Založba Litera: Katalog knjižnih izdaj 2023

Page 1

Katalog knji ž nih izdaj

Katalog knji ž nih izdaj 2023

KDOR BERE, VIDI DVAKRAT DLJE.

Poezija

Vinko Möderndorfer

Naprej, naprej

Tonja Jelen

Iz to č ke ni č

Kristina Ko č an Maribor in pesnice: antologija

Zdenko Kodri č

Ladja Maribor

Lenart Zajc Po š asti

Adriana Ku č i No č , ko je preplavala reko

Sekumady Condé

Ime nam je Jo ž ef

Janja Raku š Tri barve za eno smrt

Mateja Polona Wallas

Zapisano v telesu

Miriam Iri

Po š ast v č ipkah

Laura Buzeti

Var š ava, prvi č

Katja L. Pauli

Spletke à la carte

Mojca Pi š ek Globalni ju ž njaki

Uro š Zupan Č rtice

Gabriela Babnik

Ouattara Ljubeznivosti

Tatjana Plevnik

Vabe

Kratka zgodba

Nikola Tesla

Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom in J. P. Morganom jr.

Vladimir Majakovski O tem

Ivana Sajko Male smrti

Arttu Tuominen

Krvni dolg

Prevod

Roman

Literatura kot u ž itek, ve šč ina in lepota

Odkar se je za č ela vojna v Ukrajini, imam ob č utek, kot da bi se nahajali pod gladino vode. V mirnih č asih je ta ob č utek produktiven – tak je denimo č as pred pisanjem romana. Tokrat smo pod gladino vode ž e tako dolgo, da je preboj na gladino samo neka oddaljena to č ka na horizontu. Ali da bo odslej vse druga č e. In res se je pokazalo, da se je svet od pandemije naprej, š e bolj pa od ukrajinske vojne v temelju zatresel. Š e vedno si, ko si ogledujem fotografije ž rtev, posebej otrok, za š epetam: »Oh, moj bog.« Ko š e imam vedno ob č utek, da se ne smem in ne morem opredeljevati in niti nisem poklicana, da se opredeljujem, in je edini jezik, s katerim je v č asu potopljenosti mogo č e govoriti, literatura, ki je v vseh vojnah, in ne samo v tej, najmo č nej š i glas. Literatura je v kriznih č asih najbolj zmo ž na govoriti, č eprav pravijo, da je ne potrebujemo ve č . Š e kako zelo jo rabimo!

Ob tem sem se spomnila na esej palestinskega pesnika Mahmuda Darvi š a Pesnikovo poslanstvo (iz pesni š ke zbirke Opisovanje oblakov v prevodu Barbare Skubic, 2014). V njem Darvi š spregovori o poeziji, kar si bom v tem primeru in v tej dobri popotnici za leto 2023 drznila pretvoriti na splo š nej š o raven literature, saj je ne nazadnje znano, da vsaka dobra proza izvira iz tistega, kar pripada (tudi) poeziji. Tako pesnica/pesnik kot pisateljica/pisatelj se ne moreta osvoboditi zgodovinskih okoli šč in, v katerih ž ivita. Tako poezija kot proza nam š irita meje svobode in v metaforah kompenzirata na š o nesposobnost, da bi spremenili resni č nost, predvsem pa nam dajeta jezik, »bolj vzvi š en od okoli šč in, ki nas ve ž ejo in ovirajo harmonijo z na š im č love š kim bivanjem«. In pri tem je smiselno pritrditi Darvi š u: morda nam literatura s tem, da se osvobaja tistega, kar ji brani svobodno poleteti, pomaga pri razumevanju jaza.

foto: Mankica Kranjec

Da, fraza o pravici jaza, da se spozna, je ena od oblik iskanja svobode za posameznike, iz katerih je sestavljena skupnost. In tako je literatura pomembna za na š o č love č nost in za na š e individualne skrbi, ki sploh niso individualne. Ko Adriana Ku č i pi š e o ljubezni, njen roman ni samo ljubezenski, in ko Lenart Zajc pi š e o mladih ljudeh v vojni vihri, prispeva h kvalitetnej š emu javnemu diskurzu o temah, ki nas š e vedno razdvajajo. Ne trdim, da je literatura prostor uporni š tva, ampak prostor sprave, s č imer je branik ž ivljenja. In kot taka je izjemno pomembna, da v javnem, kot zasebnem prostoru razvija vse izrazne oblike vseh plati č love č nosti. Le z estetskim v poeziji, literarnim v knji ž evnosti in odli č nostjo v na š ih poklicih – avtorjev, urednikov, zalo ž nikov, lektorjev – ter opirajo č se na splo š ne umetni š ke standarde, in ne samo na posebnost vsakokratne individualne situacije, ustvarjamo knji ž nico.

Ne branim knjige, to mi za zdaj š e ni treba, ampak trdim, da literatura ne prina š a spoznanja s tem, kar re č e, temve č s kakovostjo govora, ki je druga č en od obi č ajnega. Pri zalo ž bi Litera se zavedamo, da je literatura u ž itek, ve šč ina in lepota. Vsi tisti, ki jo ustvarjamo, potrebujemo zato tudi profesionalne pogoje. Posve č anje sodobni literarni produkciji pomeni tudi odstiranje novega pogleda na nekatera vpra š anja, ki obravnavajo slovensko

leposlovje v preteklosti, pri č emer je smiselno imeti pred o č mi, da umetni š kih prese ž kov ne gre lo č iti od problemov, ki so jih in jih š e vedno preu č ujejo umetnice in umetniki. Vojna in š e prej pandemija sta na primer pove č ali vrsto neenakosti in odprli

š tevilna vpra š anja, tudi v polju literature. Seveda pa je jasno, da se vsaka avtorica

oziroma avtor druga č e odziva na dru ž beno dogajanje. Kar nam je skupno, je zavest, da zalo ž ba Litera omogo č a dostop k platformi kreativnega dialoga s svetom.

Sre č no 2023!

Gabriela Babnik Ouattara, pisateljica in urednica

Vinko Möderndorfer

Naprej, naprej

Nova pesni š ka zbirka Naprej, naprej Vinka

Möderndorferja je nastajala od slovenske osamosvojitve naprej in nadaljuje poeti č en svet socialne lirike, na katero je slovenska poezija skoraj pozabila. Gre za pesni š ke zgodbe o ljudeh, ki v dana š njem č asu nimajo ve č svojega glasu. Dru ž beno ozadje in dru ž bena podstat te poezije je trideset let restavracije socialnih krivic na Slovenskem in Evropi. V tem č asu se je ž ivljenje toliko spremenilo, da je postalo za ni ž je sloje v vseh pogledih neznosno in ni č ne ka ž e, da bi se izbolj š evalo. Usode malih ljudi, ki jih pesnik upesnjuje, njihove presunljive osebne tragedije vzbujajo v bralcu empatijo do junakov, hkrati pa jezo, tudi bes do dana š njih krivic. Zbirka vsebuje tudi trpke ljubezenske pesmi, ki prav tako vznikajo

Poezija

iz socialnega okolja. Zna č ilnost zbirke je tudi v tem, da š tevilne pesmi nosijo v sebi ironi č en, tudi avtoironi č en podton, s č imer onemogo č ajo zdrs v pateti č nost, retori č nost, resnobno oziroma nostalgi č no vzdu š je.

Te ž o eksistencialnih stisk pesnik rahlja s ( č rnim) humorjem, cinizmom in grotesko. Zbirka kot celota raste v optimizem in ne v pesimizem. Svet je tak, kot je, kar pa seveda ne pomeni, da ga ne moremo spremeniti na bolje. Prav zato je naslov pesni š ke knjige Naprej, naprej š e kako primeren. Pesmi so pisane v jeziku sodobne senzibilitete, v jeziku, ki sta ga poeziji odkrila modernizem in postmodernizem.

