zasavja in sosednja veteranska društva Sever. Vsako leto se zbere od 80 do 100 tekmovalcev, ki se pomerijo v petih različnih športnih disciplinah (šahu, balinanju, kegljanju, pikadu in streljanju z MK puško). Najboljši posamezniki in skupine prejmejo pokale, najboljše društvo oziroma odbor pa prehodni pokal. Leta 2016 je društvo skupaj z zvezo policijskih veteranskih društev Sever organiziralo državno prvenstvo v kegljanju. Poleg dobre organizacije se je društvo izkazalo tudi z osvojenima prvim in drugim mestom. Nasploh so kegljači iz društva najbolj uspešni, saj so na dosedanjih petih prvenstvih že trikrat postali državni prvaki. Če dopuščajo zimske razmere, društvo organizira tudi tekmovanje v veleslalomu in streljanju z zračno puško. Februarja 2018 je bilo tako na smučišču SRC Marela nad Kisovcem organizirano 2. regijsko tekmovanje v veleslalomu in streljanju z zračno puško. Alojzij Klančišar

31


25-letnica Združenja Sever

Svoboda je, ko rečeš Ne! Letošnje leto bo za policiste - vojne veterane potekalo v znamenju obeleževanja 25-letnice delovanja Združenja Sever in 30. obletnice akcije Sever. Samostojna Slovenija ni nastala sama od sebe. Ni bila dana kot posledica razvoja dogodkov – mimo in neodvisno od nas. V zgodovino so zapisana dejstva in eno od njih je, da so v zaščiti osamosvojitvenih procesov sodelovali tudi slovenski organi za notranje zadeve. vitostjo in je zaščitila celotno ozemlje Slovenije. V njej je sodelovala vsa slovenska Milica in drugi organi za notranje zadeve. Njeno vodstvo je več mesecev pripravljalo ukrepe in usposabljalo udeležence, kar je zagotavljalo učinkovito obrambo. Kasneje so se priključili še drugi dejavniki. Tudi javna sporočila so bila jasna. Izkazala so odločnost in predvsem pripravljenost Slovenije na samoobrambo. »Miting resnice« je bil odpovedan, Slovenija pa je dosegla pomembno zmago na poti vzpostavljanja svoje suverenosti.

Blokada mitingašev na Hrušici, foto Slavko Hočevar

Letos mineva 30 let od napovedi tako imenovanega mitinga resnice, ki bi se naj zgodil v Ljubljani 1. decembra 1989. Do takih mitingov je prihajalo leta 1988 in 1989 zlasti v ožji Srbiji, Vojvodini in Črni Gori. Na njih so organizatorji zahtevali, da vsa država deluje proti težnjam Albancev na Kosovu. Te vrste politično zborovanje so hoteli izvesti tudi v Ljubljani. Miting naj bi bil najprej jeseni 1988, nato so ga na začetku marca 1989 prestavili na 25. marec 1989. Temu je sledila tretja napoved zborovanja, in sicer za 1. december 1989. Datum je bil izbran premišljeno in provokativno: tega dne leta 1918 je prišlo do združitve v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je kot organizator mitingov nastopalo Združenje za vrnitev pregnanih Srbov in Črnogorcev s Kosova in Metohije, imenovano tudi Božur, dejansko pa so bili prikriti nameni bistveno hujši in daljnosežnejši. Z akcijo Sever se je Slovenija zavarovala pred nasilnim posegom in morebitnim vojaškim udarom, ki bi močno obremenil demokratično preobrazbo naše države in otežil njeno pot k samostojnosti. Akcija Sever je bila organizirana z veliko učinko-

Nekdanji predsednik dr. Danilo Türk je ob tem zapisal: »To je bilo obdobje zaostrovanja odnosov v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in rastočih groženj Sloveniji. To je bilo tudi obdobje, ko je bila celotna Evropa pred tektonskimi spremembami, ki pa jih takratni zvezni politični organi še vedno niso prepoznali. Še vedno so želeli ohranjati administrativni način upravljanja države s poskusi močne centralizacije in spreminjanja uveljavljenih federativnih načel ureditve skupne

Mešana patrulja združenega odreda milice na Kosovu

države. Le v Sloveniji je bilo čutiti vrenje med ljudmi proti taki politični usmeritvi. Vezi, stkane med narodi bivše Jugoslavije, so se trgale pod pritiski »mitingaštva«, ki je bil eden zadnjih signalov, da je konec z »bratstvom, enotnostjo in enakopravnostjo. V začetku leta 1989, ko so bile znane že prve napovedi za organiziranje tako imenovanega mitinga resnice v Ljubljani, je takratni republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl dal ustrezne usmeritve za delo milice in drugih organov za notranje zadeve v Sloveniji ter imenoval novo vodstvo posebne enote milice republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki je štela 1391 miličnikov.

