Idejna zasnova urbanistične ureditve in revitalizacije Sečoveljskih solin – 4/5 Magistrsko delo FA

1. TEORIJA

1.1. Sol

1.1.1. Splošno o soli in solnem kristalu

1.1.2. Zgodovina soli in solinarstva

1.1.3. Pridelava soli

1.1.4. Uporaba soli

1.2. Kako je sol izoblikovala prostor

1.2.1. Zgodovinsko-urbanistični kontekst soli v Slovenskem prostoru

1.3. Načela varstva dediščine kot teoretična osnova dela

1.3.1. Opredelitev temeljnih pojmov varstva kulturne dediščine

1.4. Varstvo dediščine solin v svetu

1.4.1. Analiza solin v sosednjih državah

▶ Hrvaška (Ston, Paške soline, Nin soline)

▶ Italija (Trapani Saline di Nubia, Margherita di Savoia, Cervia pri Ravenni)

▶ Črna gora (Ulcinjske soline)

1.4.2. Primerjava delujočih solin

▶ Tabela primerjav različnih solin

1.4.3. Povzetek analiz (zaščita, solinarski objekti, solinarski produkti, dodatni programi in trženje solin)

1.4.4. Dediščina solin na Seznamu svetovne dediščine

1.4.5. Predlogi za uvrstitev solin na Seznam svetovne dediščine

1.5. Slovenske soline

▶ Strunjanske soline

▶ Nekdanje Lucijske soline

▶ Nekdanje Koprske soline

1.6. Sečoveljske soline

1.6.1. Kratek zgodovinski pregled Sečoveljskih solin

1.6.2. Metode pridobivanja Piranske soli

1.6.3. Življenje solinarjev

1.6.4. Dediščina Sečoveljskih solin skozi čas

1.6.5. Soline danes

1.6.6. Naravna in kulturna dediščina v Sečoveljskih solinah

▶ Kulturna dediščina in zaščita

▶ Nesnovna kulturna dediščina

▶ Naravna dediščina

▶ Geoparki

▶ Krajinski park »Sečoveljske in Strunjanske soline«

▶ Povezava med naravno in kulturno dediščino

▶ Naravna in kulturna dediščina kot del turistične ponudbe

1.7. Študija pobud o uvrstitvi Sečoveljskih solin na Seznam svetovne dediščine

▶ UNESCO

▶ Merila in pogoji za vpis na Seznam svetovne dediščine

▶ UNESCO in Slovenija

▶ Sečoveljske soline kot svetovna dediščina

▶ Poskus analize izjemne vrednosti Sečoveljskih solin

2. ANALIZE

▶ Umeščenost v prostoru

▶ Umeščenost Sečoveljskih solin v Občini Piran

▶ Soline in skladišča soli na slovenski obali

▶ Morske poti in privezi na slovenski obali

▶ Kulturna in turistična ponudba na območju

▶ Pravni režim varstva kulturne dediščine eVRD Sečoveljske soline

▶ Generalizirana namenska raba

▶ Sečoveljske soline

• obstoječa območja

• obstoječe komunikacije

• obstoječi objekti

• problemska karta

• koncept urbanistične ureditve

▶ Urbanizem

• Stanje obstoječih poti

• Sinteza problematike obstoječih poti

• Predlog dodatnih poti

• Prikaz zasnove nove urbanistične poti

• Sinteza problematike obstoječih vhodov

• Predlog novega vhoda v Sečoveljske soline

• Sinteza problematike obstoječih objektov – ruševin

• Predlog prenove obstoječih ruševin

▶ Revitalizacija Sečoveljskih solin

▶ Območje podrobnejše obdelave

▶ Fontanigge

• obstoječa območja

• obstoječe komunikacije

• obstoječi nasipi

• obstoječe grajeno

• problemska karta

• ureditev novih poti

• predlog ureditve ruševin

▶ Fotoanalize

▶ Solinarske hiške

• razvoj solinarske hiške

• postavitev in zasnova

• razmerja hišk

• vpetost solinarske hiške v okolico

• konstrukcija in materialnost starih solinarskih hišk

• materiali

• analiza obstoječega stanja prenov glede na teoretična izhodišča

• podrobnejši pregled obstoječe prenovljene hiške T19

• načini ojačitve kamnitih zidov

3. PROGRAM

▶ Analiza obstoječega programa

▶ Dualnost območja in njegovo povezovanje

▶ Vizija turizma v Občini Piran

▶ Swot analiza

▶ Koncept novih programov

▶ Vsebinski in programski premislek

▶ Razlaga programskih sklopov

▶ Nov program

4. REFERENCE

5. PROJEKT

▶ interpretacija pristopov

▶ tabela posegov

▶ Situacija

▶ T5 - Hiška s krušno pečjo

▶ T15 - Bivanjska hiška

▶ T3 - Solni izdelki in delavnice

▶ Opazovalnica

▶ Tehnično poročilo

6. VIZUALIZACIJE 7. VIRI

Izbrane metode utrjevanja zidovja so odvisne od:

