zamorkla marec 2008

MAREC 2008

>> zamorkla_mar_08_platnica.indd 1

26.3.2008 4:21:04

>> napovednik >> napovednik

stran 3

stran 12

stran 26

CEBIT: Pogled v prihodnost

indija koromandija: Full power 25 hour,

kuharije: Musaka

no toilette, no shower

MESTO v BARVAH 31. 5. 2008 na Mestnem trgu v Škofji Loki

Vabilo k sodelovanju: Rad-a ustvarjaš, pa svojih del nimaš kje pokazati?

Si želiš razstaviti svoje slike, fotografije, risbe, kipe, video, ...?

Atelje Clobb prireja razstavo mladih nepriznanih umetnikov, ki bo 31. 5. 2008 na Mestnem trgu v Škofji Loki. Če želiš sodelovati, čimprej pokliči: Žiga 040 867 653 Dela pobiramo do 20. maja v Ateljeju Clobb, Mestni trg 20, Škofja Loka.

zamorkla_mar_08_platnica.indd 2

26.3.2008 4:21:08

<< napovednik << napovednik

<<

stran 8

UVODNIK

V zobeh: Viktorja Viktoriji

stran 10 o šolstvu: Poosebljena nekompetenca z diplomo

Ponosen sem. In to obelodanim kr tko, na velko, naj ve ves svet. Pravjo, da si premalokrat vzamemo čas in se pohvalimo. Zato si zdej čestitam. Bravo Jan! Zakaj? Prvo in predvsem, ker sem človek. Ni vedno lahko. Drugo, pričujoča Zamorkla mi je ful všeč. Na tem mestu hvala vsem, ki jo soustvarjate.

Tretje, moje življenje je prišlo do točke novega vdiha. Ko se staro zaključi in se začnejo stvari na novo rojevat. In tu se ponavadi ustavim in ozrem in vidim vse korake.

Kaj pa ti? Si ponosen, ponosna? Biti ponosen ni odvisno od tega kaj, kako in koliko, ampak samo od zornega kota s katerega gledaš. Če ti razumevanje tega stavka dela probleme, glej kaj piše zgoraj pod »prvo in predvsem«.

Moje urednikovanje se počasi zaključuje. Večina vas tega še ne ve, vendar mam od samega začetka v glavi 2 leti, 9 številk. Naslednja bo moja zadnja.

Naslednja jesen bo priča novemu uredniku. Če te potegne, se javi. To tudi pomeni, da je naslednje Zalivanje vrta idej moje zadnje (za tiste, ki ne veste – Zalivanje vrta idej je sestanek Zamorklopiscev, kjer se zalijejo dobre ideje). Se vidmo tam? Drugače si čestitam sam :))) Jan

Deadline za naslednjo številko: 11. maj 2008, članki na zamorkla@kss.si

>> zamorkla_mar_08_C.indd 1

stran 15 avtotest: MG-F

stran 22 inozemstvo: A’dam - peeing in the corner

or how we learned how to fall stran 23 znanost: Kvantna mehanika

stran 28 arwine 4 perspektive: Presenečenja

stran 30 ljudje: Študentsko življenje malo

drugače stran 32 intervju: Helena Blagne

Zamorkla je dvomesečno glasilo Kluba škofjeloških študentov.

Urednik: Jan Čadež Novinarsko zaledje: Aljaž Zajc, Andrej, Andrej Jug, ARWA, Jan Čadež, Jakob Drmota, Janiz Bernik, Jerneja Čater, Matija Perne, Meta d, Miha Kordiš, Nejc Jemec, Nina, Teja Skuhne, Urška, ZeC, Žan, Žiga Pišlar

stran 34

Lektura: Saša Košenina

marinada: Španija - prosti spis

Prelom strani in priprava na tisk: RS Design

26.3.2008 4:15:46

>>

>> pismo predsednika >> pismo predsednika

PASTRISKO PISMO Vol.08 No.02 T V aprilu se nam obeta nori KŠŠ študenstki žur v Ostrigi (12. april) in bowling v Ljubljani.

V začetku maja bomo z velikim pompom končno odprli prenovljene prostore.

ime, tempo, zeit, time, čas … kakorkoli že ... tako zelo relativen pa kljub vsemu, na žalost, tako zelo določljiv. Da, na žalost ...

Na minute splanirani dnevi, stalno hitenje, lovljenje vlakov, delovni večeri ... dan pa ima le 24 ur oziroma ‘’neskončnih’’ 86400 sekund. Kolikorat bi prav prišla kaka dodatna ura, taka, ki bi jo človek imel kot jolya (beri đolija) v levem rokavu.

Sprašujem pa se, zakaj bi bilo vredno porabiti tako dragoceno dodatno uro ... Če se malo potrudim in preračunam koliko ‘’neskončnih’’ sekund je preteklo od mojega zadnjega pisanja ugotovim, da jih je bilo cirka 249 660. Seveda se ob tem podatku postavi vprašanje, kaj vse sem v teh neskončnih trenutkih doživel. Začuden ugotovim, da se je dogajalo veliko stvari.

Ne samo na faksu, bordarijah, petkovih žurih ... dogajalo se je tudi na Klubu. Nove izkaznice, kšš inštrukcije, boni v Jesharni, novi operaterji v pisarni, pospešena obnova ... to so le večji doživljaji, za katerimi se skriva kar nekaj neskončnih sekund.

Doživljaji tekom katerih sem spoznaval delovanje kluba s povsem novega zornega kota, kot sem ga bil vajen, doživljaji tekom katerih sem uspel spoznati delovni tempo novega IO-ja in pisarne.

Seveda se ob zgoraj omenjenem podatku vprašam tudi, kaj vse bi še lahko doživel v teh neskončnih sekundah. Vprašanje oz. odgovor nanj je seveda vsaj tako relativen, kot je čas sam ... pa vendar mislim, da bi lahko razpoložljiv čas še koristneje porabil.

Prav tako se sprašujem, kaj vse je v teh nekaj trenutkih počela Loška mladina ... morda me občutek vara, ampak zdi se mi, da ima večina mladeža obilo prostega časa.

Posledično sledi vprašanje, kaj počno v svojem prostem času ... veliko je športnikov, še več je ‘’hengarjev’’... zagotovo pa je tudi nekaj takih, ki bi želeli svoj prosti čas koristno porabiti, pridobiti nove izkušnje, uresničiti svoje ideje, spoznati nove ljudi in se poleg tega tudi zabavati. Ako se je morda kdo od vas našel v opisani skupini, ga zares vljudno vabim, naj se oglasi na Klubu, Ostrigi, Ateljeju ... ali pa naj me pokliče, mi pošlej e-mail ali najboljša opcija, povabi na per ;) ... možnosti za vse zagnane, polne idej in mladostne energije je več kot dovolj!!

Ko pa smo ravno pri tematiki povezani s časom ... se velja ozreti tudi v prihodnost.

Ob prvem pogledu na koledarčeka za prihodnja dva meseca me najprej neprijetno stisne pri srcu. Ob natančnejšem ogledu

vseh zaznamkov pa se poleg študijskih obveznosti in ostalih neprijetnih opravil najde tudi kar nekaj svetlih točk. Tako se nam v aprilu obeta nori KŠŠ študenstki žur v Ostrigi (12. april) in bowling v Ljubljani.

V začetku maja bomo z velikim pompom končno odprli prenovljene prostore.

Pisarna pa nam v tem mesecu obljublja odpravo v adrenalinski park, poleg tega bosta vsem zainteresiranim ponujena tudi tečaja plezanja in potapljanja ... kje, kdaj, kako in za koliko pa boste izvedeli na KŠŠjevi strani (www.kss.si).

Oh ja ... kar nekaj neskončnih sekund je preteklo od začeteka pisanja tegale pisma, morda celo kaka preveč, saj zadnji urednikov poziv ni bil nič kaj prijazen ;)) Zatorej menim, da je bilo pastirskih buč za ta mesec dovolj ... ovčice, moje drage ostanite v cvetju in oglasite se kaj, predvsem s kako novo idejo. Zelo jih bom vesel!

Vaš prezident, 040 473 180 jbernik@gmail.com

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 2

26.3.2008 4:15:47

<< CeBIT << CeBIT

<<

Reportaža: Pogled v prihodnost, CeBIT 2008 Rečeno storjeno! V prejšnji ediciji Zamorkle smo vam obljubljali pogled v prihodnost. Vsi neverni Janezi!

Verjeli ali ne, vendar izlet v prihodnost je dejansko možen.

MMC Pulsar Team, Žan

P

o zgledu “Back to the future” smo si omislili specialni avto(dom), ki je kot naravnost za to. Premore komfortno dnevno sobo, kuhinjo, splanico in kopalnico na dokaj zavidljivi kvadraturi.

Več kot luksuzna študentska sobica na kolesih. In ko sedeš za volan, o ja, počutiš se vsemogočnega. Visoko nad asfaltno površino, levo in desno širina, ki ti jo zavida prav vsak. Luksuz pa doda tudi neskončen panoramski pogled skozi vetrobransko steklo, sredi katerega je pritrjena naprava za “pogled v prihodnost”. Vnesli smo

>> zamorkla_mar_08_C.indd 3

mesto Hannover, Nemčija in prihodnost je bila zagotovljena.

Po (na papirju) 12 ur dolgi vožnji prispemo do veleopevanega sejma z nekajurno zamudo (beri 1 dan).

Zaparkiramo našo luksuzno študentsko sobico v bližnjem avtocampu, namenjenemu prav za sejem, ter si pripravimo fruštek.

Po okrepčilu vsak s svojim ruzakom čakamo na odhod (no, čaka se Žana).

Torej, ko je ekipa kompletna se sprehodimo čez cesto in vuala smo že pred ogromnim glavnim vhodom v ogromno dvorano kjer

26.3.2008 4:15:49

>>

>> CeBIT >> cebit se stvar odvija. Preden nam uspe kupit karte pri prijazno nasmejanih švabicah, že dobimo skonto 1-day ticket na črnem trgu. Previdno primem karto in jo obrnem proti svetlobi da preverim vse vodne žige in spremljam, če bo sumljivi prodajalec postal kaj živčen. Izkaže se da je gospod srednjih let pošten prodajalec. No, ko imamo končno vse potrebno se zakadimo do prvih stojal in se seveda opremimo s promo materialom in navdušeno razpremo zemljevid z načrtom celotnega sejma.

Bolj ko gledamo bolj nam ni nč jasn.

Vendar vsem se nekak počasi dozdeva, da je ta ogromna dvorana sredi katere stojimo s kartami v roki le ena od sedemindvajsetih in da je ta orgomen vhod le eden izmed stranskih vhodov.

Pogledamo še bolj podrobno in ugotovimo, da po razstavišču recipiši peljeta dve troli in ob predpostavki, da mamo mi časa samo dva dni, nam hitro postane jasno, da če ne začnemo ta trenutek laufat po sejmu, da nam po vsej verjetnosti ne uspe videt vsega. Preko 5800 razstavljalcev in za nameček še blizu 500.000 folka v 6-ih dneh. In mi uletimo tja v soboto, ko je naval največji. Sam pejmo.

Taktično se razdelimo v grupe in ostajamo na vezi preko walkie talkiev.

Potovanje v prihodnost se začne. Štant pri štantu, reflektor pri reflektorju, big screen pri big screenu.

Uglavnem bliska se povsod. Vsako

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 4

26.3.2008 4:15:52

<< cebit << cebit

podjetje, ki se predstavi na tistih parih kvadratih, vloži svoj maximum. Štanti so ogromne dizajnersko dovršene konstrukcije.

Snopi luči so usmerjeni v produkte, najnovejše high-tech izdelke. Ko damo dobršen del prve dvorane skozi, imamo že vsak nekaj promo materiala v rokah.

Ko se kupček že neprijetno poveča,

>> zamorkla_mar_08_C.indd 5

stopiš do najbližjega štanta in takoj te rek’lcarji zahaklajo, se ti prijazno posvetijo in ponosno predstavijo njihov izdelek. Ker nočeš bit nevljuden in prekiniti malega starega azijca ki pade čist notr v razlago in ga komajda kaj razumeš, se delaš da te stvar relativno zanima. Kmalu stojiš s še več prospekti v roki, morda dobiš še kakšen piškot ali

gumi bombon. No in preden se uspeš odlepiti in iti naprej dobiš klasično vprašanje: Do you have a bussines card maybe? In ker te ata čist presenet se nardiš suverenga in mu postrežeš z odgovorom: No, i have exchanged all i had. Zopet napaka, ata že išče obrazec da bi pobral podatke o tvoji firmi. Uglavnem atek je mislu, da je že

<<

dobil novo potencialno stranko samo zato, k jz nism hotu bit nevljuden in mu v ksiht povedat, da vse kar hočem, je ena ušiva vrečka, k jo rabm za mojo kramo, k sm jo uspel nabrat. Fju, kakšen napor. No, in ko se le uspem priboriti do moje velike vrečke, veselo zbašem ves material notr in z vrečko na rami odhitim naprej. Ata mi je vzeu

26.3.2008 4:15:57

>>

>> CeBIT >> cebit dragocen čas na čist brezveznem štantu.

Kva so prodajal, se mi sanja ne. Aja, pa zdej, ko mam vrečko na rami, zgledam kot povprečen obiskovalec sejma.

Vmes ko hodm mi walkie talkie skoz neki piska pa en švaba neki nabija. Smo bli pač na isti frekvenci kot security od cebita i guess. Folk me na cajte kr mal čudn gleda kaj se grem zdej tle. Pa še ves povožen hodm okol od precej dolge vožnje. Kk se me sploh ni ustrašu pritlikavi azijc. Ok, uglavnem šibamo naprej. Vmes se zgubimo med sabo že 5x pa še prve dvorane ni konc. Tko

da smo na telefonu na vsake 5 minut.

Walkie talkie pa lovi sam na cajte.

Taktika ni dobra, zato se razkropimo in dobimo ob dogovorjeni uri na dogovorjenem mestu.

No, tempa se že kr navadmo in dvorane začnejo padat ena za drugo.

Vmes srečamo nekaj prilestih hostes, vendar nas geeke to ni dalo motit, pičimo naprej. No za fotkat si le vzamemo cajt. :) Čeprov smo prčakval več promocije na tak plastičen/ silikonski način. Če ne druzga je blo pa vsaj pudra “dabsštrajfiksomdolspravlu”.

Ogromn enih štantov mormo enost-avno le preletet, ker tega je čist preveč. Zadržimo se pa seveda pri zanimivejših stvareh. Impresionirajo nas npr. 3D ekrani “s katerih ti piksne letijo v glavo” (by Štibo), LCD TVji, ki so večji od tebe in na augenmass lahko oceniš diagonalo na cca. 2-3 m, giganti kot so Microsoft, IBM, ... katerih štanti so po velikosti največji na sejmu in maš precej za opravit, če se samo sprehodiš čez. Videt je blo tud kar nekaj hudih avtomobilov okoli katerih se je gnetl folka. Kar je očitno pogosto sredstvo za

prvabet folk če predstavljaš nekaj kar ni ravno atrakcija samo po sebi.