Pes je lajal vso no č (2021) Na voljo tudi

Vinko Möderndorfer (1958) spada med najbolj vsestranske, najbolj brane in tudi med najbolj priznane slovenske ustvarjalce. Njegova dela dosegajo najvi š ji odmev med bralsko, medijsko in strokovno javnostjo. Njegova dela so uvr šč ena v š tevilne doma č e in tuje antologije, v u č ne programe osnovnih in srednjih š ol, za mature, diplome, magistrske naloge, so predmet strokovnih raziskav doma in v tujini. Re ž ira tudi drame in filme, bil je predsednik upravnega odbora Pre š ernovega sklada. Za svoje delo je prejel nagrado Pre š ernovega sklada (2000), ve č krat Grumovo nagrado (2012, 2014 in 2018), Ž upan č i č evo nagrado (1994), Ro ž an č evo nagrado (2002), velenjico – č a š o nesmrtnosti (2009), nagrado modra ptica (2013), dvakrat nagrado desetnica (2014 in 2017) in š tevilne druge.

Foto: Ž eljko Stevani ć

Tonja Jelen

Iz to č ke ni č

Tretja pesni š ka zbirka Iz to č ke ni č Tonje Jelen je prese č i šč e novih pogledov na svet. To pomeni odmik od stanj poslavljanj in bojev, na katere je opozarjala v prvih dveh zbirkah. Zdaj š nja zbirka vsebuje veliko motivnih drobcev, ki so kot spomini na vidne ljudi v ž ivljenju subjektke in na svobodne otro š ke igre. Gre za mejo med obstojem in slovesom, med bole č ino in radostjo, med dojemanjem telesa in uma. Gonilo v zbirki je sobivanje, soobstoj vsega ž ivega – pesnica lovi trenutke narave, svetlobe, vseh ž ivih bitij, ki soustvarjajo radost ž ivljenja, ki je tudi osrednja tema zbirke. V pesni č inem svetu se namre č vse spaja – ne gre za slikanje č rnine in beline – vmes je veliko najrazli č nej š ih odtenkov, ki dopolnjujejo naravo, od katere je subjektka ves č as

Poezija

odvisna. Pomemben je vsak dotik, dregljaj, trenutek in prostor v pesmih. Te so pisane v svobodnem verzu, bolj ali manj se opu šč ajo lo č ila in velike za č etnice. Literarne reference niso popolnoma nakazane, vpete so skozi parafraze in nianse. V sami strukturi pa se Tonja Jelen posve č a tudi jeziku, ki ga razbija in o njem ves č as premi š ljuje. Iz to č ke ni č poudarja sedanjost, na katerem subjektka gradi preteklost iz najne ž nej š ih let, da lahko zdaj ulovi vsak del dneva, ki ga umesti v verze.

Pobalinka (2016) Na voljo tudi

Tonja Jelen (1988) je na Filozofski fakulteti v Mariboru diplomirala iz slovenskega jezika in knji ž evnosti. Vodi pogovorne literarne ve č ere in pi š e literarne kritike (radio Ars, Vrabec anarhist , Arslitera , Apokalipsa , Poetikon , Kulturno medijski center Slovenije , airBeletrina ), spremne besede, eseje, č lanke in pesmi. Do zdaj sta ji iz š li pesni š ki zbirki Pobalinka (2016) in Greva, ostajava, saj sva (2020). Obe sta bili s strani literarnih kritikov in bralstva odobravajo č e sprejeti.

foto: Kristijan Robi
č

Maribor in pesnice: antologija

Poezija

Uredila Kristina Ko č an

Pesnica in prevajalka Kristina Ko č an se Mariboru, v katerem je pre ž ivela dvajset let svojega ž ivljenja, tokrat poklanja z antologijo sodobnih slovenskih pesnic, ki so z mestom tako ali druga č e povezane, bodisi so oz. š e tukaj ž ivijo ali pa v mestu so oz. tukaj š e delujejo, s č imer oblikujejo njegovo literarno krajino. Antologija je dober prikaz razvoja pesni š tva ž ensk v Mariboru in neposredni okolici, ki se ka ž e kot prehajanje od starega k novemu, sodobnemu pristopu k pisanju poezije. Ustvarjanje avtoric na obmo č ju Maribora ni postavljeno na drugi breg

kanonizirane pesni š ke prakse, ampak ga v literarni sistem ume šč a. Urednica z izborom preizpra š uje tematske fokuse teh avtoric in kako prestopajo prostorske meje, kot tudi meje necentraliziranega polo ž aja pesnic.

Pesnice nedvomno raziskujejo ustaljene polo ž aje ž ensk, te ž ijo k osvobojeni zavesti in na novo zarisujejo uhojene poti dru ž benih okvirov. Antologija zajema pesnice 20. in 21. stoletja, med drugim so vklju č ene Ljudmila Poljanec, Anica Č ernej, Tihomila Dobravc, Nada Fridau, Alenka Glazer, Berta Bojetu, Erika Vouk, Danica Kri ž ani č Müller, Lidija Ga č nik Gomba č , Petra Kolman č i č in Tonja

Jelen.

Po toku navzgor (2021)

Seli šč a (2021)

Na voljo tudi

Kristina Ko č an (1981) je pesnica, prevajalka in doktorica angle š ke in ameri š ke knji ž evnosti.

Objavila je š tiri pesni š ke zbirke (za zbirko Seli šč a je prejela Veronikino nagrado 2022), ve č medijsko knjigo s|prehod in knjigo kratke proze Divjad ter vrsto znanstvenih razprav. Njeni prevodi med drugim vklju č ujejo izbrane pesmi Carolyn Forché Kamnolom du š , antologijo sodobne kratke proze severnoameri š kih Indijancev Po toku navzgor , izbrane pesmi

Audre Lorde Postaje in antologijo afri š ko ameri š ke poezije Govore č i Boben . Je docentka na Oddelku za prevodoslovje na Univerzi v Mariboru.

č
foto: Bojan Atanaskovi

Zdenko Kodri č

Ladja Maribor

V romanu Ladja Maribor pripoveduje pisatelj

Zdenko Kodri č o č ezatlantski avanturi

ladje z imenom mesta Maribor. V zgodovini pomorstva je znano, da so z imenom Maribor

plule tri ladje: prva leta 1930 po reki Dravi, druga v petdesetih letih prej š njega stoletja po

Jadranskem morju, tretja pa med letoma 1976 in 2017 po oceanih sveta. Roman je napisan

v improvizirani scenaristi č ni maniri, obenem pa gre za izrazito berljivo, jezikovno

bogato in ve šč e spisano delo. Mili č niki – ki v sodobni slovenski literaturi redko

nastopijo v tako mo č ni in vznemirljivi vlogi

– svoja do ž ivetja pripovedujejo re ž iserki

dokumentarnega filma z naslovom Svet je nastal na ladji Maribor. Re ž iserka povabi

akterje in z njimi opravi zadnji (skupinski)

pogovor in prav v zadnjih prizorih roman

zaorje z novo konotacijo: prej š nje skoraj

sanjske indikacije in odkrita, privla č na premi š ljevanja o ž ivljenju se spremenijo v zahrbtne in zapletene spreobrnitve, s č imer varuhi zlata postanejo pohlepni posamezniki.