• vrste in kakovosti obstoječega zidovja

• obnove objekta

• izbire novega materiala in njegove teže

• umestitve novih volumnov (glej sheme 'Principi vstavljanja volumnov')

• nove funkcije samega objekta ter morebitne drugačne obremenitve objekta

• zahtevane stopnje povečanja potresne odpornosti

SESTAVA ZIDU SOLINARSKIH HIŠK

Za bolje razumevanje nadaljnjih detajlov, ter premislekov o ruševinah, sem najprej preučila obstoječe zidovje solinarskih hišk. 50 cm debelo zidovje je namreč sestavljeno iz dvojnega lica lomljenega kamna. Le tega so proti vremenskim vplivom zaščitili z ometom. Med posameznimi kamni so nasuli drobir, ter vse skupaj povezali z nekakšno malto.

INJEKTIRANJE

Na večini starejših kamnitih objektov se običajno izvede injektiranje zidovja, saj je ena izmed metod, ki zagotavlja največjo dosego trdnosti zidu. Samo injektiranje rešuje glavni problem starih zgradb in sicer v konstrukcijski trdnosti zidov. Le ta se pojavi zaradi nepovezanosti posameznih elementov med seboj. Na to vpliva predvsem izpostavljenosti vremenskih pojavov, pri čemer vezivna masa v zidovih začne razpadati. Pojavijo se razpoke, ki se zaradi temperaturnih sprememb in drugih vplivov le še povečujejo. Kamni med seboj niso več trdno povezani.

V prerez zidu se s pomočjo posebne naprave vtisne tekoča masa (običajno na bazi cementa), ki zapolni votline in razpoke v zidu. Ko se le ta strdi, med seboj zlepi sosednje kamne. Zidni sloji se tako med seboj povežejo. Na ta način se izboljša tlačna in natezna trdnost zidu in poveča njegova duktilnost. Posledično se objekt z injektiranimi zidovi bolje odziva na potresno obtežbo kot objekt z neutrjenimi zidovi.

MEHKA TLA IN TEMELJENJE

Tla v Sečoveljskih solinah so po večini sestavljena iz blata, kar pomeni da so tla zelo mehka in zelo stisljiva. Posledično je velika verjetnost neenakomernih posedkov. V ta namen so potrebne tehnike globokega temeljenja. Že v prvotnih gradnjah kamnitih hišk, so v ta namen so za temelje uporabili lesene tramove, tako da so hiše lahko »plavale« na blatu. Le tej so segali približno 1,5 metra izven gabarita hiše, tako da so tvorili dovolj veliko površino. Tramove so skupaj povezali v pravokotno obliko, da so tvorili tog temeljni okvir, ki je preprečeval delna posedanja. Posamična hiša je tako plavala na blatu. Ker so bili leseni temelji pod konstantnimi pogoji, je bila njihova življenjska doba izredno dolga. Kljub neprestani prisotnosti vlage pa les ni gnil. Le to je onemogočila konstantna odsotnost zraka.

Razlaga postopka injektiranja

0.

Če so obstoječi zidovi ometani, se omet pred injektiranjem odstrani. V našem primeru, so ruševine hišk v tako slabem stanju, da niso ometane, zato pred pričetkom injektiranja zid zafugiramo (da preprečimo uhajanje injekcijske mase).

Po pregledu ohranjenosti zidu, se določi gostoto vrtin. Običajen razmak vrtin znaša približno 50 cm v vse smeri, tako da na vsak kvadratni meter zidu pridejo približno 4 vrtine. Pomembno je, da vrtine med seboj zamaknemo. Na takšen način masa enakomerneje zapolni zid.

Po označitvi vrtin, zidove enostransko navrtamo. Vsaka vrtina je globoka do dve tretjini debeline zidu. V našem primeru 50 centimetrov debelih zidov, zvrtamo vrtine do 40 centimetrov.

V vrtine vstavimo jeklene injekcijske cevi. Ker kasnejše faze pranj in injektiranja potekajo pod pritiskom, cevi predhodno zamaltamo.