Zadnji dan pa sejem postane ena navadna ušiva tržnca. Štanti se zgodaj popoldan začnejo podirat in pri tem se na mizah začne pojavljati ves material, ki se ga razstavljalci hočejo na veliko znebiti saj se jim enostavno ne splača nositi nazaj v Azijo. Na odtrganih kartonih (ko bi vsaj bili škrniclji) so na hitro napisane cene artiklov, okoli njih pa gruča ljudi, ki se grebejo za vso možno šaro. Razni usbji, mp3, mp4, mp5 playerji ... Vidiš pa tud primerke,

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 6

26.3.2008 4:16:00

<< novičke << novičke ko vsi veseli nosijo domov svojo novo PC kišto, big screen LCD TV in podobno ... Definitivno pa moraš bit ob pravem času na pravem mestu.

Stvar je seveda malce neprijetna če bi si rad sejem pogledal v miru do konca. Vendar enostavno si ga ne morš.

Vsesplošna panika je prevelika.

Kakorkoli že, sejem smo si v dveh dneh komaj komaj uspeli ogledat.

Naporna, a super zadeva. Definitivno gremo še kdaj. In za prihodnjič vemo, da bo skiro obvezna oprema, če ne prehodiš cel maraton. Z busom se pa

ni pametno peljat, ker notr tok smrdi po švicu in prdcih, da zbežiš že na prvi postaji ven (by Mirko). ... o tem, kako smo spoznali “ustanovitelja” Emula in Skypa, kako ga (ni)smo šli žurat na privat Vodafone party in kako nam je zmanjkal bencina, pa kdaj drugič oz. za šankom v Ostrigi.

Namreč urednik prav da se sam še mene čaka. Damn again!

P.S.: Vsaka podobnost z doživljajskim spisom je zgolj naključje.

Pa opravičilo za narečno zamorkljščino. Hvala za razumevanje.

TEČEMO S KŠŠ-JEM

P

omlad je tu in kaj je lepšega kot primorske ceste, da pokažemo svojo zimsko formo. 23. marca smo šli skupaj na 8. MALI KRAŠKI MARATON v Sežano.

Izbirali smo med pol-maratonom na 21.098 metrov (3 junaki, med katere niti slučajno ne štejemo Silvestra – bravo Meta, Tine in Kusty) in tekom na 8.000 metrov (preostalih 6 norcev). Za hitro hojo na 5.000 metrov se ni odločil nihče. Hja, mogoče bi pa Silvester lahko zavil tja, ker so tartan zagotovo skidali ob vsej obilici snega na dan teka :P Torej: vremenska napoved ni bila naklonjena samo treningu v zadnjem tednu, tako da tistih par snežink dan pred dogodkom pač ne more biti razlog za neudeležbo. Kajti kljub sitni pomladni zimi smo videli sonce in modro nebo na Primorskem!

>> zamorkla_mar_08_C.indd 7

<<

Ja no, fino je bilo. Sicer je vsa stvar izgledala približno tako: prišli, odtekli, šli domov, ker je začela vleči mrzla burja.

Več si lahko preberete na http://www.sport-sezana.com/ maraton2008/, našim rezultatom pa zaradi gužve na štartu odštejte slabi dve minuti, da dobite realne dosežke.

Aja, barve KŠŠja smo zastopali: Meta Dagarin, Peter Štolcar, Petra Draksler, Anže Arman, Borut Terpinc, Tine Radinja, Jana Kalan, Martin Medič in Teja Ziherl, Matic S. pa pravi, da ni Rambo, da bi se dokazoval s tekom po snegu.

Silvester, javno te sprašujemo, po katerem snegu že?!?

Za naslednjič pa sporočamo: kmalu prihaja tudi maraton v Radencih in potem Ljubljana ter New York - tečemo s KŠŠ-jem!

26.3.2008 4:16:02

>>

>> vv zobeh >> zobeh

Viktorja Viktoriji Nejc Jemec

O Viktorija je prijazna dama.

Ona sprejema klice gledalcev.

Hvaležna je vsakemu posebej. Ona si vzame čas.

ndan sem se vrnil domov. Za vikende se tempo nekoliko umiri, zato so mati poležavali pred oltarjem. Prosil sem jih (mati), da mi pripravijo pehtranovo potico, ki so jo bili dan prej spekli v krušni peči. Nič. Nadaljevali so z opravljanjem svojega obreda. Dve podobi, mala črna pingvina, sta tistega večera moledovali za pozornost. Narezal sem si suhe salame in polnozrnatega kruha – za zdravje. Sedel sem v kuhinjo in mljaskajoč prijajoče grižljaje sodeloval pri materinem početju.

Poanta viktorjev je enostavna.

Prireditev je namenjena ostalim medijskim ustvarjalcem in vam, gledalcem.

Nedvomno. Slišal sem že pomisleke, da je, podobno kot slovenski predizbor za pesem evrovizije, sama sebi namen. Teza, ki nikakor ne vzdrži.

Prvič - podeljevanje nagrad je v dneh po prireditvi navdih ostalim medijskim ustvarjalcem. Zamislimo si, da omenjenih dogodkov ne bi bilo. O čem bi pisal tračarski tisk? Bi Anžej Dežan ohranil svoje mesto v nedeljskem popoldnevu? Na čigav račun bi se šalila Kuljajeva? Kaj bi v soboto zvečer predvajala komercialka?

Ramba 1?

In drugič - prireditvi, kot sta ema in viktorji, sta namenjeni vam. Resnično. Po ogledu takšne prireditve se namreč počutite

bolje. Ne? Razmislimo. Kratkoročno resda ne. Tolikšno število nebuloz nikakor ne more biti prijetno. A mislite širše. Se dandanašnji ne počutite nič bolje? Prav nič? Ko veste, da so na svetu večji bebci od vas? Bojda pomembni beboti - takšni, ki se pregovorno postavljajo v soju televizijskih luči, pred kamerami.

A če se lahko oni - sicer pomembneži, pa vseeno nič v primerjavi z vami - če se lahko oni, kako bi se šele vi, v primeru, da bi dobili priložnost. Če bi vam bila sreča v ranih letih bolj mila, na primer. Eh, kako krivičen zna biti ta svet. Priložnost vedno dobijo nesposobni. Pa nič ne de, glavno, da je jasno vam, da vi veste, da vam nič ne manjka. Pravzaprav ste odlični, v primerjavi z njimi. S temi ritmi egocentričnimi in kvazipomembnimi. Pa še preplačanimi povrhu vsega! Ste razmišljali tako? Vsaj podobno? Vsaj za kratek čas? Tudi če niste.

Strinjali se boste, da so viktorji lahko tudi terapevtski.

Pa ne le viktorji. Terapevtski so tudi nagrajenci. Sprašujem se, kakšne fakultete neki so obiskovali? Strokovnjaki na katerih področjih so, da jim tako uspeva? Da jih gledamo in nam je ob tem tako prijetno.

Celo tako zelo, da smo pripravljeni zanje glasovati. Čeprav podajajo na trenutke kataklizmične napovedi, jih

sprejemamo z nasmehom. Pomemben je namreč zaključek. Še tako frustrirajoča informativna oddaja deluje pomirjajoče, če se ob koncu od moškega gledalca poslovi Lili Žagar. Prelestna voditeljica Sveta na Kanalu A, s svojim razgaljenim bujnim oprsjem, ki še komaj kljubuje sili težnosti.

Najpomembnejšega viktorja letos ni podelila publika, bi pa, ako bi ljudstvo dobilo to priložnost, nedvomno šel v iste roke.

Naj obrazložim. Najpomebnejši se mi zdi viktor za najbolj obetavno medijsko osebnost, ki ga podeljuje akademija - zbir medijskih strokovnjakov. Zakaj ravno ta?

Gre za prizananje človeku, ki kani najbolj sooblikovati našo prihodnost. In ker je prihodnost črna, za tam prisotne pa smo ugotovili da so terapevti, gre pravzaprav za viktorja odrešeniku ali odrešenici. Tistemu - morda edinemu - ki nam bo s svojimi sposobnostmi lajšal s temnimi oblaki prekrito prihodnost.

Tega viktorja je letos dobila že omenjena Lili Žagar. Upravičeno pravim. Še enkrat. Gre za viktorja prihodnosti, za terapevtsko nagrado. Dasiravno boste ženske v tem pogledu nekoliko zapostavljene, panika ni potrebna. Če ne drugega, bo Lilijino oprsje, resda nekolikanj povešeno, v prihodnje še vedno

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 8

26.3.2008 4:16:03

<< v zobeh << v zobeh

<<

NOVO! KŠŠ BONI!

>> zamorkla_mar_08_C.indd 9

Naj še tako obračamo, učinek bo isti.

Dami sta terapevtki. Vsaka na svoj način.

Z istim učinkom. Zato se sprašujem. Zakaj Viktorija še ni dobila viktorja? Namreč. Če je ona sedanjost in preteklost, bo Lili prihodnost. Lili ga že ima, Viktorija pač ne! Kdo bo popravil to zgodovinsko krivico? Jože Dežman? Nikakor. Vi, gledalci. Če ste opazili oddajo Avantura, ki je v konkurenci televizijskih oddaj premagala tudi super drago As ti tud not padu - mimogrede, na kateri televiziji predvajajo Avanturo??? - ni hudir, da v prihodnje ne bi opazili tudi Viktorije.

Viktorja Viktoriji!

KLUB ŠKOFJELOŠKIH ŠTUDENTOV PREDSTAVLJA: “Se basta se uno KŠŠ e JESHARNA … če si lačen uno KŠŠ e JESHARNA za tebeee … če si lačen uno KŠŠ e JESHARNA za tebe na štacjon BON!, BON!, BON!, BON!” prirejeno po komadu Sirni & mesni burek (Ali En)

Vsem članom KŠŠ so v pisarni KŠŠ na voljo KŠŠ boni za prehrano v pizzeriji Jesharna* CENA BONA 4€ VREDNOST BONA 5€ *ob priložitvi potrjene članske izkaznice KŠŠ

INFO: 031/ 655- 410 (KŠŠ)

privabljalo poglede vaših mož. Dedec, ki ne sitnari, pa naredi srečno še tako sitno babnico.

Pa vendar nekaj moti. Profil terapevtke namreč ni nov. Naj ponovim. Resda Lili vodi senzacionalistično oddajo, a njeno slovo je v slogu terapevtke. Človek, največkrat samec, se počuti bolje. A ko je srečen samec, kot že omenjeno, je srečna tudi samica. In ta profil terapevtke je, še bolj kot Žagarjeva, že v preteklosti izpopolnila gospa, ki jo poznamo tudi iz naših krajev.

Viktorija Petek je glasbenica, blogerka in voditeljica oddaje na Media TV (ex DTV, ex ex Loka TV). Gospa srednjih let ima drugačen imidž od prej omenjene Žagarjeve. A gospa je šarmantna dama - naj mi ne zamerijo - dobro ohranjena, z lepim oprsjem. Ima pa Viktorija drugačen pristop. Svojih čarov ne deli tako rada kot Lili. Je rahlo sramežljiva. Se popravljam.

Ima drugačen način. Gledalca do katarze in pomirjenja s sabo in svetom ne popelje preko črne kronike. Ne. Viktorija je prijazna dama. Ona sprejema klice gledalcev. Hvaležna je vsakemu posebej.

Ona si vzame čas. Z ljudmi se pogovori in jim na čase celo privošči milozvočno domačo melodijo. Včasih kar kakšen svoj videospot.

26.3.2008 4:16:03

>>

>> oo šolstvu >> šolstvu

Poosebljena nekompetenca z diplomo Problematika šolskega sistema je dandanašnji vseskozi na vrhu seznama aktualnih razprav in zelo širok pojem. Del, ki pa v praksi nas, dijake, najbolj zadeva, pa ostaja zamolčan.

Miha Kordiš

K Kljub ne vedno resnemu odnosu, pa je s takim popolnoma nedoraslim profesorskim kadrom kršena temeljna pravica dijaka, to je pravica do znanja.

ričeče štrli iz birokratskih problemov, okrog katerih se v javnosti krešejo iskre.

Dve besedi.

Nesposobnost profesorjev. Takoj pa je treba pristaviti, da je velika večina profesorjev naše gimnazije izvzeta in da je govora o manjšini, najverjetneje tudi drugod.

To je prava kuga celotnega šolskega sistema. A ker je nemogoče očitna tudi na naši šoli, se aktivnega opozarjanja na problem lahko lotimo mi, tukaj in sedaj.

Naloga profesorskega kadra gimnazije je, pa naj zveni še tako izrabljeno, vzgoja bodočih intelektualcev. Ljudi, ki bodo gospodarska, politična in kulturna smetana družbe. Ljudi sposobnih peljati jo dalje, v spopad s sodobnim svetom. In za vzgojo takih ljudi lahko skrbijo samo splošno razgledani, strokovno dobro podkovani ljudje, zmožni to učinkovito prenašati naprej.

Žal pa to ni vsakomur umevno samo po sebi. Kakor bo žival še iz človeka vzgojila divjaka, tako bo lahko to priročen izgovor za profesorja neukega bedaka. Pa če prav je izgovor z diplomo. Dotičnim krvavo primanjkuje kakršnekoli splošne izobrazbe, prav tako pa padejo s cvekom tudi na prenašanju znanja bodočim generacijam.

Na profesorjih je prevelika odgovornost vzgoje, da bi si lahko privoščili sledeče napake. Obdelovani material njihove profesije smo navsezadnje ljudje. Skozi roke vsakega takega profesorja gre v njegovi karieri približno 40 generacij.

En sam človek na eni sami šoli v svojem življenju lahko zavozi znanje 1200 dijakov, če poučuje samo en razred. Pri dveh je ta številka dvojna, pri treh pa že 3600.

Nesprejemljivo!

En tak primerek lahko priskuti celotno področje, ki ga pokriva, nekaj tisoč ljudem! Koncem gimnazije se odločamo o poklicni poti, in spet je lahko samo na enem človeku, da nam tu kroji življenje. Četudi je med 3600 dijaki mnogo talentov za matematiko, recimo, bodo vsi odbrali vse kaj drugega za nadaljno šolanje, kakor to. Pa samo zaradi srednješolskega učitelja, ki jih je imel v šapah 4 leta!

Nadalje, tak profesor ti lahko uniči uspeh. Zahteva nivo znanja, katerega sam ni dorasel predati naprej, posledične slabe ocene pa ti v najslabšem možnem primeru podrejo možnost doseči željeno fakulteto.

Da pa to ni zgolj in samo stališče enega nezadovoljnega dijaka, priča tudi

lanskoletno dogajanje, dotikajoč se določenega razreda in profesorice, ter v nadaljevanu zgrožena sodba stanovskega kolega, leteč na spet nekoga drugega.

Oboje ima opraviti z našo gimnazijo. Ako pa le kdo prisluhne dijakom in objektivno primerja dva profesorja istega predmeta na isti šoli, pri čemer je eden od njiju popoln prosvetni analfabet, bo nemudoma opazil razliko tako v motivaciji, delu, nivoju znanja kakor v ocenah in spoštovanju.