Pet ljubezni (2016)

Slovenski Faust. Sino č i (2022)

Roman
Na voljo tudi

Zdenko Kodri č (1949) je eno osrednjih doma č ih literarnih imen ter upokojeni novinar, v njegovem opusu pa najdemo vse od romanopisja, kratke proze, poezije, dramatike, radijskih iger, knjig za otrok pa do filmske scenaristike. Njegovo ustvarjanje sega v leto 1971, ko je postal tudi č lan legendarnega gledali šč a Pekarna in tam ostal do leta 1974. Je avtor enajstih romanov, med katerimi so š tirje bili nominirani za nagrado kresnik, njegov roman Barva de ž ja ali Pritlikavec v kavarni Pilvax pa je tudi med izbranimi romani 20. stoletja (Franc Zadravec: Slovenski roman 20. stoletja , 2002, Pomurska zalo ž ba, SAZU in Znanstveni in š titut Filozofske fakultete Ljubljana). Kodri č je prav tako avtor treh pesni š kih zbirk, dveh knjig gledali š kih iger ( š tiri med njegovimi dramami so bile tudi uprizorjene) ter prejemnik Grumove nagrade in Glazerjeve listine.

foto: Igor Napast

Lenart Zajc

Po š asti

Po š asti je drugi del zgodovinske trilogije, ki se je za č ela z romanom Odred . Trilogija je postavljena v č as druge svetovne vojne na na š ih tleh, ki najverjetneje predstavlja enega najpomembnej š ih trenutkov v zgodovini Slovencev. V primerjavi s prvim delom, ki je zasnovan kolektivno in stoji na mladih ljudeh, ki leta 1941 odidejo v partizane, ter raziskuje njihove motive za ta usoden korak, kot tudi njihovo prvo sre č anje z vojno ter njihovo osebno in kolektivno prilagajanje vojni, se ž e drugi del globlje. Roman Po š asti opisuje raz č love č enje oziroma izgubo eti č nih vrednot, ki so nam privzgojene v optimalnem stanju, v miru. Protagonisti romana po č asi, drug za drugim izgubljajo empatijo do drugih, torej do vseh tistih, ki niso njihovi soborci. Ko si med sabo postajajo vse bli ž e,

dinamika in etika njihovih odnosov pa prerasteta skoraj v dru ž insko ljubeznivost, nasprotniki izgubljajo pravico do tega, da so sploh š e ljudje, so le po š asti, ki jih je treba uni č iti, sicer bodo po š asti uni č ile njih.

Roberts (2020) Odred (2022)
Roman
Na voljo tudi

Lenart Zajc (1967) spada med najvidnej š e slovenske pisatelje in je avtor š tevilnih proznih literarnih del, med njimi romana 5 do 12 (1998), ki je bil uvr šč en v o ž ji izbor za nagrado za najbolj š i prvenec, in romana Zguba (2001), ki se je uvrstil v o ž ji izbor za nagrado kresnik. Njegove kratke zgodbe najdemo v raznih antologijah, napisal je ve č scenarijev za lutkovne predstave za otroke in mladino. V ž ivljenju je opravljal vse mogo č e poklice, in sicer od profesorja filozofije in zgodovine, avtorja oglasnih besedil, vodje projektov tr ž nih raziskav do urednikovanja zbirke Lunapark, ki je izhajala pri novome š ki zalo ž bi Goga, in urednikovanja Litere Slovenice, literarne revije Dru š tva slovenskih pisateljev. Trenutno se ukvarja izklju č no s pisanjem.

foto: osebni arhiv

Adriana Ku č i

No

č , ko je preplavala reko

Roman z delovnim naslovom No č , ko je preplavala reko je pretresljiva zgodba o tem, kako se tudi najmo č nej š e ž enske lahko znajdejo v brezizhodnih partnerskih razmerjih. Protagonistka Sara je ž enska v svojih 40. letih, ki ž ivi v slovenski provinci v na videz brezupnem polo ž aju. Partner, njena neko č velika ljubezen, je nasilen, ko pa ni nasilen, je nezainteresiran. Hkrati, da je finan č no ogro ž ena, je klju č ni problem ta, da je tujka, ki se nima nikamor umakniti, na dom pa jo ve ž ejo š e otroci, tako njeni kot tudi pastorek, ki ga ima nadvse rada. Dolgo na č rtuje in kon č no ji uspe izstopiti iz razmerja ter prijaviti nasilje, ki ga je do ž ivljala dolga leta. Ko svojega mo ž a po nekaj mesecih sre č a na sodi šč u, dojame, da nasilne ž i, č etudi se zares pokesajo, nimajo

nobene mo ž nosti za spremembe. Nekdanji partner ž e celo ž ivi s svojo novo ljubico. Iz polo ž aja ž rtve preide Sara v polo ž aj aktivistke, raziskovalke, ki upa, da bo na š la vsaj en primer, ko se je nasilne ž spremenil in je dru ž ina obstala, kajti svet, v katerem ž ivi, je poln razpadlih dru ž in. Roman je napisan s pomo č jo dialoga z umrlo materjo, saj je mama v njenih prividih tista, ki jo popelje iz pekla. Mama ji pomaga premagati ob č utke sramu, obupa in strahu. Oporna to č ka, ki Sari tudi pomaga pre ž iveti, je socialna mre ž a, ki si jo je kot tujka vendarle uspela zgraditi.

Ime mi je Sarajevo (2022)
Roman
Na voljo tudi

Adriana Ku č i je novinarka in literarna ustvarjalka iz Sarajeva, ki zadnja leta ž ivi in ustvarja v Slovenskih Konjicah. Pri zalo ž bi Litera je leta 2022 iz š el njen prvi roman v slovenskem jeziku, ki ga je naslovila Ime mi je Sarajevo . Roman je do ž ivel zelo pozitivne odzive tako v bralski kot tudi medijski in strokovni javnosti. Nominiran je bil za nagrado za najbolj š i prvenec, ki jo podeljuje Slovenski knji ž ni sejem.

foto:
osebni arhiv

Sekumady Condé

Ime nam je Jo ž ef

Decembra 1854 so v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja krstili š e ne devetletnega Jo ž efa

Salvatorja Marijo Krajnskega, sudanskega de č ka, odkupljenega iz su ž enjstva v Kairu. Krstil ga je š kof Anton Martin Slom š ek, nekaj trenutkov zatem pa ga je ljubljanski š kof Anton Alojzij Wolf š e birmal. Dogodku je prisostvovala smetana tedanjega

ljubljanskega in kranjskega ž ivljenja. Jo ž ef je bil prvi izmed pe šč ice de č kov in deklet, ki so jih slovenski verniki na pobudo Luke Jerana sredi 19. stoletja odkupili iz su ž enjstva, pripeljali na Kranjsko in jih tukaj posku š ali izobraziti predvsem za du š ne pastirje ali hi š ne pomo č nice. Roman Ime nam je Jo ž ef v prepletu pristnih zgodovinskih pri č evanj in literarnega polnjenja ž ivljenjskih vrzeli popisuje nenavadne usode teh afri š kih

otrok, razpete med odra šč anjem, rasizmom, eksotiko in hrepenenjem. Spomin nanje je slabih 170 let pozneje ž e skoraj popolnoma

zbledel, č eprav so bili s svojimi ž ivljenjskimi zgodbami in podobo vpeti v š ir š e evropsko dogajanje. Roman odstira tudi druga č en pogled na slovenske stike s su ž enjstvom in su ž nji ter ru š i mit o tem, da se je su ž enjstvo dogajalo dale č stran. V petdesetih letih 19. stoletja so bili č rni su ž nji med nami in so govorili slovensko.