Naslednja faza je pranje ter močenje zidu. Skozi vrtine se pod pritiskom spusti voda. Zid je potrebno od znotraj oprati, da se odstrani prah ter ostala umazanija, tako da se injektirna masa lažje poveže. Hkrati je potrebno zidovje od znotraj namočiti, da se vezivo v injektirni masi ne zapeče prehitro. Izvedba grobega šprica zidu (razen v primeru da je na zidu še vedno star omet), zato da po injektiranju, injekcijska masa ne teče vsepovsod ven.

+ POLNILO (običajno cement)

+ DODATKI (preprečujejo kasnejše nezaželene učinke, kot je npr. vlažen zid)

+ PITNA VODA

Zidovi starih kamnitih objektov zelo porozni zato se običajno potrebuje med 60 in 80kg suhe injekcijske mase na kubični meter. Zaradi enakomerne trdnosti objekta, je potrebno izvesti enakomerno injektiranje vseh sten. Sama injekcijska masa se običajno zmeša na samem gradbišču. Obstajajo tudi že vnaprej pripravljene mase, vendar so le te dražje.

Injektiranje se prične pri spodnjih vrtinah ter se postopno nadaljuje proti zgornjim, zato da se doseže kakovostnejša zapolnitev votlin.

NAVADNO INJEKTIRANJE HIDROFOBNO INJEKTIRANJE

Za preprečitev vlage, uporabimo do enega metra višine posebno, hidrofobno injektiranje. Le to vsebuje posebne dodatke, ki preprečujejo kapilarni dvig vode.

Po injektiranju, se jeklene injektirne cevke odstrani.

V zadnji fazi, se po potrebi zid omeče. V našem primeru, tega ne bomo naredili, saj želimo prikazati ruševine takšne kakršne so.

PREDPRIPRAVA: ODSTRANITEV OMETA

5. PRIPRAVA INJEKCIJSKE MASE

1. RASTER INJEKTIRANJA

6. INJEKTIRAMO OD SPODAJ NAVZGOR

2. ZIDOVE ENOSTRANSKO NAVRTAMO

7. HIDROIZOLATIVNOST

3. VSTAVEK JEKLENIH INJEKCIJSKIH CEVI

8. ODSTRANITEV CEVK

4. PRANJE + MOČENJE KONSTRUKCIJE + IZVEDBA GROBEGA ŠPRICA

9. PO POTREBI SE ZID OMEČE

PREZIDAVA VMESNEGA DELA

1. Sanacija razslojenega kamnitega zidu s prezidavo se običajno izvede v primeru močno poškodovanega kamnitega zidu, kot je na primer večja razpoka čez celoten zid in ki je na druge načine ni možno sanirati.

OBLAGANJE Z AB OBLOGO

2. Prvi korak je pazljiva odstranitev prve ali druge linije kamnov. Odstranjene kamne poizkušamo ohraniti, saj jih bomo kasneje uporabili.

3. Odstranitev kamnov omogoča, da se z novo pozidavo lažje povežeta oba dela.

4. Na koncu vmesni prostor zapolnimo z odstranjenimi kamni. Po potrebi se izbere isti material ter zapolni ostale verzeli.

OBSTOJEČI ZID

AB KLETKA

AB MREŽA

OMET

AB kletka AB mreža prikaz zidu prerez

Oblaganje se izvede pri zidovih, ki so tanjši in so načeloma statično bolj stabilni, oziroma ne potrebujejo večje konstrukcijske trdnosti.

POVEZAVA VOGALOV

SIDRNA PLOŠČA

MATICA

SIDRNA PLOŠČA

JEKLENA VEZ

PRINCIP SIDRANJA LESENIH STROPOV V KAMNITO ZIDOVJE

JEKLENO SIDRO

OBSTOJEČI ZID

MATICA

SIDRNA PLOŠČA

JEKLENA VEZ

JEKLENI "ŠIVI"

JEKLENA SIDRNA PLOŠČA

OBSTOJEČI ZID

JEKLENA SIDRNA PLOŠČA

JEKLENA SIDRNA PLOŠČA

LESENA KONSTRUKCIJA OBSTOJEČI ZID

JEKLENO SIDRO

JEKLENO SIDRO

JEKLENO SIDRO

LESENA KONSTRUKCIJA

JEKLENO SIDRO

LESENA KONSTRUKCIJA

BETONSKA KONSTRUKCIJA NAD OBSTOJEČIM KAMNITIM ZIDOM

1.

2.

3.