Razred je imel torej željo zamenjati določeno profesorico. Ker so pritožbe razredničarki s strani dijakov in strašev kar deževale, so se slednji na roditeljskem sestanku dogovorili in skupno poslali pismo s konstruktivnim predlogom, kaj storiti. Vseskozi so bili deležni zagotovil, da večjih težav z menjavo naj bi ne bilo (dotični profesorici je manjkalo namreč samo še leto do upokojitve). Zgodilo pa se ni nič. Kljub enotnemu naporu staršev, da bi njihovi otroci bili deležni dostojnega profesorja, je bila prošnja, skupaj z najboljšim predlogom prerazporeditve v danih okoliščinah, odbita. Dijaki so bili pozvani, da se v primeru prihodnjih konfliktov ponovno oglasijo, a so bili že ob prvem prizivu grobo zatrti. Slednje bo očitno moralo obveljati tudi za epilog. Še zadnji generaciji pred upokojitvijo bo vtisnjen pečat neznanja.

Kritika, ki sledi, zadeva profesorja v vprašanju in avtorja, ki sta iz očitnih razlogov neimenovana, za oba je privzet moški spol: ‘’Kaj je s tem profesorjem

10

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 10

26.3.2008 4:16:03

<< škis << škis narobe v resnici ne vem. Neprestano slišim najhujše kritike dijakov, v uk sem tudi dobil nekje 6 konkretnih primerov. Po štirih letih ne znajo nič, po pripovedovanju ima njihov profesor popolnoma neodgovoren odnos celo do testov, imel sem se priložnost prepričati tudi na lastne oči(...)!’’ Treba je še dodati, da gredo kiksi celo tako daleč, da dijaki sami profesorje redno popravljajo med poukom, ali še huje, snov testa se razlaga, ko je slednji že odpisan.

Seveda, nekaj drži. Redkokateri dijak je res vzoren, dela vse naloge, neprestano sodeluje, piše med poukom, se za vsak test posebej do zadnje vejice pripravi. Vsak kdaj klepeta ali zmoti profesorja med razlago. Prav tako pa drži, da ni nikogar, ki bi ne hotel nečesa vendarle napraviti iz sebe, zato navsezadnje tudi hodi v šolo. Kljub ne vedno resnemu odnosu, pa je s takim popolnoma nedoraslim profesorskim kadrom kršena temeljna pravica dijaka, to je pravica do znanja.

Zatorej, dragi falirani profesorji! Naj vam je to povšeči ali ne, ne hodimo mi, dijaki, v šolo zaradi vas. Nasprotno, vaš vsakdanji kruh je pogojen z našo željo po znanju. Bi bil že čas, da se končno ovedete, prenehate jemati izobraževalni instituciji njen smoter in učenju smisel.

Nekje v naši državi se seme ne ločuje od plevela, ceno pa plačujemo mi, mlada rast, udušena v vaši nesposobnosti.

>> zamorkla_mar_08_C.indd 11

N

Prvi Festival ŠTUNF je potekal prav v Škofji Loki od 12. do 14. maja 2000.

e vem, koliko vas je že slišalo za Zvezo ŠKIS. Verjetno vas večina pozna Škisovo tržnico, ki poteka vsako leto v Ljubljani in na kateri se vsako leto predstavi tudi KŠŠ. Ker ima letos v Glavnem odboru Zveze ŠKIS tudi naš klub svojega predstavnika (jaz sem namreč vodja odbora za visokošolsko problematiko), se mi je zdelo pametno, da vam to organizacijo, katere člani smo, predstavim.

Zveza ŠKIS oz. s polnim imenom Zveza študentskih klubov Slovenije je ravno to, kar pove ime – zveza vseh lokalnih študentskih klubov na področju Slovenije. Ustanovljena je bila že leta 1994, namenjena pa je ščitenju interesov in povezovanju študentskih klubov na nacionalni ravni, izobraževanju, informiranju in organiziranju nacionalnih študentskih projektov. Skrbi za zastopanje interesov študentskih klubov znotraj Študentske organizacije Slovenije v odnosu do drugih organizacijskih oblik ŠOS ter v odnosu do države in drugih interesnih oblik, skrbi za usklajen razvoj lokalnega študentskega organiziranja, svetuje in pomaga klubom pri njihovem delovanju, usklajuje interese klubov, rešuje morebitne težave med in s klubi…

Združuje 50 študentskih klubov v Sloveniji s statusom študentske organizacije lokalnih skupnosti (status ŠOLS) in 5 pridruženih članov. Člani ŠKIS-ove družine pokrivajo celotno Slovenijo, od Jesenic do Bele krajine, od Lendave do Pirana.

<<

Zveza ŠKIS vsako leto izvaja več projektov na nacionalni ravni, največji od teh je Škisova tržnica, ki bo letos potekala 7. maja na Iliriji v Ljubljani. Na njej se vsako leto (letos bo že 11.) predstavijo vsi študentski klubi Slovenije.

Drug večji projekt je Študentski kulturni festival (ŠTUNF), ki poteka vsako leto v drugem slovenskem kraju v organizaciji lokalnega študentskega kluba in Zveze. Prvi Festival ŠTUNF je potekal prav v Škofji Loki (12.-14. maj 2000), ko je bil predsednik Zveze Boris Hafner – Jež.

Letos se bo odvijal v Laškem in Hrastniku od 11. do 20. aprila.

Zveza prireja tudi športna tekmovanja, kot so nogometni in košarkarski turnirji med klubi ŠKISgol in ŠKISkoš, tekmovanje v smučanju Vsi na ŠKIs in ne čisto športno tekmovanje v bowlingu, biljardu in pikadu Škisov troboj.

Odbor za zdravstvo in socialo Zveze skrbi za projekte, kot so krvodajalske akcije Krvavi torek, ozaveščanje mladih o virusu HIV s projektom Virus, seminar zdrave prehrane Jem zdravo, torej sem študent …

Naj bo to dovolj za začetek. Če pa bi kdo rad izvedel kaj več o Zvezi in njenih projektih, lahko informacije najde na spletni strani http://www.skis-zveza.si/, na našem klubu ali pa mi piše po elektronski pošti na rok.primozic@skis-zveza.si.

Lep pozdrav in upam, da se kmalu vidimo na kakšnem projektu Zveze.

Rok Primožič

11 26.3.2008 4:16:04

>>

>> indija koromandija >> indija koromandija

Full power 25 hour, N

no toilette, no shower

Z Denisom sva se za Indijo odločila iz več razlogov.

Pa sem že mislil napisati, da je bil glavni razlog plezanje, ampak ne, bila je želja po drugačnem vonju, drugačnem sistemu, drugačnih ljudeh, drugačni hrani, drugačnih prevoznih sredstvih, po drugačnem hašišu in travi in pa seveda po drugačni plezariji.

Andrej

amenjena sva bila v vasico Hampi v severnem delu Karnatake (južni del Indije). Med plezalci se je pojavil film Pilgrimage, v katerem sva tudi z Denisom prvič videla to prečudovito pokrajino, posuto z najrazličnejšimi oblikami skal.

Dve leti je v najinih srcih rasla želja po obisku te dežele, letos za novo leto pa se nama je to uresničilo. 12. decembra sva vzletela z Brnika (oba prvič na avionu).

No, in že sva bila v Deliju. Na letališču imaš smešen občutek, saj se ne razlikuje kaj dosti od našega, od indijskega kaosa pa te ločujejo samo še ena vrata …

Stopiva skozi ta vrata in že sva obkoljena s taksisti, ki seveda takoj opazijo najine zbegane oči in si mislijo nekaj v smislu: »ja, this is your first time in India« in naju z nasmeški na obrazu nategnejo za 579 rupij (plačala sva 600rs, avtobus pa je stal borih 21rs). Ampak O.K., plačala sva šolo, katero v Indiji po moje plača vsak tujec. Sledila je divja vožnja skozi Delhi in po pregovarjanju, naj naju vendarle spusti, saj naju je hotel obrniti na 100-ih različnih koncih, sva pristala na železniški postaji z dvema nabitima ruzakoma in krešpedoma v rokah (krešped = blazina za oblažitev padca pri plezanju). Najin cilj je bil potem priti na tridnevni vlak do Guntakala. No nekako sva le dobila karte in model nama je seveda usput še sobco zrihtal.

Si ne moreš predstavljat kaj ti v tistem trenutku pomeni soba v kateri je tišina in glavno - lahko si sam. Ulice so namreč nabito polne vsega, prodati ti hočejo vse

12

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 12

26.3.2008 4:16:06

<< indija koromandija << indija koromandija

naenkrat, vsi te sprašujejo kako ti je ime, s kje prihajaš, rikše vozijo tako, da se te dotikajo in te zraven prosijo, da se pelji. Revščina, bi temu rekel naključni človek, ki bi ga ustavil na ljubljanski ulici. V svojih srcih pa so ti ljudje še kako bogati! Sprejmejo te nasmejanih ust in odprtih rok, objemov neznancev sem doživel več kot prej v celotnem življenju in mislim, da mi bolj potrebujemo njihovo bogastvo kot oni našega!

Vožnja z vlakom se pri nas še nikoli ni zdela tako udobna. Nad glavo se ti

>> zamorkla_mar_08_C.indd 13

sicer neprestano furajo ščurki, ampak imaš pa zato svojo posteljo, na kateri te v glavnem prav nič ne zmoti.

Z vlakom sva se peljala iz severa skozi center Indije do juga. Namenoma sva se odločila za pristanek v severnem Delhiju, da sva dobila nekaj občutka Indije preden sva prišla do Hampija.

V Hampi sva prispela skupaj s Špancem Rubnom. Prišli smo zvečer, zato smo imeli časa samo še za par kloštrov … Zbudil nas je neverjetni razgled s strehe na kateri smo spali, sledil je zajtrk in plezanje. Skalam ni

videti konca. Ogromni skalnati bloki so postavljeni en na drugega in tako tvorijo prečudovito pokrajino, ki ji ni videti konca. Plezarija je tam res nekaj posebnega. Oster granit ti lahko že po parih poskusih pobere toliko kože s prstov, da moraš s plezanjem zaključiti.

Ampak ni problema počivati v Hampiju!

Mimo tebe že pridrvi cakeman s svežimi kolači, ki te najejo za cel dan, opazuješ kreacije okoli sebe, ki se ti na čase zdijo tako neresnično božanske.

Celodnevne pavze sva izkoristila za vožnjo z motorjem. Jaz sem prvič

<<

vozil motor, a moram povedati, da se mi vožnja še zdaleč ni zdela nevarna, čeprav moraš včasih odviti okoli psa, včasih okoli pujsa ali pa spoštljivo obvoziti kravo. Problem nastane, ko imaš pred sabo kamion banan, za ritjo ti trobi traktor, voziš kolikor se da po levi, ampak kaj ti pomaga, če so ravno tam polmeterske luknje v katerih se valjajo kure, … Ampak O.K., vsi smo imeli troblje ki ti nadomestijo vse čelade, ščitnike ipd. Dve počeni gumi, to je bilo vse in itak ti Indijci to zrihtajo v minuti …

13 26.3.2008 4:16:07

>>

>> indija koromandija >> indija koromandija Ob pavzah sva se seveda tudi kopala v reki Tungabadri, saj je bilo konstantno okoli trideset stopinj.

Najprej sva spala v hišicah skupaj še z mnogimi plezalci, zato sva dneve večinoma preživela med skalami ali na bazarju, saj Indije res nisva hotela preležati v visečih mrežah, ki te razvajajo med blatnimi hišicami. Vsak dan sva spoznavala nove plezalce, nove skale, okuse in vonje. Bilo je res božansko ugrizniti v pravo banano in po vrhu vsega je ta stala 1-2 rs.

Novo leto in božič smo preživeli zelo shanti ob ognju in kitari. Po novem letu pa sva se preselila v hišico katere lastnica je bila Tara z dvema sinovoma in eno hčerjo. Stregla nam je od spredaj in zadaj, ker pa ni znala pisati, smo si morali sami zapisovati cene v zvezek in na koncu smo ji preprosto dali denar. Prijazen način trgovanja.

Skupaj z dvema Slovakoma sva drugo polovico časa preživela v hišici zraven reke in v neposredni bližini balvanov. Tam smo spoznali tudi prijaznega možaka s čilumom. Vsako jutro ga je natlačil posebej za nas. In nas potem vedno hotel odpeljati do kakega prijatelja, ki že mnogo let živi med skalami in se prepušča naravnimi silami. Tudi za to smo si vzeli čas.

Najin čas v Indiji pa se je tudi bližal koncu. Plezala sva dovolj, počivala tudi, smejala toliko, da so se usta že malo zarezala v ušesa, bila sva srečna!

14

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 14

26.3.2008 4:16:10

<< avtotest << avtotest

I

MG-F Po zadnjem pogovoru z Jeremyem Clarksonom, v katerem sva obdelala, zakaj je angleška avtomobilska industrija tako klavrno propadla, in potem, ko sem mu dal lekcijo ali dve o veličini in pomenu tovarn Zastava, Revoz in Cimos za svetovno avtomobilsko industrijo, sem se odločil da preverim, kaj je dejansko spravilo angleško avtomobilsko industrijo v grob.

ZeC

>> zamorkla_mar_08_C.indd 15

zbor avtomobila za tokratni test verjetno ni najbolj smotrna študentska izbira. A kljub vsemu je že tako dolgo na trgu, da bi s tedenskim zmanjšanjem obiska barov, hranjenjem samo in izključno na bone, ter brez zapravljanja denarja za simpatične vam predstavnike nasprotnega spola, dosti hitro lahko zbrali denar za nakup malce starejšega primerka. To se kasneje blazno obrestuje saj je avto pravi magnet za lovače in ko jim razložite, da je vsaj tako stajliš kot 15 let star BMW, je uspeh zagotovljen.

MG-F torej. »WTF?«, se verjetno vprašate mnogi. MG je bila slovita angleška znamka znana po majhnih šprotnih kabrioletih, predvsem iz 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja. Ko se je znamka Rover v 90-ih odločila obuditi MG, se je to manifestrialo v modelu, ki je bil tokratni objekt testiranja.

Mali roadsterček letnik 2001 najprej pritegne s svojo zunanjo podobo.

Tukaj mu ni kaj očitati, saj izgleda odlično! Nizko na cesti sedeč dvosed, ki že v osnovi izgleda, da vas bo hitro in zabavno popeljal naokoli. MG-F je sicer kabriolet, a lastniku testnega avta ni mar za veter v laseh in se je odločil, da se bo naokoli vozil s hardtopom.

To pomeni, da mu platnena streha prepereva nekje v kleti, saj jo je snel iz avta, nanj pa je poveznil plastično kapico, ki pa prav nič ne škoduje izgledu. Lepe so tudi aluminijaste feltne, ki pa skrivajo kanček nenavadnosti in

<<

pridih športnosti. Prednja kolesa so namreč zaradi pogona, ki je speljan na zadnja kolesa, bistveno ožja od zadnjih in to izgleda dobro! Kar se zunanosti tiče lahko ugotovim le, da so angleži uspeli iz svoje zgodovine in znanja o malih športnih kabrioletih potegniti maximum. Aja bajdvej, angleži pokupijo največ kabrioletov v Evropi, čeprav glede na vreme ni niti njim niti meni jasno zakaj. Ampak so pripravljeni, če jim slučajno 20. julija za 3 ure posije sonce!