Roman

Sekumady Condé (1980) je slovenski javnosti najbolj poznan kot novinar in televizijski voditelj. Svojo novinarsko pot je za č el leta 1999 na Radiu MAR Š v Mariboru, sodeloval je z razli č nimi radijskimi postajami v Mariboru in Ljubljani ter leta 2007 postal novinar in urednik na RTV Slovenija. Istega leta je postal tudi prvi voditelj informativnih oddaj afri š kega rodu v Sloveniji. Condé redno sodeluje pri humanitarnem delu, povezanem s problematiko rev šč ine v Sloveniji in zahodni Afriki. Je avtor ve č knjig poezije in je predstavljen v dveh antologijah mladih slovenskih pesnikov. Kot igralec ali re ž iser je sodeloval v devetnajstih gledali šč nih produkcijah, najve č v SNG Maribor in SNG Opera in Balet Ljubljana.

foto: osebni arhiv

Janja Raku š

Tri barve za eno smrt

Novo delo Janje Raku š v mnogo ozirih odseva avtori č ino dosedanje pisanje, a tudi njeno delo vizualne in performativne umetnice.

Roman Tri barve za eno smrt se izogiba preprostemu povzetku zgodbe, saj nimamo opravka s premo č rtno, š e manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo. Z vpeljevanjem dalj š ih refleksivnih pasusov (v katerih se spogleduje z razse ž nostmi esejistike in filozofske razprave), referenc na visoko in popularno kulturo in ne nazadnje vpeljavo

QR-kode se delo izogiba enozna č nim oznakam, saj prehaja med prozo in mestoma stvarno literaturo, celo ve č medijskim projektom. Zgodba, ki se odvija v razli č nih dogajalnih prostorih (od Pirana, Amsterdama pa vse do Mehike), je spisana v privla č nem, a obenem natan č nem jeziku. Vstopni prag v Tri

barve za eno smrt je primeren za splo š nej š e bralstvo, vendar delo obenem odpira kompleksna in pogosto redko naslovljena vpra š anja na poglobljen in inovativen na č in, s č imer predstavlja izzivalno in zanimivo branje tudi za literarne sladokusce. Kljub izraziti heterogenosti tematik, referenc in pomenski polnosti novo delo Janje Raku š zaznamujeta izrazita organskost in dobra organiziranost pripovedi.

AMSTERDAM 12,75 RAM (2006)
Roman
Na voljo tudi

Janja Raku š je pisateljica, vizualna in performativna umetnica. Njeni videi in eksperimentalni filmi so bili razstavljeni v Latinski Ameriki, Indiji, Kitajskem in v š tevilnih evropskih dr ž avah. Sodelovala je na mnogih festivalih in bila dele ž na nominacij in nagrad; za kratki umetni š ki film Alkemija na reki Amstel je na filmskem festivalu v Cannesu prejela prvo nagrado. Je avtorica proznih del, med katerimi velja izpostaviti roman AMSTERDAM 12,75 RAM , ki je bil na Slovenskem knji ž nem sejmu nominiran za najbolj š i prvenec leta, do ž ivel ponatis in prevod v srbski jezik. Njen eksperimentalni konceptualni roman Voodoo val č ek za epileptike je bil ume šč en v nem š ko antologijo konceptualne in digitalne literature Code and Concept (2016) ter preveden v angle š ki jezik.

foto: osebni arhiv

Mateja Polona Wallas

Zapisano v telesu

Roman odpira teme, povezane z ž enskim telesom, in daje glas tistim ž enskam, ki so tako ali druga č e ujete v odnosih z drugimi. Glavna junakinja Olga do ž ivi razhod s partnerjem, s star š i se ne razume, telesno pa pri č ne ž e propadati, ko v č asopisu zagleda svoje ime in podrobnost iz ž ivljenja. Je to kaplja č ez rob v njenem krhkem ž ivljenju?

Slu č ajnost, ki seveda ni naklju č na, jo pripelje do avtorice kolumne, ki krivde sicer neposredno ne prizna, temve č ji v zameno za bole č ino, ki ji jo je povzro č ila, ponudi prostor v eksperimentalnem projektu samopomo č i. Kljub odporu, ki ga do ž ivlja junakinja do skupinskega sre č anja, se naposled le soo č i z drugimi. S pomo č jo zgodb in pripovedovanja drugih ž ensk, dobi odgovor na to, kako lahko ž enska danes, kljub partnerskemu

neuspehu in lomljenju odnosov v dru ž ini, ž ivi samostojno in sre č no. Preplet zgodb, ki prera šč a v romaneskno strukturo, bralcu odstira plasti ob č utenja krivde in ž alosti, ki jih do ž ivljajo ž enske ob razli č nih kriznih dogodkih, pa tudi v trenutkih veselja in sre č e, ob tem pa se odpirajo dileme v medsebojnih odnosih. Avtorica se š ije razli č nost zgodb skozi vertikalno dilemo glavne junakinje in njene ž elje po odgovoru, na kak š en na č in ž iveti in pre ž iveti ž ivljenjske preizku š nje.

Roman

Mateja Polona Wallas (1974) je po izobrazbi sociologinja, dela pa na podro č ju komuniciranja. Za č elo se je ljubiteljsko, s pisanjem za radio in tiskane medije. Med drugim je pisala tudi radijske oddaje Pol ure za š anson (program ARS) in ima ve č objavljenih prispevkov v tiskanih medijih (kolumne, č lanke, literarizirane reporta ž e, potopisi, intervjuji). Leta 2012 je bila v Delovih Poletnih zgodbah objavljena kratka proza Sladkost č e š enj (2012), za zgodbo Sijaj pa je bila nagrajena na literarnem nate č aju Ventilator besed. Leta 2020 je iz š el njen prvenec kratkih zgodb Ko se odlo č im, je poletja konec . Njene kratke zgodbe in eseji so objavljeni v elektronskih medijih ( ArsLitera, Vrabec Anarhist, LUD Literatura ).

foto: osebni arhiv

Miriam Iri

Po š ast v č ipkah

Romaneskni prvenec Miriam Iri z uvodnimi besedami namigne na skoraj postapokalipti č no okolje ekolo š ke krize. A č eprav se besedilo pozneje s tem vpra š anjem eksplicitno ne ukvarja, je vendarle mogo č e re č i, da se napaja z duhovno podstatjo č asa, ki je privedel v tako stanje. Roman je osredinjen okoli dru ž ine Pajk, a š e posebej matere in ž ene Stanke. Skozi dru ž insko dinamiko prosevajo vpra š anja medosebnih odnosov, vzgoje, krize dru ž ine (oz. dru ž inskega ž ivljenja), reflektirana v dalj š em zgodovinskem obdobju (s č imer roman odseva tudi specifi č ne dru ž benopoliti č ne spremembe). S psiholo š ko prepri č ljivo zastavljenostjo likov pa Po š ast v č ipkah obravnava tudi intimnej š e teme, ki pa niso neodvisne od dru ž benega, saj zastavljajo

vpra š anja o ž enski v dru ž bi, psiholo š kem razvoju otrok(a) idr. Po š ast v č ipkah odlikuje natan č na refleksija notranjih svetov avtori č inih likov.