Karikatura iz leta 1989

32

Tomaž Ertl si je prizadeval in storil vse, da bi organom za notranje zadeve in njenemu najbolj izpostavljenemu delu slovenski milici, zagotovil ustrezne podlage za zakonito in učinkovito izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti in preprečitev mitinga na območju Slovenije. Odločno je nasprotoval poskusom zveznih oblasti v Jugoslaviji za pridobitev pristojnosti odloča-


25-letnica Združenja Sever dnike organov za notranje zadeve iz celotne Slovenije, pa tudi pripadnike rezervne sestave milice. Celotna operacija je angažirala 6.472 miličnikov, rezervnih miličnikov in ostalih delavcev organov za notranje zadeve. Opravljeni so bili tudi potrebni dogovori z organi za notranje zadeve Avstrije, Italije in Hrvaške, solidarnost pa so izrazili tudi člani sindikata strojnega osebja železnic, ki so sklenili, da ne bodo vozili izrednih vlakov, na katerih bi bili udeleženci tako imenovanega "mitinga resnice". S tem ravnanjem in nekaj mesečnim usklajevanjem vseh operativnih nalog in priprav milice in drugih služb organov za notranje zadeve je takratni republiški sekretar Tomaž Ertl odločilno prispeval, da je bil 1. decembra 1989 miting v Ljubljani preprečen.«

Prepoved javnega zbranja velja tudi za medije

nja tudi na področju javne varnost. Uprl se je pošiljanju slovenskih miličnikov v zvezno brigado milice, zahtevi po poenotenju uniforme milice v celotni državi, kar bi v Sloveniji pomenilo spremembo kroja in odstranitev emblema slovenske milice z uniforme, slovenski miličniki na Kosovu so kljub formalni podrejenosti vodstvu zvezne brigade milice, bili dejansko odgovorni vodstvu slovenskega sekretariata za notranje zadeve, ipd. Opozarjal je zveznega in ostale republiške sekretarje za notranje zadeve na nevarnosti razmaha politično motiviranega mitingaštva na različnih območjih v Jugoslaviji, ki so imeli za posledico tudi menjave političnih vodstev v avtonomnih pokrajinah. Zavračal je izpolnjevanje ukazov in direktiv, ki so omejevali suverenost vodenja in odločanja o delovanju organov za notranje zadeve v Sloveniji.

Preprečitev »mitinga resnice« je dogodek izjemnega pomena v procesu osamosvajanja. S tem dejanjem so slovenska milica in drugi organi za notranje zadeve realno in tudi simbolno pokazali in dokazali, da so sposobni zagotavljati varnost in politično stabilnost v izjemno zahtevnih političnih razmerah, ki so že načenjale varnost v državi. Državljankam in državljanom so vlili samozavest in zaupanje v sposobnost slovenskih oblasti. Pokazala se je visoka pripravljenost za zaščito človekovih pravic in podporo razvoju demokracije v naši državi. Nedvou-

Imenoval je operativni štab za neposredno vodenje akcije Sever. Na podlagi ocene predsedstva SR Slovenije, da so nastale razmere, ko je za zavarovanje javnega reda, življenja ljudi in premoženja potrebno sprejeti ustrezne ukrepe, je 29. novembra 1989 izdal uredbo o prepovedi sestajanja občanov na javnih mestih, odredbo o omejitvi gibanja na območju SR Slovenije in odredbo o prepovedi prometa na območju SR Slovenije. Vsem nam je v spominu ostal odločen nastop Tomaža Ertla, ki je delegatom slovenske skupščine zagotovil, da je "načrt, ki ga imajo organi za notranje zadeve v zvezi z mitingom, izdelan za celotno območje Slovenije in še posebej za glavno mesto Ljubljano." Na koncu govora pa je poudaril: "Ljudi naj ne bo strah. Imajo svojo milico, ki bo storila vse, da bodo varni." To niso bile prazne besede. Ukrepi, ki jih je pripravila milica, so bili zastavljeni strokovno in učinkovito, vključevali so pripa-

Mitingaši na Čufarjevem trgu na Jesenicah, foto Mirko Kunšič

mno je treba poudariti, da je bila akcija Sever odlično načrtovana, organizirana in vodena. Zaradi vseh teh zaslug in žrtev v osamosvojitveni vojni danes živimo v sodobni, demokratični, pravni in evropski državi. Zmaga v akciji Sever je bila dosežena brez neposredne uporabe sile. V soočanju, ki ga ustvarijo politični konflikti, in ko grozi nasilje, je največ vredna tista zmaga, ki se doseže brez dejanske uporabe sile. Taki dosežki so redki in zato jih moramo še bolj ceniti. Preprečitev nasilja je veliko boljša rešitev kot fizični obračun z nasiljem. Zavedanje tega, da so bili varnostni organi Slovenije že leta 1989 sposobni takšnega dosežka, zasluži trajno hvaležnost in priznanje, saj je prav v tem ključ do razumevanja visoke ravni varnosti, ki jo v Sloveniji uživamo še danes. Uspeh v akciji Sever je bil tudi pomembna prvina učinkovitosti našega celotnega obrambnega sistema, ki se je tako prepričljivo izkazala kasneje, v vojni za Slovenijo poleti 1991. Zaradi enotnosti slovenskega političnega vodstva in vsega slovenskega ljudstva ter izredne profesionalnosti takratne milice, je zaradi akcije, poimenovane Sever, ideja mitingašev propadla. Mitingu resnice je bilo enotno in odločno rečeno NE. Mitinga ni bilo, Sever je ostal in obstal.