Sedanje v tak avto je prava mala vaja iz strechinga, še malce večja vaja je priti ven iz njega ampak o tem kasneje. Ko smo notri, se v trenutku počutimo domače. Vsaj jaz sem se.

Sedimo zelo nizko, noge so precej iztegnjene, majhen debel volan pade v roke, če ga spustimo, nam roka takoj zagrabi prestavno ročico in nemudoma te prevzame filing, da sediš v gokartu. V armaturni plošči se nahajajo diskretno osvetljeni beli merilniki, na volanu, prestavni ročici ter sedežih usnje.

Povsod drugje pa lahko le žalostno ugotovim, da kraljuje plastika precej indutrijskega tipa. Nasploh moram reči, da kakovost izdelave nekako ni v skladu z zunanjim izgledom. Nekako tako, kot da bi ugotovil, da Claudia Schiffer dela kot prometna policistka. Sej bi jo, ... sam poroču jo pa ne bi.

Je pa vse več ali manj pri roki ... glede na to, da je dvosed, je u bistvu

15 26.3.2008 4:16:12

>>

>> avtotest >> avtotest

čisto vse v kabini več ali manj pri roki.

Vseeno pa kljub majhnosti kabine ni občutka klavstrofobije, čeprav se kasneje izkaže, da pri pretikanju v peto prestavo nehote sopotnika šlatamo po kolenu. Uporabno, če se je na sovoznikov zic napopala dolgonoga plavuša, in zmerno do pretežno zoprno, če poleg tebe sedi študent gozdarstva, ki te je uštopal na poti domov iz prakse.

Ko nam uspe v ključavnico vtakniti ključ, ki se na spoju z obeskom prepogiba (če kdo ve zakaj bi bilo to dobro naj prosim dvigne roko in odgovori, sam sem sicer razvil

teorijo, a se ne strinjam najbolj z njo) in ga obrniti, nam za hrbtom zaprede motor. Eeeeej čak mal, boste rekel, avtomobili pa nimajo tam motorjev odkar sem se nazadnje pelu s fičkotom!

Naj vas tukaj obvestim, da imajo pravi športni avtomobili motor postavljen sredinsko. Ja kk sredinsko, če pa tm mi sedimo ...? Emm to pomeni, da imajo motor nameščen pred zadnjo osjo, se pravi, med nami in zadnjo osjo. Zakaj tako? Boljša razporeditev teže, lažja in cenejša povezava motorja z zadnjim parom koles (pravi športniki imajo zadnji pogon!), pa vrjetn še kej, sam mi zdjle ne pade na pamet.

Iz dvojnega izpuha lepo rohni 1796 kubični motorček, ki sliši na ime VVC (variable valve control) in proizvede solidnih 145 konsjkih moči, kar naj bi zadostovalo da 1070 kg težko raketo izstreli do 100 km/h v pičlih 7 pa še neki malga desetink sekunde in pristane pri končni brzini 209 km/h. Wheeeeeeeeeeeeeeeeee bi reku polž na želvi! Taka je teorija. Kaj pa praksa? Mogoče ne daje občtuka, da je hiter in tudi pri pospeških na oko ni tako suveren.

Ampak pogled na brzinomer pove, da se motimo. Končne hitrosti nisem sprobaval, a po zatrjevanju voznika

ni panike, le da je vse, kar je nad 160 km/h brzine, huronsko mučenje svojega slušnega aparata. Med vožnjo se dejansko mešata 2 občutka. Prvi je ta, da sedimo v nizko nasajenem športnem avtomobilu in da naše ceste niso bile ustvarjene zanj, kajti vsaka luknja se nam odkrije najprej s svojo udarno močjo, ki jo absorbiramo z ritjo, takoj zatem pa s svojo zvočno strukturo, saj ima že prej omenjena plastika neskončno tendenco po glasbeni karieri. Drugi filing, ki nas vseskozi spremlja pa je, da niti nismo tako blazno hitri, kot nam kažejo številke o moči, pospešku in

16

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 16

26.3.2008 4:16:14

<< avtotest << avtotest končni hitrosti. Ampak ta občutek nas vara, kar je malce čudno, saj gresta ponavadi občutek brzine in trušča, ter šklepetanja plastike z roko v roki.

No tu ni tako! Kar se same vožnje tiče je občutek odličen. Na mestu je volan popolnoma lahek, med vožnjo odličen, neposreden in vodljivost tega avta kar kliče po ovinkih. Motor da od sebe največ v visokih obratih, nikoli se sicer ne odzove s surovo močjo, kakšno brco ali kaj podobnega, kar bi pričakoval od športnega avta, ampak je v nizkih obratih kar precej len, v visokih pa mu moč lepo zvezno naraste, brez nepredvidljivih izbruhov moči. Tu so še trije ključni elementi od katerih je sklopka mehka, kot bi nogo porivali v vroč puter. Kratka, priročna prestavna ročica ima kratke gibe in nagnjenost k zatikanju. Zavore pa... zmerno do pretežno nič. Dejansko precej moteče, če veš da ti za hrbtom prede precej močan motorček, da je vodljivost avta taka, da te zagrabi da bi vsak ovinek šel na nož in da je kakorkoli obrnemo zelo hiter tudi na ravnem. Splošni vtis vožnje, ki je z rahlimi pomnakljivostmi odličen, dejansko zelo pokvarijo zavore. Pa še en detajlček, ki ga sam nisem imel sreče preizkustiti. Na suhem se avto obnaša v skladu s pričakovanji, v mokrem pa po pričanju lastnika vožnja postane boj za preživetje. Ali ima to veze z gumami, s pretežko

>> zamorkla_mar_08_C.indd 17

nogo na stopalki za plin ali z neurvnoteženostjo avta bomo pustili v razmislek strokovnjakom.

Ko motor ugasnemo, je čas, da si ga še enkrat ogledamo od zunaj.

A tu se pojavi ta težava, da je treba zlesti ven iz njega. Šele takrat namreč ugotovimo, kako na tleh sploh sedimo in kako visoko so vrata, čez katera moramo dvigniti nogo. Ok, sej smo mladi in to ne bi smela biti taka težava, je pa dejstvo, da za uporabnike normalno visokih avtomobilov takšna situacija zahteva nekaj privajanja.

In ko smo spet zunaj, poglejmo še praktični del tega avta. Nakup takega roadsterčka najverjetneje ni pogojen z racionalno potrebo, ... recimo po prevozu hladilnikov, športne opreme, tropa prijateljev na piknik, itd. Precej bolj je nakup pogojen s preprosto željo imeti nekaj takega v garaži. Ali pač samo imeti, če garaže ni pri roki. Kar se daljših prevozov, potovanj, počitnic itd. tiče, je po navedbah lastnika ta avto bolj »gate, štumfi in denarnca« tipa, kaj več vanj ne bomo spravili.

Hecno, če ima pa 2 prtljažnika. Enega spredaj, kjer je navadno motor in enega zadaj, za motorjem. Res je da sta oba bolj mikroskopske narave, ampak vsseno menim, da bi vsaj še kratke hlače lahko vzeli s seboj. Na dolgo pot se načeloma lahko odpravimo, saj je povprečna poraba dokaj nizka in bomo s 50- litrsko posodo za bencin naredili

<<

okoli 620 kilometrov. Koliko bomo pretreseni in koliko prtljage bomo imeli s seboj je drug štos, ampak ko bomo tam, ni hudič, da ne bo kakšna pogledala za nami.

Pomoje sem precej zgrešil, ker sem šel s tem avtom iskati razlog za propad angleške avtomobilske industrije.

Prej lahko rečem, da je eden zadnjih verodostojnih in uspelih poizkusov obdržati se nad gladino. Če bi bili ostali njihovi izdelki tako suvereni in tako poživljajoči, potem menim, da ne bi smeli zabresti tako globoko kot so. O MG-F-u lahko rečem, da je avto, ki bi ga privoščil vsakemu študentu in študentki vsaj za nekaj časa v življenju, da vidijo kaj je to voziti se športno in suvereno ter občuititi mladostno navihanost, ki jo tak avto prinaša s seboj. Z lahkoto mu odpustimo napake in napakice, če ga samo pogledamo, predvsem pa ko ga peljemo in nam nariše nasmešek na obrazu.

Zdej pa še ena prošnja. Zaradi obveznosti, ki se mi vse bolj kopičijo, bi počasi ampak zanesljivo predal testno palico mlademu nadobudnemu piscu avtomobilske proze. Torej, če je kdo, ki bi rad to počel, kar veselo naprej v boj s študentskimi vozili. Če želi, ga lahko zasujem s svojo bogato zakladnico nasvetov (tel, naslov, davčno in številko parcele držijo nekje v uredništvu).

17 26.3.2008 4:16:16

>>

PISARNA kluba Novice Pisarna KŠŠ-ja še vedno obratuje na začasni lokaciji na Kidričevi 1 (bivši dom Zveze borcev) v zgornjem nadstropju.

URADNE URE imamo:

pon. 16h-19h tor. 16h-19h sre. 11h-14h in 16h-19h čet. 16h-19h pet. 11h-14h Novo!

Boni za obrok v Jesharni. Cena bona je 4 €, vrednost bona je 5 €.

Vabljeni!

Obvestilo

Lepo prosimo vse tiste, ki ne prejemajo e-mailov z obvestili, da sporočijo svoje frišne emajle na naslov jana.kalan@gmail.com.

KRČ Squash - 1× obisk dopoldne

3,34 EUR

4,17 EUR

KRČ Squash - 1× obisk popoldne

5,01 EUR

BAZEN KRANJ

2,09 EUR

KRČ Squash - 10× obisk dopoldne

33,38 EUR

BE FIT Aerobika - 1× obisk

4,05 EUR

KRČ Squash - 10× obisk popoldne

50,08 EUR

ARNOL Odbojka na mivki cel dan

6,26 EUR

ARNOL Odbojka na mivki do 15h

BE FIT Aerobika - 1× tedensko

14,58 EUR

BE FIT Aerobika - 10× obisk

34,02 EUR

BE FIT Aerobika - 2× tedensko

22,68 EUR

BE FIT Aerobika - 3× tedensko

25,92 EUR

BE FIT Aerobika - Neomejeno

29,16 EUR

BE FIT Fitnes - 1× obisk

3,65 EUR

BE FIT Fitnes - 10× obisk

29,16 EUR

BE FIT Fitnes mesečna celodnevna karta

25,92 EUR

BE FIT Fitnes mesečna karta do 17 h

20,25 EUR

BE FIT Fitnes neomejeno + Aerobika - 1× tedensko

33,21 EUR

BE FIT Fitnes neomejeno + Aerobika - 2× tedensko

36,99 EUR

PODEN Aerobika - 1× tedensko

12,96 EUR

PODEN Aerobika - 2× tedensko

21,06 EUR

PODEN Aerobika - 3× tedensko

28,35 EUR

PODEN Pilates - 1× tedensko

14,58 EUR

PODEN Pilates - 2× tedensko

21,87 EUR

PODEN Aerobika + Pilates - 1× tedensko

22,68 EUR

PODEN Odbojka na mivki

4,17 EUR

ŽELEZNIKI Bazen - 1× obisk

2,09 EUR

ŽELEZNIKI Bazen - sezonska

18,78 EUR

ŽELEZNIKI Bazen + savna kombinirana sezonska

48,82 EUR

ŽELEZNIKI Savna - 1× obisk

3,34 EUR

ŽELEZNIKI Savna - sezonska

30,05 EUR

BE FIT Fitnes neomejeno + Aerobika - 3× tedensko

40,50 EUR

BE FIT Fitnes - polletna karta

105,30 EUR

FOLIJA

0,29 EUR

BE FIT Fitnes - trimesečna karta

63,99 EUR

KOPIJA BARVNA A4

0,42 EUR

BE FIT Savna - 1× obisk

7,29 EUR

KOPIJA ČB A4 DVOSTRANSKA

0,029 EUR

BE FIT Savna - 10× obisk

54,27 EUR

KOPIJA ČB A4 ENOSTRANSKA

0,033 EUR

BE FIT Solarij - 120 minut

58,32 EUR

PAUS

0,17 EUR

PRINT BARVNI A4

0,42 EUR

PRINT ČB A4

0,04 EUR

ŠPIRALNA VEZAVA

0,42 EUR

KINO SORA

2,50 EUR

Sledite nas na >> www.kss.si

18

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 18

26.3.2008 4:16:17

<< razpis << razpis

Mega center, Kranj 32,40 EUR

Fitnes - mesečna neomejeno

30,96 EUR

Aerobika - 1× obisk

4,05 EUR

Fitnes - trimesečna celodnevna

83,61 EUR

Aerobika - 1× tedensko

12,24 EUR

Fitnes - trimesečna DOP (do 14h)

47,79 EUR

Aerobika - 20× obisk (velja 360 dni)

58,32 EUR

Kombinirana 10x obisk (velja 360 dni)

41,76 EUR

Aerobika - 2× tedensko

21,60 EUR

Kombinirana neomejena

41,76 EUR

Aerobika - 10× obisk (velja 360 dni)

<<

KŠŠ TABORJENJE 2008

ARN

Taborjenje študentov KOLPA 2008 se že približuje, z njim pa se približujejo tudi priprave.

Ker vsega ne moremo narediti sami, vas pozivamo k sodelovanju :)). Potrebujemo 4 ljudi za pomoč v kuhinji, 2 za pripravo bolj ali manj pestrega programa in 4 “deklice za vse” :)). V zameno za “delo” na taborjenju boste lahko uživali cel teden luksuza zastonj, zraven pa vam seveda pripada tudi kakšen pirček :)).

Aerobika - 30× obisk (velja 360 dni)

77,76 EUR

Savna - 1x obisk, DOP, 1h

2,88 EUR

Aerobika - 3× tedensko

26,64 EUR

Savna - 1x obisk, POP, 1h

4,59 EUR

Aerobika - mesečna neomejeno

32,40 EUR

Savna - 1x obisk, DOP, 3h

4,86 EUR

Aerobika - trimesečna neomejeno

83,61 EUR

Savna - 5x obisk, DOP, 3h

21,78 EUR

Badminton - 10x obisk DOP (do 16.30)

32,40 EUR

Savna - 10x obisk, DOP, 3h

38,61 EUR

KŠŠ taborjenje bo letos od 17. 7. – 22. 7. 2008.

Badminton - 10x obisk POP (do 16.30)

59,58 EUR

Savna - 1x obisk, POP, 3h

7,74 EUR

Prostovoljci se čim hitreje javite predsedni-ku Janezu Berniku na telefon 040/473-180.