Roman

Miriam Iri (1955) je svojo karierno pot za č ela kot lastnica trgovinice z buti č nimi ž enskimi obla č ili, pozneje pa se je posvetila prostorskemu oblikovanju in vrtovom ter prenavljanju starega pohi š tva. Je udele ž enka š ol kreativnega pisanja JSKD. Sodelovala je z revijama Ambient in revijo za knji ž evnost Vpogled .

foto: Nata š a Müller

Laura Buzeti

Var š ava, prvi č

Zahodnonem š ki kancler Willy Brandt je 7. decembra 1970 pokleknil pred spomenikom heroja v var š avskem getu med drugo svetovno vojno. Gesta je bila tar č a kritik kot tudi pohval. V mno ž ici novinarjev, diplomatov in mimoido č ih so dogodku pri č a tudi trije osrednji liki romana: Otto Gottlieb, Dorota Janowska in Florian Janowski. Zgodba sledi njihovim do ž ivljanjem v č asu treh dni kanclerjevega obiska, od njegovega prihoda, 6. decembra, do odhoda, 8. decembra. Kanclerjev obisk pomeni soo č anje s preteklostjo, spomini, kolektivnimi in osebnimi travmami. Dorota, ki je bila med vojno ugrabljena in posvojena v Nem č ijo kot del procesa germanizacije, se mora v č asu kanclerjevega obiska znova soo č iti s svojim ob č utkom identitete, razumevanjem

vojne in krivde. Svojo vojno izku š njo izrazi v poeziji, ki daje dogajanju v romanu š e poseben pe č at. Ko svojo ž eljo, da bi poezijo objavila kot pesni š ko zbirko, izrazi bratu Florianu, jo ta zavrne. V romanu spoznavamo Var š avo tudi skozi o č i fotonovinarja Otta, ki v Var š avo prispe, da bi za revijo Der Spiegel dokumentiral kanclerjev obisk. Kljub zavedanju nacisti č nih zlo č inov je optimisti č en, da bosta dr ž avi dosegli spravo. Po sre č anju s prodajalcem v knjigarni (Florianom) je njegovo upanje omajano.

Otto, č eprav rojen po vojni, se je prisiljen soo č iti z odgovornostjo do spominjanja in prepre č evanja vojne in podobnih zlo č inov. Č eprav zgodba spremlja kanclerjev obisk, je osredinjena na posameznike in njihove travme ter tragi č no zgodbo dru ž ine Janowski, kot tudi na do ž ivljanje kolektivne krivde in prevzemanje odgovornosti.

Roman

Laura Buzeti (2000) je osnovno š olo obiskovala v Bakovcih. Srednje š olsko izobra ž evanje je nadaljevala na Gimnaziji Franca Miklo š i č a Ljutomer. Na Filozofski Fakulteti Univerze v Mariboru je leta 2022 diplomirala iz psihologije, trenutno pa š tudij nadaljuje na drugi stopnji. Var š ava, prvi č je njen romaneskni prvenec.

foto: osebni arhiv

Katja L. Pauli

Spletke à la carte

Kriminalna zgodba zasleduje ž ivljenje Jörga

Seitlerja, direktorja presti ž nega hotela, ki

ž ivi na videz urejeno dru ž insko ž ivljenje. Č e se sprva zdi, da je Jörg ž rtev manipulativne sodelavke Vanese Herbert, s katero se zaplete v ljubezensko razmerje in ki jo na jutro po novoletni zabavi najdejo umorjeno, se poka ž e, da je v svoji ljubici pravzaprav na š el sorodno du š o. Ko Jörg svoji ž eni Nathalie pove, da jo zapu šč a, se ji č ez no č sesuje svet. Njun sin na svojem iPadu pozneje najde fotografije in raznovrstne dokumente, ki so se sinhronizirali iz Jörgovega prenosnika, s č imer Nathalie dobi vpogled v dvojno

ž ivljenje svojega mo ž a. Spozna, da ni edina

ž rtev spletk in prevar. Vanesa in Jörg sta do zaposlenih brezobzirna, despotska, intrigantska in poni ž evalna. Odpovedi

se vrstijo, mlada Agnesa Gashi pa zaradi javnega poni ž anja stori samomor. Nathalie se pove ž e z ljudmi, ki so jim bile storjene krivice, zaradi katerih se odlo č i, da skupaj zdru ž ijo mo č i in strate š ko pristopijo k popravi teh, pri č emer ne vedo za osebo, ki sledi starodavnemu albanskemu zakoniku kanunu – kdor ubija, bo ubit . Agnesin brat Fadil Kresniqui namre č potrpe ž ljivo č aka na prilo ž nost, da ma šč uje smrt svoje sestre. V hotelu se zaposli kot varnostnik in na novoletni zabavi zarije no ž v Vanesine prsi, ampak ga z umorom nih č e ne povezuje. Vse okoli šč ine ka ž ejo, da je morilec Jörg, ki prav v č asu umora besno zapusti prizori šč e zabave. Jörg se takrat odpravi do Nathalie, da bi ji ugrabil sina. S tem dejanjem se ji ho č e ma šč evati, saj je v njegovih o č eh prav ona kriva za njegov poslovni zlom. Sina tega ve č era ni doma, kar ga š e dodatno razbesni, zato napade Nathalie. Re š i jo Sasha, prijatelj iz mladosti, do katerega ž e od nekdaj goji globoka č ustva in ki ta ve č er obi šč e svojo novo-staro ljubezen. Jörga naslednji dan odvede policija.

Roman

Katja Pavli (1969) je odra šč ala v dvojezi č ni dru ž ini. Diplomirala je iz organizacijskih ved. Poslovno pot na podro č ju marketinga je tri desetletja tlakovala v mednarodnih korporacijah. Nekaj let je ž ivela in delala na Dunaju, ki je tudi topos dogajanja njenega kriminalnega prvenca.

foto: osebni arhiv

Mojca Pi š ek Globalni ju ž njaki

Knjiga potopisnih esejev z delovnim naslovom Globalni ju ž njaki Mojce Pi š ek je zami š ljena kot nadgraditev prvenca iz leta 2019, hkrati pa tudi ž e odmik od njega. Avtori č ina druga knjiga je zasnovana kot esejisti č no-literarni projekt, ki si za osrednji cilj zadaja pisanje modernega potopisa. V njem se povezujejo tri avtori č ina polja

zanimanja: literatura, dru ž benokriti č na misel in potovanja (prete ž no v dr ž ave Latinske Amerike), ki v prepletu ponujajo edinstven pogled na dru ž bena dogajanja.

Ker je ž anr potopisa tradicionalno in histori č no pogosto ž anr, v katerem prihaja na plan kolonialisti č na, neokolonialisti č na in orientalisti č na miselnost pisca, ki je pogosto nereflektirana, je potopis napisan v polnem zavedanju mogo č e podvr ž enosti

evropo- in zahodnocentri č nemu pogledu na 'tuje kulture'. Avtorica se med drugim posve č a š e vpra š anju vzhodnoevropske oziroma postsocialisti č ne potovalne perspektive, saj jo zanima, kako je slovenski pogled na svet oblikovala izku š nja ž ivljenja v multikulturni Jugoslaviji in kak š na je njena dedi šč ina, zanima pa jo tudi, kako se je slovenski pogled na svet spremenil po osamosvojitvi. Natan č no spisani eseji, ki se ne izogibajo zastavljanju neprijetnih vpra š anj, se spotoma izgrajujejo v povezano delo, ki omogo č a celovito romaneskno branje dela. Eden od osrednjih motivov potopisa je ozadje branja literarnih del, ki predstavljajo temeljna kriti č na branja na temo neokolonializma in imperializma.