Premiki PEM v akciji Sever

33


25-letnica Združenja Sever

ZVEZA POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER Krajše ime: Zveza društev Sever Naslov: Štefanova 2, 1000 Ljubljana e-naslov: info@zdruzenje-sever.si Predsednik: dr. Tomaž Čas, M: 041 725 398, e-naslov: tina.cas@siol.net Generalni sekretar: Anton Pozvek, M: 041 725 397, e-naslov: tone.pozvek@gmail.com

Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje naslov: Ljubljanska 12, 3000 Celje e-naslov: info@veteransko-drustvo-sever.si predsednik: Milan Urbanček, M: 041 699 514, e-naslov: milan.urbancek@gmail.com

34

Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjska naslov: Cesta Ste Marie aux Mines 19, 4290 Tržič e-naslov: info@sever-gorenjska.si predsednik: Jože Mencin, M: 041 474 278, e-naslov: joze.mencin@sever-gorenjska.si


25-letnica Združenja Sever

Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko naslov: Ukmarjev trg 6, 6000 Koper e-naslov: info@pvdseverkp-po.com predsednik: Fabio Steffe, M: 041 761 411, e-naslov: fabio@steffe.si

Društvo veteranov Sever Severne Primorske naslov: Sedejeva 11, 5000 Nova Gorica e-naslov: veterani.sever@gmail.com predsednik: Angel Vidmar; M: 041 478 388, e-naslov: angel.vidmar@gmail.com

Policijsko veteransko društvo Sever Posavje naslov: Cesta krških žrtev 53/a, 8270 Krško e-naslov: pvdseverposavje@gmail.com predsednik: Roman Kržan, M: 041 736 798, e-naslov: roman.krzan@gmail.com

Policijsko veteransko društvo Sever Dolenjska in Bela Krajina naslov: Ljubljanska 30, 8000 Novo mesto e-naslov: info@sever-dbk.si predsednik: Marjan Dragan; M: 040 341 586, e-naslov: marjan.dragan1@gmail.com

Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana naslov: Vodnikova 43/a, 1000 Ljubljana e-naslov: info@drustvo-sever-lj.si predsednik: Emerik Peterka, M: 051 300 515, e-naslov: emerik.peterka@telemach.net

Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško naslov: Francetova 9, 2390 Slovenj Gradec e-naslov: dusan.ferencak@siol.net predsednik: Vinko Mlinšek, M: 041 929 367, e-naslov: v.mlinsek@gmail.com

Policijsko veteransko društvo Sever Maribor naslov: Maistrova 2, 2000 Maribor e-naslov: info@sever-maribor.com predsednik: Darko Šorli, M: 040 720 496, e-naslov: darko1sorli@gmail.com

Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje naslov: Cesta Borisa Kidriča 11/a, 1410 Zagorje ob Savi e-naslov: natasa.saviozzi@gmail.com predsednik: Alojzij Klančišar, M: 031 308 114, e-naslov: lojzehov@gmail.com

Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje naslov: Ulica arhitekta Novaka 5, 9000 Murska Sobota e-naslov: sever.pomurje@gmail.com predsednik: Drago Ribaš, M: 041 734 996, e-naslov: drago.ribas@gmail.com

Policijsko veteransko društvo Sever Specialna enota naslov: Podutiška 88, 1000 Ljubljana e-naslov: info@pvds-se.si predsednik: Janez Portir, M: 051 454 411, e-naslov: janez.portir@gmail.com

Izdajatelj in založnik: Zveza policijskih veteranskih društev Sever Uredila: Božidar Truden in Anton Pozvek Oblikovanje naslovnice: MNZ RS, Matjaž Mitrović Oblikovanje besedila: MNZ RS, Mirsada Dželadini Tisk: Tiskarna Schwarz print, d. o. o. Naklada: 3500 izvodov Fotografije: arhiv zveze in društev Sever Ljubljana, marec 2019

35


Profile for Združenje SEVER

25 letnica Združenja SEVER  

Zveza policijskih veteranskih društev Sever je ob 25-letnici delovanja izdala priložnostno revijo. V reviji je predstavljena organiziranost...

25 letnica Združenja SEVER  

Zveza policijskih veteranskih društev Sever je ob 25-letnici delovanja izdala priložnostno revijo. V reviji je predstavljena organiziranost...

Advertisement