ARN

BAZ

BE F

BE F

BE F

BE F

BE F

BE F

Badminton - 1x obisk DOP (do 16.30)

3,60 EUR

Savna - 5x obisk, POP, 3h

35,01 EUR

Badminton - 1x obisk POP (do 16.30)

6,66 EUR

Savna - 10x obisk, POP, 3h

62,19 EUR

BE F

Solarij - 100 minut

23,22 EUR

BE F

Solarij - 200 minut

43,74 EUR

BE F me

Badminton - trimesečna (1x na teden), DOP (do 16.30)

42,12 EUR

Badminton - trimesečna (1x na teden), POP (do 16.30)

77,49 EUR

Solarij - 5 minut

1,35 EUR

Fitnes - 10× obisk (velja 360 dni)

32,40 EUR

Solarij - 50 minut

12,33 EUR

Fitnes - 10× obisk DOP (velja 360 dni)

17,73 EUR

Squash/Odbojka - 10x obisk DOP

23,31 EUR

Fitnes - 1× obisk

4,05 EUR

Squash/Odbojka - 10x obisk POP

44,73 EUR

Fitnes - 1× obisk DOP (do 14h)

2,34 EUR

Squash/Odbojka - 1x obisk DOP

2,61 EUR

Fitnes - 1× tedensko

13,68 EUR

Squash/Odbojka - 1x obisk POP

4,95 EUR

Fitnes - 1× tedensko DOP

7,83 EUR

Squash/Odbojka - trimesečna (1x na teden), DOP

30,33 EUR

BE F A

Fitnes - 2× tedensko

21,60 EUR 12,33 EUR

Squash/Odbojka - trimesečna (1x na teden), POP

58,14 EUR

BE F

Fitnes - 2× tedensko DOP Fitnes - 3× tedensko

28,08 EUR

4,00 EUR

Fitnes - 3× tedensko DOP

16,02 EUR

JESHARNA - bon za prehranoi

Fitnes - mesečna DOP neomejeno

17,73 EUR

BE F me

BE F A

BE F A

BE F

BE F

BE F

BE F

KIN

>> zamorkla_mar_08_C.indd 19

19 26.3.2008 4:16:18

>>

napovednik Sreda, 2. april ob 20:00

Sobota, 5. april

Petek,11. april

Nedelja,13. april

Katanc liga vol.1

Latino večer

Trip ‘n bass

Kino Ostriga

Spet se vrača katanc liga, da folk zopet mal razmiga.

Tokrat so le štiri srede, Da neb blo preveč zmede.

Na koncu pa še nagrade, Da navte rekl: to j čist đabe.

Večer bo sestavljen iz različnih zvrsti latino glasbe: salse (Kuba), cumbie (Kolumbija), merengueja, brazilske sambe, pagode. Pa tudi nekaj španske, portugalske in mehiške (Mariachi) glasbe. Mogoče kašn komad iz kakšne limonade. Lahko tudi kakšna rock in pop skupina iz tega dela sveta. Za vsakega se bo kaj našlo, bomo probali ustreči vsem željam in okusom.

Vstopnine ni!

DJ’s: Erma / warm up trip hop Soulless crew / dnb

Cashback (2006)

Četrtek, 3. april

Četrtkovi first timers večeri F.A.Q., classic rock

Petek, 4. april ob 20:00

YoungGunz tour 5 DIVERSO / rock, metal, blues, jazz SUNBITE / funk FUNKY MORNING / funk, etno, rock ARCUS (http://www.arcusband.com)

Nedelja, 6. april

Kino Ostriga How high (2001)

Četrtek, 10. april

Projekt delujmo lokalno

14,15,16,17. april Sobota, 12. april ob 19:30

Zaključek tabora ljubezen je ljubezen Mlajše aktivistke Amnesty International Slovenije in mladi Gimnazije Škofje Loke pripravljajo od 11.4. do 13.4.2008 aktivistični tabor na Gimnaziji Škofja Loka. V petek planirajo delavnice, v soboto dopoldan izvedbo akcije v centru Škofje Loke ter v soboto zvečer filmsko projekcijo z debato, ki jo bodo vodili mladi in bo potekala v Rdeči Ostrigi.

Ob 22:00 Študentski žur Vstopnina: člani kšš đabe, ostali 2€

V samoti bomnažnih polj Teater frnikula

Petek,18. april

REGGAE večer DEE-I FRIKOWISE LUNDEEE FREEDOM FIRE - The Sound Flash / live-act

20

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 20

26.3.2008 4:16:19

<< DOGAJA SE... << DOGAJA SE...

Sobota, 19. april

Petek,25. april

Live in sanity

Jacinto Canek

Po dvomesečni pavzi, ki je prišla nad škofjeloško metal sceno, se Live InSanity vrača! Tokrat vam ponujamo dva vrhunska slovenska benda, ki imata, med drugimi, eno zelo značilno skupno prvino – ženski vokal.

Whisper (www.whisper-band.com)

koncert

<<

Vsi, ki ste kakorkoli zainteresirani pomagati pri prenovi vrta, organizaciji večerov oz. vas zanima izdelava scene, vas vabimo, da delček svojega prostega časa preživite v Ostrigi. Za dodatne informacije pokličite Jaka (040-477642) ali Gpeta (040-477-643)

Sobota 26. april

Žur s konceptom 12. april, START 22.00 Nedelja, 27. april

KŠŠ ŽUR

Kino Ostriga

brez vstopke /vstopka: KŠŠ izkaznica, ostali 2€ (oblečen v študenta zastonj :))

Team America: World Police (2004) Obidil (www.myspace.com/obidil) Vstopnina:3.5€ Nedelja, 20. april

Kino Ostriga Bolj čudno kot fikcija (Stranger than fiction, 2006)

Sreda 30.april ob 21:00

Ostriginale na kresno noč UNCLE JACK ELECTRIC MOON

Č

lani KŠŠ pisarne in IO KŠŠ se bodo to noč, samo za vas, prelevili v ‘kelnarje’ in DJje ter hkrati v najboljše gostitelje študentskih žurov v Ostrigi.

Namesto kopiranja vaših zapiskov vam bodo postregli s pijačo po vaši želji in vam namesto poslušanja predsednikovega govora zavrteli vaš najljubši komad. To bo žur za vse

www.ostriga.org >> zamorkla_mar_08_C.indd 21

študente in študentke, za tiste, ki to niste več in za tiste, ki v najlepša leta življenja šele prihajate. KŠŠ bo poskrbel tudi za ugodne cene pijač. Tega ti tvoja študentska duša preprosto ne pusti zamuditi!

Kakšen študent pa si, če te ne bo tam?! Zato le knjige v kot in 12. aprila na žur v Ostrigo!

GORENJSKI GLAS.SI

21 26.3.2008 4:16:20

>>

>> inozemstvo >> inozemstvo

A’DAM:

Peeing in the corner or how we learned how to fall Amsterdam je mesto tujcev. Ljudi, ki pridejo sem delat, študirat, ali pa le iskat boljše priložnosti. Turistov, ki se potikajo po še tako odmaknjenih ulicah in spravljajo kolesarje ob živce. Ter domačinov, ki so značajsko tako posebni, da so sebi in drugim popolnoma neznani (v modernem romanu pogosto odtujeni).

Nina

P In sploh, če gre človek nato iz tujine v tujino ter se nato vrne nazaj, ugotovi, da je prva tujina že postala njegov pravi dom.

o čudnem sklopu naključij se nekega dne znajdeš tukaj. V mestu, kjer vsak dan pada dež in piha veter. Poskušaš najti stanovanje, a ti to ne uspe niti po dveh mesecih iskanja in stalnem dvigu vsote, ki si jo zmožen plačati. Ne, v mestu ni praznih stanovanj.

Javni prevoz je drag in skoraj popolnoma neuporaben. Metro številka 51 je zmagovit – vedno pripravljen na nove dogodivščine ter dvourne postanke 200m pred tvojo postajo. Ker je po nesreči zapeljal v napačni tir. In tako še največji sovražnik gonilnih športov odkrije kolo.

In že naslednji dan (tako kot domačini) nervozno zvoni in preklinja turiste... ...in človek začne ljubiti sonce, luč, nedež in neveter! Spozna miljon najboljših

ljudi ter ugotovi, da je socializacija popolnoma prijetna stvar.

In vsi gremo skozi faze življenja v tujini.

Najprej je tu navdušenje prvega tedna. Ko je vse tako novo in zanimivo. Potem pride utrujenost, slabo vreme, veter in depresija.

Ta doživi vrhunec tam nekje v četrtem tednu. In potem posije sonce in vse je spet lepo in prav. In sploh, če gre človek nato iz tujine v tujino ter se nato vrne nazaj, ugotovi, da je prva tujina že postala njegov pravi dom.

Odkriješ razlike med tujci in domačini.

Tujci so tako odprti in topli. Vedno pripravljeni pomagat. Se družit. Žurat.

Vedno te čaka neizmerna zaloga objemov in poljubov. Vsaka država na svoj način.

Nizozemci so dolgočasni in ignorantski.

Nesramni. Če se še tako trudiš jih ne moreš razumet. Ne vejo, kaj je dobra hrana. Tukaj je vse toast. Čudno sladka zdrizasta brozga.

Mesni kroket?

A ignoranca je včasih tudi dobra. Nihče se ne vtika v to, kar počneš. Nihče te ne pozna. Nihče ne širi govoric. Nihče te ne ovira. Lahko počneš kar hočeš in prvič po dolgem času se počutiš resnično svobodno.

Postaneš neobremenjen. Vse je kul. Ne v negativnem, apatičnem smislu. Postane prava pozitivna stvar.

Nič več te ne razburi. Nimaš stanovanja in jutri letiš na cesto? Ni panike, bo že. Ne smeš obešat cunj drugje kot na deževnem balkonu (kar pomeni, da se po 4 dneh zunaj posušijo do te mere, da jih lahko potem na skrivaj še dva dni sušiš znotraj)?

22

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 22

26.3.2008 4:16:21

<< znanost << znanost

<<

Kvantna mehanika Naš urednik me je tokrat šokiral s predlogom, da če sem že pisal o črnih luknjah, bi pa tokrat lahko o kvantni mehaniki.

Matija Perne

P

a bom začel kar z razlago, zakaj me je metanje črnih lukenj in kvantne mehanike v isti koš tako pretreslo

1. Dolg uvod

V redu. Ne smeš kuhat, ker potem stanovanje diši po hrani? Ne razumem, ampak ok. Moraš po številko in v vrsto, čeprav v sobi ni nikogar? Oziroma še bolje. Ven na cesto, pokličite in se naročite! Pa če sem vaša edina stranka!? ... Ma, zmenjen. In ko rdečo četrt prečkaš vsak dan na poti v šolo, predelaš vse gejevske in lezbične lokale ter queer partiye, vidiš že skoraj vse ...

Oh, in golota je edina stvar, ki ima tukaj kakršen koli umetniški učinek. Na odru, na ulici, na faksu, slejkoprej vsi ostanemo brez cunj.... In pa konceptualna umetnost. Ja, ta je tukaj v popolnem razcvetu ... čeprav se človek vpraša ... wtf ... ??? .... pi ..... ????? ............... ............................................................................................... ............................................................................................... ............................................................................................... ..................................... ? .... ljubim, ljubim Amsterdam, to majhno, bedno, smrdeče mesto!!!

>> zamorkla_mar_08_C.indd 23

Črna luknja je objekt, ki domuje v splošni teoriji relativnosti. Ta teorija je popravek klasične, Newtonove, mehanike, ki je potreben v primeru močnih gravitacijskih polj, velikih gravitacijskih potencialov, velikih mas. Prav nam pride, kadar razlagamo celotno vesolje ali težko majhno zvezdo ali če hočemo zelo natančno izračunati, kako hitro teče ura na satelitu GPS. Za razumevanje dogajanja v domači kuhinji pa je popolnoma nebistvena, tako da jo pri nas resno uporablja le par strokovnjakov. Ker je poleg tega menda zapletena po matematični plati, se na dodiplomskem študiju fizike z njo nismo ukvarjali.

Tudi kvantna mehanika je neke vrste popravek Newtonove mehanike, le da pride do izraza v drugi skrajnosti, namreč pri

obravnavi majhnih teles. A ker smo vsi zgrajeni iz atomov, ki so majhni, je za razumevanje dogajanja v naši neposredni okolici in v nas samih bistvenega pomena. Zato smo ji med študijem posvetili kar nekaj sto ur in izvedeli, da je magnetizem povsem kvantni pojav, proces podvajanja DNK pa tudi. Majhne delce, ki so poleg tega še hitri, pa opisuje relativistična kvantna mehanika, in celo s to smo se spoznali. Kvantna mehanika je uporabna tudi v praksi, od predavanj na zadnji konferenci fizikov v osnovnih raziskavah jih je bilo več kot pol izrazito kvantnih.

Kvantna mehanika poleg tega ni izrazito povezana s kako zahtevno matematiko (ali pa so mene naučili ravno tisti kos matematike, ki ga potrebuje kvantna mehanika, kdo bi vedel…), zato bi lahko sklepali, da sodi vsaj v srednješolski učni načrt, če ne kar v osnovnošolskega.

V resnici jo menda celo nekaj je v srednješolskem programu, žal pa pride na vrsto šele čisto na koncu, če sploh pride. Je namreč konceptualno

Po kvantni mehaniki za delec ne moremo reči, kje je in kam se giblje in kje bo čez deset sekund.

Opišemo ga lahko le z verjetnostno gostoto, izračunamo lahko le verjetnosti, da je na tem ali onem mestu.

23 26.3.2008 4:16:21

>>

>> znanost >> znanost nekoliko bolj zahtevna, tako da kratek izlet v kvantno mehaniko ni hvaležna naloga niti za učitelja niti za učenca. Pa vendar na tem mestu počnemo ravno to… No, morda si boste vsaj kaj malega zapomnili ali ponovili, morda vam celo kdaj pride prav.

2. Kaj nam je tega treba?

Veliko je bilo težav z Newtonovo mehaniko, ki jih je kvantna rešila, še več pa je drugih koristi, ki nam jih je prinesla. Če bi jih našteval, bi mi za samo kvantno mehaniko zmanjkalo prostor-časa. Zato bom tokrat to preskočil in šel kar na bistvo.

3. Kaj to sploh je? Če sem čisto pošten, je matematika, s katero ponavadi obravnavamo kvantno mehaniko, ravno toliko zahtevna, da bi utegnila katerega od bralcev prestrašiti. Zato bom enačbe spustil in se omejil na “mahanje z rokami”. Kogar zanima več, naj si poišče kak resnejši tekst.

Pred davnimi časi so se prvi fiziki vprašali, kaj je to svetloba, kmalu zatem pa so si o tem ustvarili različna mnenja. Eni so trdili, da je svetloba nekakšno valovanje, drugi pa, da je nekakšen tok nekakšnih delcev.

Potem so eksperimenti pokazali, da gre za nekakšno valovanje. Kasneje je Maxwellova elektrodinamika

24

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 24

26.3.2008 4:16:22

<< znanost << znanost napovedala obstoj elektromagnetnega valovanja, katerega hitrost naj bi bila (v okviru merske napake) enaka svetlobni. Ponujala se je torej razlaga, da je svetloba elektromagnetno valovanje.