Roman

Mojca Pi š ek (1985) je eno osrednjih imen doma č e literarne kritike in (kulturnega) novinarstva, ki se podpisuje tudi pod š tevilna esejisti č na besedila. Svoja besedila redno objavlja tako v ve č jih splo š nih medijih, kot sta Delo in Dnevnik (sodelavka kulturne redakcije med letoma 2007 in 2017), kot tudi v pre š tevilnih specializiranih literarnih oz. kulturnih medijih, kot so spletna in tiskana Literatura, airBeletrina, Outsider , portal Dobreknjige , Versopolis idr. Leta 2012 je prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko, ki jo podeljuje Dru š tvo slovenskih pisateljev, leta 2014 pa priznanje č uvaj/watchdog za mladega novinarja, ki ga podeljuje Dru š tvo novinarjev Slovenije. V letu 2019 je iz š la njena prva knjiga, zbirka esejev Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali , ki je bila tudi nominirana za Ro ž an č evo nagrado.

foto: Carlos David

Uro š Zupan Č rtice

Ž e pred ve č kot desetimi leti je Uro š Zupan v kak š nem intervjuju »grozil«, da bo za č el pisati prozo. Govoril je, da se, preden je za č el pisati ali pa ko je razmi š ljal o pisanju, nikoli ni videl kot pesnika, ampak vedno kot prozaista. Mogo č e je pred desetimi leti, takrat je imel za sabo ž e nekaj esejisti č nih knjig, prvi č resni č no pomislil, da bi lahko glede na esejisti č ne izku š nje pisal prozo. Lahko bi rekli, da je njegova proza nastala iz nekaterih njegovih pesni š kih navad. Prvo, na kar pomislimo, je pisanje ironi č ne in zabavne poezije, ki po formalni strukturi ž e sama po sebi spominja na prozo. To je afirmativen del odnosa med njegovo poezijo in prozo. A obstaja tudi negacija. Kajti njegova proza je, predvsem na vsebinskem nivoju, tudi nekak š no »zanikanje« njegovih pesni š kih navad. In to tistih navad, ki so za njegovo poezijo osnovne, ki jo delajo zupanovsko.

Recimo: skrajna resnost, melanholija, ki je ž e bolj vpra š ljiva, in seveda nostalgi č nost.

Zupanova proza je vse tisto, kar njegova poezija ni ve č . Ali pa je le š e v komaj

zaznavnih segmentih. Zupanova proza je prividno neresna, realisti č no fantasti č na,

zabavna, ironi č na, satiri č na, skrajno sme š na, tak š na, ki je meh č alka ostrih robov, ki nam jih nastavlja ž ivljenje. Kaj pravzaprav je to pisanje? Takole na prvi pogled bi lahko rekli, da so to č rtice, ki mestoma prehajajo v klasi č ne kratke zgodbe. Zupanova proza je eruditska proza. V č asih je branje te proze podobno re š evanju zahtevne kri ž anke. Da bi bralec lahko polovil referen č ni modus, ki v teh tekstih prebiva, mora biti izobra ž en. Mora poznati knji ž evnost in umetnost nasploh. Mora biti splo š no razgledan. Vendar je te lastnosti ne zapirajo v slonoko šč eni stolp, prav nasprotno, delajo jo skrajno primerno za vsakdanjo uporabo. Kajti v njej te č e beseda o vsakdanjih stvareh. Vsakdanjih te ž avah. Hkrati pa je ta proza tudi dobro zdravilo za vsakdanje te ž ave. Pa š e nekaj je opazno ž e med prvim branjem. Zupanova proza je glede na vse ostalo so č asno prozno pisanje v slovenskem jeziku popolnoma unikatna. Nima nobenih sorodnikov. Mogo č e ima kak š ne prednike, pa š e ti so vpra š ljivi. Je nekak š en samoten otok ali pa vesoljska kapsula s č isto lastno in nepredvidljivo kro ž nico.

Kratka zgodba

Uro š Zupan (1963), pesnik, prevajalec in esejist, je avtor ve č kot dvajsetih knjig, izdanih v Sloveniji, in ve č kot desetih, izdanih v tujini, zastopan je v š tevilnih doma č ih in tujih antologijah. Je dobitnik Jenkove in Ž upan č i č eve nagrade, nagrade Pre š ernovega sklada, nagrade za najbolj š i prvenec za ž e kultno pesni š ko zbirko Sutre (1991) in velenjice – č a š e nesmrtnosti (2019). Leta 2022 je prejel Ro ž an č evo nagrado za knjigo esejev Znamenja v kro ž enju . Za svoje delo je prejel tudi š tevilne mednarodne nagrade in priznanja (med drugim mednarodno nagrado sklada Huberta Burde, nagrado Wis ł awe Szymborske za pesni š ko zbirko Po č asna plovba ).

foto: Dunja Wedam

Gabriela Babnik Ouattara

Ljubeznivosti

V zbirki novel z delovnim naslovom

Ljubeznivosti se bo Gabriela Babnik Ouattara posvetila temam, ki so do zdaj tipi č ne zanjo, le da jih bo tokrat nadgradila. Tema drugosti in tudi rasizma se bo prepletla z odkrivanjem notranjega sveta junakinj, ki so od vekomaj samozadostne in torej niso imitatorke Kirke iz klasi č nega gr š kega epa, napol ptice, napol č love š ka bitja, kot tudi niso navdihovalke dobrega spomina (muze), ampak so razpete med ljubeznijo in lastno samozadostnostjo, ki se ka ž e na na č in prakticiranja njim lastne umetnosti. Rde č a nit bo tudi tokrat erotika, krik ž enskega u ž itka, vendar dopolnjena z nasiljem, ki ga izvajajo novodobne sirene, pogosto tudi nad otroki. Fragmentarnost, ki sledi filmski tehniki, bo avtorici omogo č ila tudi raziskovanje pripovednih č asov, saj

Kratka

se bodo junakinje nahajale v razli č nih č asovnostih, od š estnajstega stoletja preko druge svetovne vojne do dana š njosti.

zgodba

Gabriela Babnik Ouattara je leta 2010 magistrirala iz nigerijskega modernega romana. Z ocenami in analizami literarnih del se redno pojavlja v revijalni publicistiki. Leta 2013 je prejela Stritarjevo nagrado za mlado literarno kriti č arko. Spisala je š est romanov in zbirko kratkih zgodb. Vodi literarne delavnice in pi š e radijske igre. Leta 2011 je bila njena prva radijska igra Ko ž a iz bomba ž a v produkciji 3. programa Radia Slovenija med tremi nominiranimi igrami izbrana v kategoriji priredb na 63. Festivalu Prix Italia. Njen roman Su š na doba , za katerega je leta 2013 prejela Evropsko literarno nagrado, je preveden v petnajst jezikov, s č imer zagotovo spada med najbolj prevajane slovenske avtorice.

foto: Mankica Kranjec

Tatjana Plevnik

Vabe

Zgodbe v zbirki Vabe , ki jih avtorica

nastavlja, da bi ujela svoje bralstvo na obljubo radosti pisanja , so prete ž no kratke, prav tako so tematsko in ž anrsko tako

neenotne, da bralci lahko med njimi najdejo

vsaj eno ali dve po svojem okusu. Bralstvo

premamijo splo š ni napotki v spremnih

besedah k zgodbam, da tudi sami sedejo

za tipkovnico in poskusijo napisati svojo

zgodbo. V zgodbah na videz ni mogo č e najti rde č e niti. Obna š ajo se kot zvezde, ki na robu galaksije kro ž ijo vse hitreje, a se kljub

temu ne razletijo, č eprav ni vidne niti, ki bi jih ohranjale skupaj. Avtorica zbirke goji fiksno idejo, da so zgodbe nasploh kakor

vesolje, ki se napihuje vse hitreje, nevidna sila pa bo vendarle delovala na pospe š eno nara šč anje pisateljskih skupnosti. Avtorica

Kratka zgodba

posku š a bralcem povedati, da je pisanje notranje izseljevanje samega sebe. Š ele ko »jaz« pripotuje na papir, se lahko umiri ali si vsaj malo oddahne. Gre za ve č no potovanje po svetovih, ki jih lahko sami ustvarijo, vanje povabijo prijatelje, da skupaj u ž ivajo v poskakovanju dekadentnih besed.