Nato pa se je pokazalo, da svetloba energijo vedno prenaša v majcenih paketih, katerih velikost je obratno sorazmerna z valovno dolžino svetlobe. Svetloba dane valovne dolžine (po domače barve) nam lahko prinese le za enega, tri ali npr. 100000 zanjo značilnih kvantov energije, ne pa pol ali 1,3. To pa je tako, kakor bi bila svetloba sestavljena iz koščkov, delcev, in ne valovanje. Stara uganka je bila s tem rešena na nenavaden način: svetloba je tok delcev, kvantov, imenovanih fotoni, in valovanje.

Malo prej so odkrili elektron (to ni nobeno naključje - elektron jim je prišel zelo prav pri merjenju energije fotonov). To je pomenilo, da so atomi sestavljeni, niso pa razumeli, kako.

V očeh tedanje fizike je bila zgradba atoma paradoksalna. Potem pa se je nekdo, Louis de Broglie po imenu, domislil, da če je svetloba valovanje, ki se po drugi strani obnaša kot delci, je najbrž tudi elektron oboje, delec, ki se obnaša kot val. To je rešilo težave z razumevanjem zgradbe atoma, obenem pa spremenilo pogled na svet, saj so vsi delci in telesa dobili nekaj

>> zamorkla_mar_08_C.indd 25

valovnega značaja. Teorijo so nato dodelali in preverili in ji dali ime kvantna mehanika.

Kvantna mehanika uči, da delec opišemo z neko funkcijo kraja in časa, ki ji pravimo valovna funkcija (če se vam izraz “funkcija kraja in časa” zdi premalo nazoren, si jo predstavljajte kot temperaturo ali zračni tlak, tudi to sta funkciji kraja in časa). Valovna funkcija ima jasen fizikalni pomen, njena vrednost v dani točki nam pove verjetnost, da se delec nahaja v majhnem prostoru okrog te točke.

Povedano natančneje, verjetnostna gostota je sorazmerna s kvadratom valovne funkcije.

Trditev, da delec opišemo z valovno funkcijo, je mišljena v “močnem” smislu: o delcu ne moremo povedati nič več kakor njegovo valovno funkcijo, valovna funkcija ga določa v celoti. Zato je razveseljivo, da obnašanje valovne funkcije dobro razumemo. Če poznamo valovno funkcijo v danem trenutku, jo lahko izračunamo tudi v drugih trenutkih (učeno se temu reče “časovni razvoj”) po enačbi, ki ji rečemo Schrödingerjeva enačba. Ta torej opisuje gibanje delca (spomnimo se: valovna funkcija pove vse o delcu), igra torej vlogo kvantnih Newtonovih zakonov. Če se valovna funkcija elektrona

razteza po delu prostora s prostornino 1 m3 pa to ne pomeni, da je elektron “razmazan” po tem prostoru. Elektron je še vedno točkast. Če nas zanima, kje znotraj tega kubičnega metra je, lahko njegovo lego izmerimo. Toda rekli smo, da valovna funkcija vedno pove vse o našem elektronu. Meritev lege torej, paradoksalno, vpliva na elektron, stisne njegovo valovno funkcijo na manjšo prostornino.

To dejstvo v resnici sploh ni paradoksalno. Če želimo vedeti, kje elektron je, ga moramo namreč videti.

Da ga vidimo, ga moramo osvetliti.

Osvetliti pa ga ne moremo “čisto malo”, ampak moramo od njega odbiti en cel foton. Bolj natančno želimo vedeti, kje je, krajšo valovno dolžino svetlobe moramo uporabiti, večja je energija fotona in bolj foton vpliva na valovno funkcijo elektrona. Kvantna mehanika je povsem konsistentna.

Zanimiva plat kvantne mehanike je načelo nedoločenosti. To pomeni, da nikoli ne moremo točno vedeti, kje je elektron (povsod, kjer pišem “elektron”, bi lahko vzel tudi kak drug delec ali telo). Še več: bolj natančno vemo, kje elektron je, manj natančno poznamo njegovo hitrost. Za merjenje hitrosti moramo namreč poznati lego elektrona v dveh trenutkih, od njega moramo odbiti dva fotona enega za drugim, a že prvi foton gibanje

<<

elektrona zmoti in s tem pokvari meritev hitrosti. Bolj natančno želimo vedeti lego, večjo energijo ima foton in bolj pokvari gibanje elektrona.

V jeziku valovnih funkcij pa načelo nedoločenosti pomeni, da bolj ko je valovna funkcija zbrana na kup, hitreje se bo razlezla (če v bližini ni ničesar, kar bi valovno funkcijo elektron - omejevalo).

4. Torej?

Po kvantni mehaniki za delec ne moremo reči, kje je in kam se giblje in kje bo čez deset sekund. Opišemo ga lahko le z verjetnostno gostoto, izračunamo lahko le verjetnosti, da je (ali da bo čez deset sekund) na tem ali onem mestu. Ker je to v nasprotju z našimi izkušnjami z obnašanjem predmetov v vsakdanjem življenju, po filozofski plati kvantna mehanika marsikomu ni všeč in jo težko sprejme. Toda o uspešnosti fizikalne teorije ne odloča njena všečnost, ampak ujemanje z eksperimenti, in kvantna mehanika je zelo uspešna teorija.

25 26.3.2008 4:16:23

>>

>> kuharije >> kuharije Sestavine za krompirjevo musako • • • • • • • • • • •

1 kg krompirja 50 dkg mletega mesa čebula česen jajce kisla smetana poper sol peteršilj bazilika origano

M

Teja, jst bi kej JEDU…

… je reku predsednik. In s tem dal vedet, da ne smem skuhat nič, kar bi vsaj mal spominjal na kaj zelenga, oranžnga, rdečega, skratka zelenjavnga. Hmmm, pa smo tam. Okej, sem si mislna, pomfrija in pohanih zrezkov že ne bomo delal, navadnih šniclov in testenih tud ne. Kaj pa bi? No, pa jejmo musako (fr. moussaka [musa’ka]; gr. mουσακάς).

Teja Skuhne

usaka je preprosta zadeva. Za skuhat in za pojest. Seveda obstaja več različic, prava grška sploh ni podobna tisti, ki sem jo jaz poznala od doma. Tokrat smo delali dve različici, drugi bi pravzaprav težko sploh še rekli musaka, ker je bila brez mesa. Ma ja, ne bomo zdaj dlakocepski, dobra je bla in to je važn.

krompirjeva musaka Krompir operemo in celega skuhamo v slanem kropu. Še toplega olupimo in narežemo na rezine, polovico porazdelimo po namaščenem pekaču/jenski posodi/ karkoližeimamozapečt. Meso prepražimo na čebuli in česnu, začinimo s soljo, poprom in zelenimi začimbami. Porazdelimo ga po krompirju. Čez spet naložimo plast krompirja. Zmešamo kislo smetano in jajce, maso solimo in popramo, prelijemo čez krompir in damo zapečt v pečico na

200°C za prbl. 15 - 20 minut.

Ta izvedba je bila precej »oprana«. Od tega, da ne vem, kdo mi je ven pobral vso sol, do tega, da če ješ samo krompir in meso, pač ne more ratat ne vem kakšen presežek. Bo drugič boljš, pravjo, ko bomo Bernika prepričal, da zelenjava ni strupena…

Za izboljšat zadevo bi lahko v meso zamešal narezano kuhano jajce al pa kuhano zelenjavo (praktično karkoli: od bučk, korenja, cvetače do koruze, šampinjonov ali drugih gob (uuuu, jurčki bi zmagal), brstičnega ohrovta). Skratka, možnosti je veliko, če nismo preveč izbirčni.

zelenjavna musaka Jajčevce operemo in narežemo na kolobarje. V posodi jih nasolimo, da spustijo vodo in s tem grenkobo.

26

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 26

26.3.2008 4:16:25

<< kuharije << kuharije

<<

Sestavine za zelenjavno musako • • • • • • • • • •

2 velika jajčevca 250 g šampinjonov 2 velika korena paradižnikova omaka mozzarela poper sol peteršilj bazilika origano

Popečemo jih z obeh strani na olivnem olju. Z njimi prekrijemo dno namaščenega pekača. Šampinjone narežemo na lističe in naložimo na jajčevce. Korenje operemo, ostrgamo in narežemo na rezine (po dolgem). Oparimo ga v slani vodi.

Razporedimo ga čez gobe. Spet naložimo eno plast pečenih jajčevcev. Čez polijemo paradižnikovo omako (jaz sem imela že narejeno zelenjavno omako, lahko pa uporabimo tudi samo pelate, ki pa jih ne smemo pozabit začinit). Pokrijemo z rezinami mocarele in damo zapečt v pečico (enako kot krompirjevo).

Tuki je bil okus velik močnejši. Šampinjoni so sicer spustil precej vode, ampak ni bilo moteče. Seveda bi lahko spet kombiniral še mnogo vrst druge zelenjave.

Poleg tega je pa ta varianta odlična tud z mesom. Fliknemo ga nekam vmes med plasti, pa je.

>> zamorkla_mar_08_C.indd 27

Meni je bila najboljša kombinacija obeh musak. Torej velik zelenjave, velik krompirja, meso, vse skupi precej žmohtn.

Pet nas je pojedl dva pekača hrane.

Tko da Jana in Meta, kaj bi šele blo, če bi pršli (babe, ne vem, če bo še kdaj popravni izpit :P)?!

Do zdaj je bil hišni kuhar Aljaž. Po vseh njegovih kuharijah si je blo težko izbrat neki, da bo ok, pa da bo neki posebnga, pa da bo za dobit sestavine… Zato sem nardila preprosto zadevo, ki ni čist nič posebnga, je pa lahko za skuhat, vse skupi vzame dobro uro časa, stroški so nizki, naješ se pa konkretno. Kako nej rečem… študentsko no.

27 26.3.2008 4:16:28

>>

Arwine 4 perspektive…

Arwine 4 perspektive…

Nina, ki danes v veliki veličini narobe zlaga črke

28 zamorkla_mar_08_C.indd 28

(Ali je bil še kdo že kdaj presenečen nad tem, da ima beseda presenečenje kar pet E-jev? No, če se vam to še ni zgodilo, jo natipkajte na računalnik, pa boste ugotovili, da je občutek presenetljiv.)

Včasih so imeli vsaj NNNP (Nič nas ne sme presenetiti), kjer so se pripravljali na raznorazna presenečenja. Kaj pa imamo danes? Nič! Lahko smo samo presenečeni.

Mislim, da ne maram presenečenj, saj sem rada pripravljena na stvari. Toda nisem pa povsem prepričana. Ne vem. Ne morem se odločiti.

Trenutno nisem za nič sigurna.

Omnis flamma adempto aëre exstinguitur.

Zdi se mi, da to pomeni, da vsak plamen ugasne, ko mu zmanjka zraka. To bi bilo logično. Čeprav je res, da me pri latinščini večkrat kaj preseneti.

Kaj je presenečenje? Tisto, česar ne pričakuješ.

Tudi tale člankec je presenečenje. Ker sem mislila, da ga sploh ne bo. Pa je, čeprav je kr neki.

Presenečenje!

Trenutnonerazložljivopresenetljivo apatičnakatjabrezmisli daljšihodkratkegafragmenta

Tokrat (in vedno) Urša

Arwine 4 perspektive…

Največje presenečenje zadnjega časa so bili ljudje. Ljudje, ki so s svojimi nasmejanimi obrazi vedno znali polepšati dan. Ki so me prepričali, da je biti drugačen popolnoma v redu ter me sprejeli v vsej moji čudnosti. Me pripravili početi stvari, ki se jih drugače ne bi nikoli lotila. ...in včeraj... včeraj so me pripeljali do trenutka absolutne sreče. Ja, mislim, da je to pravi izraz.

Enega od tistih trenutkov, za katere želiš, da se ne bi nikoli končali ter, ki bi jih vedno želel ponovit, a se ob enem zavedaš, da nikoli več ne bo isto. In v istem trenutko sreče je prisotna tudi žalost. Žalost, ker veš, kaj se bo zgodilo jutri.

In presenečenje, morda? Ja, upam, da bo res.

Upam, da bo v naslednjih desetih dneh prišlo najlepše pismo na svetu. Tako, ki bo spremenilo moj trenutni svet. Ne zato, ker ta ni dober. A zato, ker bo potem lahko še lepši. Naj torej že pride! In naj reče ja.

Že nekaj časa si želim presenečenje. Pa ne kakšno malo, vsakodnevno, ki ti (bolj ali manj) polepša/ polišpa dan in je njegov učinek le kratkotrajen. Ne, ne. Želim si presenečenje, ki bo prineslo spremembo, nekaj novega. Pa sploh ni potrebno, da se mi zato celo življenje obrne na glavo (čeprav včasih pomislim, da bi se moglo zgoditi prav to). Želim si »le« izstopiti iz utečenega kroga varnih in preizkušenih reakcij ter sama sebe presenetiti. Ker to se mi zdi najtežje.

Pa bi res zadostovalo le enkratno presenečenje? Bi me res »vrglo iz tira« v katerem je vse še kar v redu in na drugi strani malo slabo? Bom potem res doživljala stvari bolj intenzivno? Dokaj očitno se zdi, da sem del družbe, ki si želi presežkov in ni zadovoljna s povprečnostjo. Kljub temu, da po drugi strani ravno s tem ustvarja vedno bolj enake posameznike in se drugačnih otepa. Kar pa se spremembe tiče marsikdo bi mi svetoval, da se stvari ne da spremeniti kar čez noč. Da je potreben čas. Vendar se mi zdi, da ravno zaradi te (po)časnosti zametki sprememb izgubijo pomen, možnost, da pride do rezultatov.

Ker jih z ustaljenim in varnim življenjem nekako zabrišemo.

Vem, da govorim nasprotujoče si stvari. Vendar to počnem zato, ker puščam stvari odprte, dopuščam več možnosti, ker še ne vem, katera je prava. Se mora najprej zgoditi, da bom poznala odgovor?

Dokler pa do tega ne pride, se bom razveselila tudi majhnih presenečenj, saj konec koncev živimo in uživamo tukaj in zdaj. Zato bi se bilo brezsmiselno otepati še tako »vsakodnevnih« začimb, ki nas vsaj na kratki rok vržejo iz ustaljenih poti, ki jim vsak po svoje sledimo.

>>

PRESENEČENJA?

26.3.2008 4:16:29

<< poezija << poezija

Gor dajte

Arwine 4 perspektive…

Zdaj, ko se mi zdi, da me osebna preteklost več ne navdaja z občutkom pomembnosti lastnih izkušenj – ko več ne idealiziram pekla in ne preziram povprečnosti sreče, ki je bila iluzorna – zdaj, ko mi ta znanja ne predstavljajo dobesednih usmeritev pri vsakodnevnih odločitvah, šele lahko črpam prave modrosti za dnevno ustvarjalnost, ki potem raste sama od sebe.

Spoznanje, da preteklost ni nič več kot to (in tudi nič manj) je presenečenje v enoličnem kotlu mojih običajnih umskih stereotipizacij, ki so »krive« za navidezno stagniranje v samoprojiciranem mehurčku, ki naj bi me varno ločeval od sveta.

Pa če izstopim iz omejenega razumevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti in če se ognem modrovanju o večnem trenutku ... Vse kar »imam« je občutek. Drugače kot »sledit« mu ne morem. Tudi on namreč »sledi« meni.

Zaupat občutku mi pomeni ustvarjat. Ustvarjat mi pomeni delat to kar zmorem. To pa; vadit se v tem, kar (že) sem in kar potemtakem (nezavedno) že (po)znam. Vsakršno drugo učenje je pretvarjanje – pod krinko pa je želja biti nekdo drug.

Zato je cel šolski sistem precej na temo – biti nekaj, in ne na temo – biti človek. Biti nekaj pa je biti nič. Imeti diplomo je imeti kič. Kič pa včasih rabiš, da ga vstaviš v sestavljanko kiča našega »wonna be« sveta. Po domače – da preživiš.

Ponavadi je otroku hudo, če ne zmore dokončat sestavljanke. Če je preveč malih delcev, pa se je marsikdo niti ne želi lotit. A ljudje smo različni in sestavljanke tudi.

Morda pa moj intimni košček ustreza neki drugi sestavljanki na nekem drugem planetu. Ta misel me zabava (v vseh pogledih) ... predvsem pa izraža hrepenenje ... Ah, idealist!

Ampak idealist niti ni tako daleč od resnice kot se sprva zdi, oz. kot želijo, da verjamemo. Idealist je človek, ki išče idealen »deal« za svoj »id«. Torej: mir za mir!

<<

Grem na pot, kot že mnogokrat povsod, na pot prijetnih spominov in nesrečnih zablod.

Spustim se navzdol, hiše vsepovsod, nikoli se ne bom, gledal od tod.

Ali so čutile, kar sem čutil jaz, ali so govorile, skupaj z mano tja v en glas. Še zadnja ovira, tukaj smer zelenega tira, na levo je postaja, nikoli se ne ustavim.

Postaja je drug svet, Drevesa so za objet, Iz pod mahu gleda vame ona, tukaj sem zaklet.

Med žalost in veselje za večno ujet.

Križišče me sprašuje spet, po kateri poti gre tvoj svet?

Po poti nesrečnih spominov, in prijetnih zablod.

Pridem do ravnine, te zemljine vrline na levo neskončne modrine, na desno brezmejne beline, vmes par oči želi si miline....

Pri koncu sm poti , od tukaj naprej gre v vse smeri, ampak vsakič znova sprašuje me kraj, katere spominske zablode ostanejo naj, katere spominske zablode izberem zdaj.

Jakob Drmota

Kaja

>> zamorkla_mar_08_C.indd 29

29 26.3.2008 4:16:29

>>

>> ljudje >> ljudje

ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE MALO DRUGAČE Stvar je v tem, da sem si morala poiskati nekaj, s čimer si bom plačala kruh v moji prihodnosti (šolo). Ker sem pač študentka, sem iskala delo na študentskem servisu in našla nekaj, kar mi ugaja. Sicer bi mi bolje godilo, če bi doma spala in smrčala.

Jerneja Čater, Andrej Jug

I Edini način, ko želimo res vedeti s kom imamo opravka, je, da se opogumimo in kljub slabemu vtisu, ki smo ga prevzeli od drugih, stopimo v stik z njim.

Tukaj pa se začne popolnoma nova zgodba.

n tako je bilo, na razgovoru sem bila sprejeta, verjetno zato, ker sem bila videti prava svetnica. Ja, svetnica pa res, polna predsodkov in nekih čudnih predstav sem stopila pred ljudi, s katerimi bom preživljala svoj delavni dan.

To so ljudje, za katere po malem vsi verjamemo, da so posebni. Čeprav na nek način so malo posebni, jih včasih to naše razmišljanje prej ovira kot jim koristi. Ko prvič stopimo pred njih, se začnemo obnašati tako, kot se ne obnašamo, ko stopimo prvič pred normalnega človeka. V glavnem, da vam bo stvar malce bolj jasna, so to prav tako študentje, ki živijo v malih študentskih sobicah, prav tako imajo želje in ambicije, na katere, tisti ki se imamo za normalne, ob pogledu na njih pozabljamo, saj nas zaradi njihove drugačnosti mnogokrat odbijajo.

Imajo svoje sanje in strahove, o katerih pa drugi ljudje bolj malo vedo. »Normalni« ljudje imamo želje, ob katerih ti »mali«

študentje, zaradi pretežno naših predsodkov ne upajo izražati svojih želja, prav tako pa so se tudi oni tekom življenja naučili vse te stvari potlačiti zaradi lastnega preživetja.

O kom pravzaprav pričam? Nekateri jim pravijo študentje s posebnimi potrebami, drugi jim pravijo hendikepirani ljudje, tretji jim rečejo invalidi, se pa najdejo taki, ki jim rečejo kripli, spački, pohabljenci itd. Jaz pa bi se rada naučila, da bi jim preprosto rekla ljudje, na tak način pa bi jih tudi hotela videti in dojemati. Nato se vprašam, kaj sploh lahko o njihovem življenju napišem, da bo slišati kot moj naslov. In že ko hočem nekaj napisati, vidim, da jih že začnem obravnavati kot neka vesoljska bitja.

Lahko napišem samo kaj nam je skupnega in ne kaj je tako drugačnega, le tako jih bomo videli kot čisto »normalne« ljudi.

Naj se malo dotaknem tako imenovanega spolnega življenja in življenja nasploh. Že mi, ki se štejemo za »normalne«, imamo polno problemov in zadržkov glede spolnosti. Rečem lahko, da smo prav tako hendikepirani, kar se tiče izražanja čustev, mišljenja in nasploh samega sebe. Kako bi torej lahko bili potem ljudje, ki pa so dejansko fizično hendikepirani kaj boljši od nas, ki imamo »zdrava« telesa? Ko sem začela delati kot asistentka, sem v zadregi vprašala (seveda po tem, ko se je med nama

ustvarila zaupljiva klima), ali njegov »spolni ud« lahko opravlja svojo funkcijo kot moški.

Na moje presenečenje mi je odgovoril da ja in da ima sam prav tako želje po stiku z žensko, po fizičnem kot tudi željo po čustvenem kontaktu. Vendar sem opazila sama pri sebi, da včasih delujem tako, kot da nimajo teh želja ter se sprenevedam, češ, jaz o vaših potrebah, ki jih imam tudi sama, nič ne vem. Verjetno za to, da mi ne bi bilo potrebno prevzeti odgovornosti za svoje predsodke in bi lahko šla mirne vesti mimo njih, jim pridržala vrata in se ob tem počutila neizmerno dobro ter olajšano, saj sem jim vendarle pomagala. Še vedno mislim, da so nekoliko drugačni, ali pa je to prepričanje tako globoko zakoreninjeno v meni. Naj vam še povem, da tega članka ne pišem sama, ampak z Andrejem in bolj ko se z njim pogovarjam in razpravljam o morebitni drugačnosti, ugotavljam, da vam lahko bolj malo napišem o tem kar moj naslov pravi. Mislim, da bo še kar nekaj vode preteklo, da bom dojela, da mi bo pribilo, da pa si le nismo tako drugačni, čeprav tega še vedno ne verjamem, kar samo dokazuje moje omejeno dojemanje tega sveta, saj Andrej pravi, da si nismo bistveno drugačni. Samo razmišljanje pa prepuščam vam, ko pa vam kaj ne bo jasno, se lahko obrnete kar nanj.

30

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 30

26.3.2008 4:16:30

<< taborništvo << taborništvo

<<

otvoritev taborniškega doma »Pa kaj za vraga počnejo tile taborniki že tolk dolg s to svojo bajto?!?!

Zdej jo pa tud gradijo že sto let?« Andrej se ukvarja z različnimi panogami. Prebira tako družboslovne kot tudi naravoslovne knjige. Nekajkrat je že predaval o seksualnem življenju fizično hendikepiranih ljudi: nazadnje v Zagrebu.

Ukvarja se s filozofijo, sociologijo, seksologijo, biologijo, psihoanalizo, fiziko, antropologijo, zgodovino, teologijo… in s tem, kako mene spravljati v obup.

Ima veliko izkušenj na področju težav, s katerimi se ljudje vsak dan srečujemo. Rad pomaga ljudem. O njem sicer pretežno krožijo negativne govorice, ki pa so produkti tistih, ki ga bodisi ne razumejo ali se ga bojijo, ker jih bere kot odprto knjigo in ve kdaj blefirajo. Natanko na tak način se širijo predsodki o nekom, zato ima Andrej bore malo družbe, saj vsi vemo kako hitro nas zavedejo mnenja drugih.

Edini način, ki nam preostane, ko želimo res vedeti s kom imamo opravka, je, da se opogumimo in kljub slabemu vtisu, ki smo ga prevzeli od drugih, stopimo v stik z njim. Tukaj pa se začne popolnoma nova zgodba.

>> zamorkla_mar_08_C.indd 31

Jah, pa sej poznate, KŠŠ-juci, težka je prostovoljska, ane? :)) Ampak, veste, smo že tako pri koncu z izgradnjo doma, da vas končno lahko povabimo na OTVORITEV, ki bo 19. aprila 2008 (tega leta!!)

Začetek vsega dogajanja bo ob 17h na travniku na sotočju Sor, ko ste vabljeni, da si ogledate uradno otvoritev z rezanjem traku, se ob 18h okrepčate z najboljšim golažem (za občutek kakšen mora

bit, da zmaga na golažijadi) in si greste ogledat, česa vsega sta sposobni desni roki Trampuša in Borija in številne leve roke ostalih pomočnikov - da ne bo nesporazuma - si greste pobliže ogledat notranjost taborniškega doma in postojite še pred multimedijsko prestavitvijo 5-letne gradnje doma. Ko pa se ta uradni del zaključi in je ura ravno 19 pa se začne … ja, ŽUR! Na odru se bodo na ta sobotni večer predstavili sami prekaljeni

rokerski mački - večinoma iz taborniških vrst - Kitart, Sirius, Zeus in OF, začinjeni z mladostnimi Demiurg.

Tako da: 19. aprila bo pred novim taborniškim domom taprav žur! ...

Lahko mu rečemo tudi taborniški žur … kar itak pomeni eno in isto :)) Dobrega žura pa taprav študent itak ne smet zamudit! Kajne?

Meta d

31 26.3.2008 4:16:31

>>

>> intervju >> intervju

Helena Blagne Na izjave Helene Blagne je na sedežu založbe Dallas Records čakalo več kot deset novinarjev. Blagnetova je namreč prejela dve zlati plošči - nagrado za vsaj 5000 prodanih albumov - napovedala turnejo po Sloveniji in obeležila 20-letnico kariere.

Nejc Jemec

P Sem velika pacifistka, predvsem pustim ljudem dihati in dam, če se le da, kakšen dober nasvet.

o slabi uri, ko je v prostoru, kjer je potekala podelitev priznanj, nekdo zamenjal Helenin novi album Reci mi in se je po sobi zaslišalo “budi moja voda, ja sam sada vatra, izgorjet ću” (Laufer), smo na vrsto za pogovor prišli tudi mi.

44-letna gospa, ki nerada sliši, da je diva - raje “glasbena ikona, katere trajnost priča o odličnosti” - nam je povedala, da je pred leti, na študentski zabavi v Rožni dolini, najbolj navdušil njen Mornarček. Sicer prijazno, jo razburijo nelagodna vprašanja, je zaupala. Ob enem naših zadnjih vprašanj je zatrdila, da je bil Ivan Zidar njen mecen, nista pa bila “v seksualnem odnosu”.

Leta 1986 ste prejeli nagrado na festivalu v Makedoniji, leta 1989 ste zmagali na Melodijah morja in sonca v duetu z Nacetom Junkarjem. Kaj se je zgodilo leta 1988?

To me sprašujejo vsi. Pravzaprav je več kot 20 let kariere, ampak sem zaokrožila navzgor in ne navzdol. Dolgo sem na sceni, od mladih nog, tako da je kariere že veliko

več. 88’ se ni zgodilo nič posebnega. Ampak sem se odločila za 20 let, ker sem takrat pričela delati resneje, bolj profesionalno.

Res sem zmagala 86’, 87’ na prvem večeru splitskega festivala, 88’ festivali - zagrebški, beograjski, sarajevski, izid prve plošče pri Jugotonu ... Veliko je bilo tega in sem zelo vesela, da sem še vedno tu. Pa naj ne zveni kot floskula, ker ni.

Ste kaj nostalgični?

O ja. Čeprav se zelo nerada ubadam s preteklostjo, ker mi moti sedanjost.

Pa tudi s prihodnostjo se ne ukvarjam rada. Veste kaj pogrešam? Čase bivše Jugoslavije s stališča velikega tržišča in lojalnost med glasbeniki. Takrat smo bili veliki prijatelji. Sem velika pacifistka, predvsem pustim ljudem dihati in dam, če se le da, kakšen dober nasvet. Težko pa prenašam agresivnost in nelojalnost med glasbenimi prijatelji danes. Te opravljivosti in škodoželjnosti ne spuščam k sebi, ker gre za veliko navlako. In to me moti, to me duši! Sicer se tega otepam, saj se večinoma družim s pozitivci, ampak vseeno pride to tebe. In to ni v redu. Ni zdravo ne za ustvarjalnost, za glasbenike kot take in na splošno ni dobro za duha.

Kritični ste do današnjega stanja. Ste kateri izmed glasbenic mentorica?

Ne bi jih imenovala, je pa res, da me pogosto kličejo. Vedno jim dam dobronameren nasvet. Nekatere me poslušajo, druge pač ne, ker jih v nekem trenutku zanese in potem jim je seveda žal. Ampak če je le mogoče, posredujem

dobronamerno, konstruktivno kritiko in dober nasvet. Ker so tudi meni v preteklosti takratne legende, starejše dame slovenske scene, dajale dobre nasvete. Ampak jaz sem jih vedno poslušala in sem pravzaprav dobro vozila slalom.

Kdo so te legende, ki so vam pomagale?

Marjana Deržaj. Majda Sepe je bila krasna, prav tako Elda Viler. Zelo dobro sem se razumela s temi ženskami. In z Eldo se še danes. Majda in Marjana sta žal že pokojni. Česa se lahko današnje pevke naučijo od vas? Ne želim namigovati na konec vaše kariere, ampak kakšna je vaša zapuščina?

Zapuščine še ni! (smeh) Upam da bo.

Ali pa tudi ne. Kot sem povedala, živim za ta trenutek. Važno mi je, koliko pri tem uživam. To se mi zdi ključnega pomena.

Namreč, da delam z veliko ljubeznijo in da v tem uživam. Da bi bila obremenjena s tem, da bi bila rada neka legenda ...

32

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 32

26.3.2008 4:16:31

<< intervju << intervju

Čeprav verjetno bom, kajne, če pustiva lažno skromnost. Ker nek pečat sem pa vendarle pustila na tej sceni. Številčno publiko imam, veliko lepih skladb s prepoznavno interpretacijo - takšnih z veliko noto duše. To je moja prednost in tega se zavedam.

Bi bila vaša kariera tako uspešna, če bi jo začeli danes?