Tatjana Plevnik (1951) je s pisanjem kratkih zgodb za č ela leta 2014 po upokojitvi. Njene zgodbe so objavljene v revijah ( Literatura, Sodobnost ), elektronskih medijih ( Vrabec Anarhist, airBeletrina ) ter v š tevilnih zbornikih. V letu 2016 je sodelovala pri skupinski zgodbi te č ajnic z mentorico Matejo Mahni č ; skupaj so na Proznih mnogobojih dosegle 3. mesto. Istega leta se je na nate č aju JSKD uvrstila v finale z zgodbo Pozno cveto č a ro ž a, na nate č aju Radia Ars pa z zgodbo Cici mici in ruska ruleta. Leto pozneje je bila na nate č aju revije Outsider nagrajena za dve zgodbi. Leta 2020 in 2021 je napisala š tiri zmagovalne zgodbe na razli č nih nate č ajih.

foto: osebni arhiv

Nikola Tesla

Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom in J. P. Morganom jr.

Prevedel Tibor Hrs Pandur

Knjiga korespondenc izumitelja in in ž enirja

Nikole Tesla (1856–1943) z J. P. Morganom in J. P. Morganom jr. je nadaljevanje zelo

zahtevnega prevajalskega projekta Teslovega opusa v sloven šč ino, ki se je za č el s knjigo Problem pove č evanja č love š ke energije . Prevod

Teslove znanstvenofilozofske razprave iz

leta 1900 je avtor in prevajalec Tibor Hrs

Pandur pospremil s komentarji in iz č rpno interdisciplinarno spremno š tudijo. Teslova

pisma J. P. Morganu in J. P. Morganu jr.

razkrivajo dinamiko boja med izumiteljevo

neuresni č eno vizijo in kapitalom, saj

dokumentirajo Teslov poskus vzpostavitve

prototipa postaje Wardenclyffe, s katero je ž elel zagotoviti brez ž i č no, trajno in ekolo š ko oskrbo energije č love š tvu. S tem omogo č ajo vpogled v eno izmed ve č jih tragedij 20. stoletja, ki bi lahko spremenila energetski-dru ž beni ustroj č love š tva. Pisma se nana š ajo na obdobje med letoma 1900 in 1939, ki je š e vedno slab š e raziskano obdobje verjetno enega izmed najve č jih izumiteljev

in mislecev vseh č asov. Gre za prvi prevod te dokumentacije v slovenski jezik (in prvo kompletno publikacijo te korespondence sploh). Ob tem so k pismom dodani nekateri Teslovi (doslej neprevedeni) klju č ni č lanki in poro č ila, ki jih je k pismom prilo ž il, osvetljujo č tudi njegova š ir š a humanisti č na prizadevanja: npr. č lanek Prenos brez ž i č ne energije kot sredstvo pospe š evanja miru (1905), č lanek Brez ž i č ni prenos elektri č ne energije (1904), Č ude ž ni svet, ki ga bo ustvarila elektrika (1915), izrezki č lankov o delovanju njegovih edinstvenih turbin in brzinomerov ter drugih izumov, citati iz Teslove patentne dokumentacije, koncepte in predloge za obrambne sisteme, s katerimi se je ukvarjal na koncu ž ivljenja, Teslove izjave na sodi šč u ob patentih pravdah o prvenstvu izuma radia na velike razdalje, doslej neobjavljeni intervju o nekaterih vidikih prve svetovne vojne, priporo č ila sodobnikov ter izbrane fotografije njegovih eksperimentov, izumov in projektov.

Prevod

Tibor Hrs Pandur (1985), pesnik, prevajalec, dramatik, dramaturg in teslolog, prevaja iz ve č jezikov. Diplomiral je iz primerjalne knji ž evnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Ustanovil je revijo in paraliterarno organizacijo I.D.I.O.T. Leta 2008 je bila v gledali šč u

Glej uprizorjena njegova prva drama Sen 59 , za katero je prejel nagrado mladega dramatika na 43. tednih slovenske drame v Kranju (2013). Leta 2010 je iz š el njegov pesni š ki prvenec

Ener đ ima š ina , leta 2011 pa prevodni prvenec izbranih poezij Jima Morrisona z naslovom

O č ividec . Leta 2017 je iz š la pesni š ka knjiga Notranje zadeve , lansko leto pa knjiga pesmi Psyops .

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tesla_circa_1890.jpeg
foto: Napoleon Sarony

Vladimir Majakovski

O tem

Prevedel Miklav ž Komelj

V knjigi z naslovom O tem bo prvi č v sloven šč ini objavljena pesnitev ruskega avantgardnega pesnika Vladimirja

Majakovskega (1893–1930) s tem naslovom (prvi č iz š la leta 1923), eno pesnikovih najpomembnej š ih del; drugi del knjige pa bo vseboval kraj š i, a reprezentativen izbor njegovih pesmi. Temu bo dodan š e obse ž en spremni esej Miklav ž a Komelja z naslovom Revolucija in byt. Pesnitev

O tem , v kateri je Majakovski zgodbo o konfliktu v ljubezenskem razmerju z Lili Brik povezal z uporom proti inerciji

vsakdanjega ž ivljenja (rusko byt ), ki se je polastila tudi Sovjetske zveze v č asu nove ekonomske politike (NEP), je pogosto ozna č ena kot njegovo najkompleksnej š e delo in ena najkompleksnej š ih umetnin ruske avantgarde. Polna je jezikovnih

bravur in fantasti č nih podob, s katerimi se revolucionarni pesnik zaganja ob meje

obstoje č ega in kli č e po tem, da bi bil č lovek zmo ž en iz vsakdanjosti prestopiti v osvobojeno kozmi č no zavest.

V izbor pesmi v drugem delu knjige bodo vklju č ene pesmi iz vseh obdobij njegovega pesni š tva – od zgodnjih iz futuristi č nega obdobja do fragmenta, ki so ga po njegovi smrti na š li v njegovi bele ž nici. V tej knjigi bo v slovenskem prevodu prvi č objavljenih

ve č njegovih pesmi – na primer celotni cikel Jaz, pesmi Lep odnos do konj, Nenavadna dogodiv šč ina z Vladimirjem Majakovskim

poleti na da č i, Pismo tovari š u Kostrovu iz

Pariza o tem, kaj je ljubezen, itd. Vklju č ena bo tudi pesem Domov!, ki so jo nekateri razumeli kot kontroverzno, njen pozneje

pre č rtani dodatek, ki se je pred drugo svetovno vojno zna š el v nekem slovenskem

u č beniku ru šč ine, pa je med drugo svetovno

vojno v Sloveniji inspiriral tako Mateja Bora kot Franceta Balanti č a.

Prevod

Miklav ž Komelj (1973) pesnik in prevajalec, prevaja iz ve č jezikov; v knji ž ni obliki so doslej iz š li prevodi del Petra Petrovi ć a Njego š a, Césarja Valleja, Djune Barnes, Fernanda Pessoe, Piera Paola Pasolinija in Alejandre Pizarnik. Posve č a se tudi slikarstvu in je imel do zdaj š tiri samostojne slikarske razstave. Bil je tudi eden od kuratorjev stalne postavitve v ljubljanski Moderni galeriji. Za svoje delo je prejel š tevilne nagrade, med njimi nagrado Pre š ernovega sklada, Veronikino nagrado, Jenkovo nagrado, Ro ž an č evo nagrado, Ž upan č i č evo nagrado, nagrado velenjica, nagrado za najbolj š i prevod iz š pan šč ine v sloven šč ino in delovno š tipendijo Igor Zabel Association for Culture and Theory.

foto: Avtor neznanJavna last http://book-ltd.ru/wp-content/uploads/2015/03/mayakovsky2.jpg

Ivana Sajko

Male smrti

Prevedla Mateja Komel Snoj

Male smrti so kratek, premi š ljeno napisan roman, poln zgo šč enih prizorov, v katerem se Ivana Sajko s svojim junakom, mlaj š im mo š kim, poda na pot z vlakom iz manj š ega obmorskega mesta v Berlin. V vsakem poglavju, ki je v celoti napisano v eni sami povedi, se razkrije del njegovega

ž ivljenja, in sicer vse od te ž kega otro š tva, prezgodnje odraslosti ter vzponov in padcev v vlogi novinarja do za č etka in konca

ljubezni, zaradi č esar se odlo č i odpotovati in pretrgati vezi s preteklostjo, kolikor je

to sploh mogo č e, oziroma v novem mestu za č eti znova. Toda preden izstopi na zadnji postaji, se mora spoprijeti ne samo s svojo preteklostjo in polo ž ajem v svetu, ampak tudi z napovedujo č o se vlogo tujca v novem okolju. »Mala smrt« pomeni metaforo za odhajanje oziroma vsakokratni odhod, pretrgan odnos ali slovo od ljubljene osebe in hkrati izhodi šč e za junakovo globoko osebno in hkrati univerzalno zgodbo marsikaterega sodobnega č loveka.

Ivana Sajko (1975) kot avtorica ž ivi dvojno ž ivljenje: po eni strani je zelo plodovita hrva š ka pisateljica, po drugi pa uspe š na dramaturginja in re ž iserka, ki deluje predvsem v nem š kih gledali šč ih. Ve č let se je v celoti posve č ala gledali š kim in radijskim izvedbam svojih politi č no anga ž iranih dram, med katerimi so najbolj znane Pomaran č a v oblakih (1997), Ž enska bomba (2003) in Rose is a rose is a rose is a rose (2008). Od leta 2016 ž ivi v Belinu, kjer nadaljuje uspe š no pisateljsko kariero. Njeni romani so Rio bar (2006), Zgodovina moje dru ž ine (2009) in Ljubezenski roman (2015), ki je leto pozneje iz š el š e v slovenskem prevodu, ter Male smrti (2021).

Prevod

Mateja Komel Snoj (1966) je prevajalka in po poklicu univerzitetna diplomirana literarna komparativistka. Prevaja iz srbskega, hrva š kega in angle š kega jezika. Prevedla je romane

Slavenke Drakuli ć Dora in Minotaver (2021), Svetlane Velmar Jankovi ć Lagum (2021) ter

Aleksandra Gatalice Vélika vojna (2018) in Nevidni (2019), eseje Dragana Veliki ć a O pisateljih in mestih (2019), novele Iva Andri ć a Na son č ni strani (2019), pesmi Dragana Jovanovi ć a Danilova Plavam, ko me gleda š (2017) ter š tevilne kratke zgodbe in pesmi razli č nih avtorjev. Leta 2017 je dobila nagrado lirikonov zlat.

foto: Anto Magzan

Arttu Tuominen

Krvni dolg

Prevedel Klemen Pisk

Spretno zgrajen in natan č no napisan kriminalni roman o prijateljstvu, ve č ni zvestobi, krvni prisegi in vpra š anju krivde poteka pozno jeseni v Poriju na zahodni finski obali, kjer se zgodi surov umor. V po č itni š ki ko č i je zaboden mo š ki. O č ividcev je ve č , a malo ž alujo č ih – ž rtev ima precej bogato kriminalno preteklost. Komisar Jari Paloviita je pred kratkim napredoval in se trudi biti zgleden dru ž inski o č e. Mo č no se prestra š i, ko izve, kdo je osumljen umora: domnevni klavec je bil v otro š tvu njegov

najbolj š i prijatelj, ki ga je branil pred ustrahovalci. Paloviiti se je vedno zdelo, da zato prijatelju dolguje veliko. Paloviita in z njim vred seveda tudi bralstvo, se spra š uje, ali je v č asih prijateljstvo vredno ve č od č rke zakona. Ve č dimenzionalni liki in avtorjeva razgledanost dajejo zapletu posebno globino in nas vodijo k eti č nemu razmisleku. Zgodba, ki je vsekakor tudi tragi č na in ganljiva, je vseskozi napeta in nas v hipu osupne in zasvoji.

Arttu Tuominen (1981) je finski pisec kriminalk, ki ž ivi v Poriju. Diplomiral je iz okoljske tehnologije in dela kot okoljski in š pektor. Skupaj z drugimi porijskimi avtorji sodeluje pri posebnem umetni š kem projektu – lepljenju lastnih literarnih besedil na elektroomarice. Doslej je izdal osem kriminalk. Za svoj roman Krvni dolg (Verivelka , 2020 ) , prvi iz ve č delne serije, ki bo v naslednjih letih izhajala pri Literi, je leta 2020 prejel nagrado za najbolj š o finsko kriminalko. Tuominenova dela so prevedena v osem jezikov.

Prevod

Klemen Pisk (1973) spada med najbolj prepoznavne slovenske jezikoslovce in prevajalce. V letih 2000–2004 je pisal recenzije za Knji ž evne liste in Radio Slovenija. Izdal je tri pesni š ke zbirke: Labas vakaras (1998), Visoko in nagubano prapo č elo (2000) in Mojster v spovednici (2002) ter roman Mamutova oporoka (2021). Prevaja iz polj šč ine in litov šč ine (Janez Pavel II., J. Pilch; S. Parulskis; antologija litovske kratke proze Zgodbe iz Litve , S. Kuzmins), uredil je obse ž en izbor poezije Czes ł awa Mi ł osza ( Zvonovi pozimi , 2008).

foto: Osebni arhiv

č na dostava za vsa naro č ila.

Brezpla

Zalo ž ba Litera

Gosposvetska c. 83

2000 Maribor

KNJI Ž NI KLUB

Pridru ž ite se

ve č kot 1500 č lanom, ki pri nas kupujejo ceneje.

www.zalozba-litera.org

vse knjige zalo ž be Litera z opisi

spletna knjigarna

akcije in ugodnosti

obvestila o dogodkih

Obi šč ite tudi

www.arslitera.org

Litera Maribor

Uredni š tvo

Orlando Ur š i č glavni urednik

ursic.litera@gmail.com

Gabriela Babnik Ouattara urednica gabrielaouattara@yahoo.com

Alja ž Krivec urednik akrivec88@gmail.com

Prodaja

Martina 041 398 916

tajnistvo.litera@gmail.com

Organizacija dogodkov

Renato 070 841 408

promo.litera@gmail.com

Zdenko Kodri č Ladja Maribor

Lenart Zajc Po š asti

Adriana Ku č i No č , ko je preplavala reko

Sekumady Condé Ime nam je Jo ž ef

Janja Raku š Tri barve za eno smrt

Mateja Polona Wallas Zapisano v telesu

Miriam Iri Po š ast v č ipkah

Laura Buzeti Var š ava, prvi č

Katja L. Pauli Spletke à la carte

Mojca Pi š ek Globalni ju ž njaki

Vinko Möderndorfer Naprej, naprej

Tonja Jelen Iz to č ke ni č

Kristina Ko č an Maribor in pesnice: antologija Poezija

Uro š Zupan Č rtice

Gabriela Babnik Ouattara Ljubeznivosti

Tatjana Plevnik Vabe

Kratka zgodba

Nikola Tesla Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom in J. P. Morganom jr.

Vladimir Majakovski O tem

Ivana Sajko Male smrti

Arttu Tuominen Krvni dolg

Prevod

Katalog knji ž nih izdaj 2023

Roman
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.