Prepričana sem, da bi jo. Ne samo v današnjem času, ampak tudi marsikje drugje, izven Slovenije. Je pa res, da je čas za novodobne glasbenice po eni strani zelo hvaležen, po drugi pač ne. Zato, ker je veliko instant robe.

Morda je čutiti, da mediji in publika to želijo. Ampak sčasoma vedno pride do selekcije in se kakovost obdrži.

Zakaj ne marate, da vam pravijo diva?

Zato, ker se s tem pridevnikom vse preveč opleta.

>> zamorkla_mar_08_C.indd 33

Kdo je torej diva?

Vi mi povejte. (smeh) Saj jaz ne trdim, da vi ste. Zanima me, kaj si predstavljate pod tem - kdo je diva?

Ne vem, kdo je diva.

Ni razlage?

Ne. No, jaz jo imam.

Zaupajte nam jo.

Zakaj pa bi? Jaz na veliko stvari odgovorim, na vse mi pa ni treba.

Pustite mi nekaj zase (razmislek).

Veste, kako je s to divo? Preveč se z njo opleta. Še enkrat poudarjam. Preveč je div, kajti čisto vsaka pa res ne more biti.

In ko začne beseda izgubljati pomen, ko postane kot nek privesek, potem to ni več to. Zato sem rekla, da jaz ne želim biti diva, ker je to brez veze. Ime samo in tvoje delo - preteklo in sedanje - govori o tvojih dosežkih. Meni diva trenutno ne pomeni nič.

Tudi primadona nočete biti.

Ste zato užaljeni? (smeh) Nisem. Želim vprašati, ali drži, da ste zdaj glasbena ikona, katere trajnost priča o odličnosti?

Ja. No vidite, to je pa res ena lepa prispodoba. To je v reklami. Trajnost priča o odličnosti. Ker 20 let biti na sceni, to ni slučaj, je veliko več.

Kako vam je uspelo, kot pop izvajalki, posneti jingle na Radiu Študent?

A ni to krasno? (smeh)

Nam lahko poveste kaj o tem?

Kaj sem pa že posnela?

Kljub temu, da me ne vrtite ... Nekaj v tem stilu. ... oziroma zelo, zelo malo. Samo Dež, mislim da vrtijo.

V izvedbi z Demolition Group.

Tako je. Zakaj pa ne? Zelo ljubeznivi fantje so na Radiu Študent. Nekoč sem pela za študente v tem domu, kjer radio.

Bil je takšen žur, da sem jim zagrozila, da če se ne bodo umirili, da jim bom zapela za kazen Mornarčka. Ampak potem je bil šele žur! smeh Kdaj je bilo to? Že zelo dolgo nazaj. Mislim, da sem se takrat ravno poročila. Po porodu enkrat. 6, 7, 8 let nazaj. Saj z mladimi se vedno dobro razumem. Jih je veliko v mojih prvih vrstah.

Zelo prijazno delujete. Helena Blagne kdaj ni takšna?

Kadar začutim, da je zaradi nelagodnih vprašanj ogroženo moje dostojanstvo. Sicer sem še prijazna, se je pa tudi zgodilo, da sem bila že zelo neprijazna. Ker mi pač ni treba na vse neumnosti odgovarjati. To pravico sem si po toliko letih pač vzela. smeh Bi mi odgovorili na vprašanje povezano z Ivanom Zidarjem, katerega ime se zadnje čase spet pogosteje pojavlja?

Na to sem že odgovorila, se mi ne zdi smiselno.

<<

Tega ne poznam.

To so rumeni trači.

O verodostojnosti rumenega tiska ne bi razpravljala in je to neumno in butasto.

Ne razumem dobro tega, sploh ne vem zakaj gre.

Zanima me, ali je bil Ivan Zidar vaš mecen?

Seveda.

V kakšnem odnosu sta bila?

V seksualnem ne (smeh). On je bil moj mecen, kot ste rekli, ampak zelo kratek čas. Pa ne samo on. Takrat so bili veliki giganti, od Petrola do Uniona, in jaz sem bila recimo njihova promocija. Z njimi sem poslovno zelo dobro sodelovala.

1.500.000 nosilcev zvoka ste prodali.

Do kod lahko seže ta številka?

Prezgodaj me sprašujete. Vprašajte me čez 10 let.

Takrat bo zaključek vaše kariere?

Ne vem. Lahko da bo že jutri.

Odvisno od počutja. Malce se šalim.

Dokler bo moja publika tako številčna, kot je, dokler bom ohranila strast pri delu, kajti to je zelo pomembno, tako dolgo bom vztrajala. Zelo težko pa vam točno povem. Kot sem rekla, mi moti sedanjost, če govorim o načrtih. Delam po intuiciji in emocijah. Upam, da čim dlje.

33 26.3.2008 4:16:32

>>

>> marinada >> marinada

Španija – prosti spis No, pa je prišel čas. Je že res treba člank napisat, če ne bo urednik popizdiu. Hja no, sej res ni bilo cajta.

No, cajt je bil, samo skoz še neki druzga. Počitnice, pa folk skoz k men uletava. Zdaj imam 2 obiska iz Slovenije, sem jih pobral čist sprot, ko sem bil v Valenciji.

Zdej še spita, ker je nesramno zgodaj (12.50), zato bom probu tole spisat, preden se zbudita.

Aljaž Zajc

H

ja tale Španija … saj sem že pri prejšnjih obiskih videl kam pes taco moli, samo potem, ko pa prideš sem živet, se gre pa zares.

Zaplet Tukaj sem v fletu s tremi španskimi študenti. 2 tipa, 1 bejba, vsi gozdarji, tk da smo celo na istem faksu. Furamo eno tako suvereno komuno; da je prijetno, pa se vidi po številu obiskov. No, sploh ne vem

če smo že imeli dan brez obiskov. Sploh so priljubljene naše večerje, ko se kuha na veliko. Smo začeli kar vedno kuhati za 6 oseb, da je za zih.

Geografija Živim v Albaceteju. To je nekje JZ od Valencije v regiji Castilla-La Mancha. Tukaj na planjavi/puščavi je res duhamorno, k sreči pa se v bližnji okolici (50-100 km) nahajajo razni lepi kotički narave. V krogu 400 km lahko naletiš skoraj na vse. Od neskončnih peščenih plaž do vrhunskih smučišč. Sj pravim, dimenzije so tle druge.

Promet Zadeva sicer deluje, vendar na precej zanimiv način. Prometni prekrški so na dnevnem redu. Žmiguce uporablja redkokdo, vzvratna ogledala, kot da jih ni, parkira se na posluh … Avtomobili so po večini vsi mal obutani, sam tle se noben

ne vznemirja. Kot vozniki so precej strpni.

Saj morajo biti.

Razdalje so pa v čisto drugih dimenzijah, kot v Sloveniji. Tukaj če hočeš kam iti, je vsaj 200 km. No, do Valencije je 180 km, do Madrida 270 km. Je pa res kul, ker so zaston avtoceste. Pa lokalne ceste so tud kul, sploh tukaj v puščavi, ker so popolnoma naravnost tudi po 20 km.

Cestišča tukaj so v približno takem stanju kot naša (ne loška, slovenska). Pač nič pretresljivega, tam kjer so luknje pač malo počasneje pelješ. Križišča so sicer na višji razvojni stopnji kot slovenska (imajo znatno število krožnih križišč), vendar se še vedno pretirava s semaforji. No, upošteva se jih pa ravno toliko kot v Loki ob 4h zjutri. Pač pelješ. Prve dva tedna sem se še nekaj trudil čakati pri rdeči, potem pa se nekega jutra mimo mene pripelje policija skozi rdečo, pa ni bilo druge, kot da jo prevozim tudi jaz.

34

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 34

26.3.2008 4:16:32

<< marinada << marinada Bil sem tudi priča zelo zanimivim prekrškom. Med vrhunske se sigurno uvrsti tale. Policaj je stal na semaforju (enosmerna dvopasovnca), pa je bla taka počasna ulica pa se je en model suvereno pripeljal skozi rdečo. Policaj se je seveda obrnil v nasprotno smer od kraja zločina. Nč ne vidm, nč ne slišm.

No, mene razmere na cestah tukaj navdajajo z mešanimi občutki. Po eni strani občutim neizmerno svobodo (go, go, go prekrški), hkrati pa se počutim ogroženega, saj se je že večkrat naredilo, da je šlo za milimetre.

Hrana Hrana je vrhunska. Tle ni debate.

Pa ful kuhajo Španci, pa vsi majo vsaj mal pojma o hrani. Ali pa mnenje.

Ne pa tako kot pri nas, ko imamo ljudi, ki rečejo, ma kva me boli kako se to skuha, sam dej mi že ta šnicl pa pumfri. Bedni, ane?

Zakonodaja V Španiji so tudi dobili zakon, ki je prepovedal kajenje na javnih mestih. Pa še vedno vsi kadijo. Se jim zakon ni zdel dober, pa so se odločili, da ga ne bodo upoštevali. Sami filtrirajo zakone in jih prilagajajo. Na primer, učeri smo bili v enmu tapa baru, pa frendica vpraša natakarja, če lahko kadi, ker je v tem delu gostilne pač prepovedan. Model pa prjav, ja,

>> zamorkla_mar_08_C.indd 35

<<

ti kr kad, saj tega znaka itak nihče ne upošteva. Potem še nemočno skomigne z rameni in reče, kaj pa naj jaz revež naredim.

Tako kot zakon, da se po 22h ne sme prodajti alkohola v trgovini. Hja, tudi tega so lepo skenslali. Prodajalec mi je pojasnil, da na vratih pač mora imeti napis, vendar še vedno lahko prodaja. Kako lepo demokratično.

Aja, pa še ena zadeva, ki bi se jo spodobilo uzakoniti tudi v Sloveniji.

Tukaj imajo policaji na avtu v sirenah skoz pržgane ene take švoh modre lučke. Ko pade mrak so vidni kot kresničke.

Rdeči luči na semaforju pa se reče temno zelena.

Podnebje Ja, tukaj je kar precej suho. Ene 2 dni nazaj je sicer padal dež ene pol ure, tako da bo sedaj pomoje neki časa mir. Je bilo pa pozimi včasih kar hladno. Imeli smo tudi nekaj dni, ko je bilo pod nulo. Pa v deželi mlinov na veter sevede tud piha. Pa tle se veter ne šali, k ga nažge se gre zares. Balkon temeljito počisti, tudi lončnice z večjo maso.

Kultura in prosti čas Tukaj glede kulture ne dogaja neki ful. Oziroma nič. Mamo ene par grafitov, pa na premieri enga dokumentarca sm bil, to je pa prbližno

vse. Za koncerte je treba it kam drugam. To potem zgleda tako, da sem bil v pol leta na dveh koncertih. V Madridu na nofx, pa v Malagi v enmu pajzlu na argentinskmu skaju. No, vsaj tadva koncerta sta žgala na polno. Žuri pa so, tle pa ni kej. Če nisi priden, se ti lahko celo zaredi v dnevni sobi. Ampak po največ 2 dneh gre pustošit drugam.

Klasični petek zgleda pa tako, da se tam nekje ob 23h dobiš pri kom doma, ali pa na mirnem pivcu v prazni gostilni. Ob ene 1h se začnejo pol kafiči filat, od 2h do 4h so vse

ulice in gostilne v mestu polne ljudi. V driskaču, ki je sicer spodobna zadeva (ima nekih 4-5 florov, kaj pa vem), po 4. uri začnejo pobirat vstopnino. Ko ob 8h zapirajo, je kot nalašč takoj zraven še en kafič, ki je odprt tam nekje do … kva pa vem, celi dan. No, sobota gre v franže, tle ni kej.

Šege in navade Kot najpomembnejše bi izpostavil siesto, tape in zamude.

Siesta: to je čas tam nekje med 14. in 17. uro, ko se gre domov, poje kosilo, malo počiva in hop novim

35 26.3.2008 4:16:34

>>

>> marinada >> marinada

Tle se veter ne šali, k ga nažge, se gre zares.

Balkon temeljito počisti, tudi lončnice z večjo maso.

pustolovščinam naproti. V tem času so ceste opustošene. Prometa ni, trgovine, frizerji, kafiči, avtošole … vse je zaprto. Čas kot nalašč za rop banke. Prideš s tavelkmu traktorjam, pa zruvaš trezor.

No, ali pa vsaj bankomat. 100 posto ne bi noben opazu.

Tapa: Zgodba gre tako. Nekoč v davnih časih je takratni španski kralj potoval nekje po Španiji. Ko je prišel do neke gostilne v neki vasi in se prav po kraljevsko vsedel za mizo, mu je gostilničar prinesel kozarec vina pokrit s kosom kruha in pripadajočimi dodatki. Kralj je pogledal kaj je to in vzkliknil: Kako dober pokrov (pokrovtapa).

Zdaj je to nacionalni šport. Sploh za vikende čez dan se v gostilne zgrinjajo trume ljudi, povečini na pivce, kjer zraven dobiš tapo.

Zamujanje: Sam sodim med osebe, ki jim zamujanje ni nič tujega.

Kaj tujega, prav domače mi je. Vendar so tu razmere drugačne. Ljudje zamujajo tudi za več dni. Seveda ne vsi in sploh ne vsi več kot jaz, ki se me je ta navada že konkretno prijela, vendar je stanje še vedno izredno.

Nadebudnim popotnikom svetujem skrajno potrpežljivost.

Razplet No, zjutraj mi članka ni uspelo dokončati. Sedaj je ura 22.10. V dnevni sobi so obiski. Večerja se že bliža, treba bo it.

Hasta luego!

<fani3 .In tam ležiš .Nepremično .In jaz se pogovarjam s tabo .In ti govorim da te imam rada ?Me slišiš ?!ME SLIŠIŠ .Rada te imam .In tam ležiš .Nepremično .In jaz ti govorim .Potiho … šepetaje .In zdaj sedim .Na mokrem stolu .In gledam v nebo .In še vedno se pogovarjam s tabo .Pogovarjam se s tvojo dušo .In na meglenem nebu si na astralnem potovanju .Gledaš me .Ko se ozrem v nebo me pogledaš v oči .In jaz se pogovarjam s tabo .Pravijo da si dotrpela .A jaz jim ne verjamem .Ne verjamem .Sebično si te želim ob sebi .Rada te imam ?Me slišiš .Ne .Mrtva si .In še vedno te imam rada .urška.

36

>>

zamorkla_mar_08_C.indd 36

26.3.2008 4:16:35

Ni ne črno ne belo

avtor fotografije: Nejc Hudolin

Ni ne črno ne belo je nagradni natečaj Zamorkle za najboljšo črnobelo fotografijo. Vse, ki ste že in predvsem vse, ki boste poslali svoje predloge, naprošamo da to storite na naslov: zamorkla@kss.si.

zamorkla_mar_08_platnica.indd 3

26.3.2008 4:21:09

poštnina plačana pri pošti 4221 Škofja Loka

Glasilo

izdaja:

Klub Škofjeloških študentov, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka

zamorkla_mar_08_platnica.indd 4

26.3.2008 4:21:11