SPOJ ARMATURNIH PALIC Z ARMATURNO MREŽO

OPAŽ ZA AB

ZALITJE Z BETONOM

ODKAPNI ROB

ARMATURNE PALICE ZA DOSEGANJE POVEZANOSTI KAMNA IN BETONA

POSTOPEK GRADNJE TIK OB RUŠEVINI

fugiranje

lesen borov kol kot temelj

dvojna armaturna mreža lesen opaž

1. STAR KAMNIT ZID

4. BETONIRANJE TEMELJEV

5. ARMATURNA MREŽA

2. FUGIRANJE 3. INJEKTIRANJE

6. LESEN OPAŽ

3. SIDRANJE

7. BETONIRANJE ZIDU TER NATO ODSTRANITEV LESENEGA OPAŽA

armatura ɸ14mm/1m L = 50 cm (30cm v star in 20cm v nov zid)

A NALIZA OBSTOJEČEGA PROGRAMA

Hiška T6 je prenova enonadstropne solinarske hiše, ki ohranja podobo iz časa pred prvo svetovno vojno. V pritličju je stalna etnološka zbirka. Včasih so v pritličju shranjevali sol in različna orodja. Iz njega vodi leseno stopnišče v nadstropje, kjer so prikazani bivalni prostori, v katerih sta umeščeni kuhinja in dve spalnici. Z ambientalno muzejsko postavitvijo skušajo ohranjati podobo vsakdanjega interjerja solinarske hiše. Hiška nima podstrešja, zato je v nadstropju vidna lesena tramovna konstrukcija dvokapne lesene strehe. Na stenah pa so vidni starodavni vzorci opleska. V prostoru, namenjenem počitku, so prikazani izseki iz vsakdanjega življenja v solinah. Dobra rekonstrukcija prvotnega stanja solinarskih hišk popelje obiskovalce več desetletij nazaj v preteklost.

Pritličje v prenovljeni hiški T7 je namenjeno prikazu različnega solinarskega orodja in skladiščenja soli, pridelane na muzejskem solnem polju. Tako si obiskovalec lažje predstavlja prvotno namembnost same hiške. V zgornjem nadstropju pa so prostore namenili solinarjem in udeležencem mednarodnih mladinskih delovnih taborov. Prav tako kot v hiški T6, nadstropje tvorijo trije prostori: skromna kuhinja z jedilnico in dvema enakovrednima spalnicama, ki zagotavljata bivanje do osmim udeležencem.

V nekdanjem pritličnem skladišču T20, ob severnem delu kanala Giassi, pa je postavljena stalna razstava, ki prikazuje zgodovinski oris solinarstva ob istrski obali. S pomočjo risb in fotografij ponazarja delo na solinah Fontanigge in Fazan ob koncu petdesetih in na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Hiška T19 je prav tako enonadstropna. V urejenem pritličju je umeščena razlaga solinarstva s fotografijami.

Dualnost območja in njegovo povezovanje

NARAVNA DEDIŠČINA KULTURNA DEDIŠČINA

SOLINE SKLADIŠČA SOLI

TRADICIJA SODOBNOST

TRADICIONALNA ARHITEKTURA MODERNA ARHITEKTURA

PRETEKLOST PRIHODNOST

TURIZEM ZAŠČITA

TRADICIONALNA OBRT GOSPODARSTVO

TURISTI

TURIZMA V OBČINI PIRAN

Nacionalna strategija turizma

Na državnem nivoju imamo 'Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021', kjer je kot glavna usmeritev navedeno: »Slovenija = zelena, aktivna in zdrava destinacija za 5* doživetja«. Turizem je ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog, pri čemer je Evropa prepoznana kot najbolj obiskana turistična regija na svetu. Slovenija ima velik potencial v neokrnjeni in raznoliki naravi ter bogati kulturni dediščini, zato so glavni razlogi za obisk Slovenije kot turistične destinacije prav naravne in kulturne znamenitosti.

Predlagana nova strateška vizija slovenskega turizma je: »Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi.«

»Vizija slovenskega turizma je sestavljena iz več močnih in tržno usmerjenih

ključnih elementov:

- zelena butična:

- globalna destinacija

- za zahtevnega obiskovalca

- raznolika in aktivna doživetja

- za osebe ki iščejo mir

- Za osebe ki iščejo osebne koristi

(Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 9.10.2017, str. 28, 29)

Med top 5 doživetij Mediteranske Slovenije, zapisanih v državni strategiji turizma, ki obsega obalno-kraško območje je tudi “Krajinski park Sečoveljske soline, edinstvena solinska pokrajina in ene najstarejših še delujočih solin na svetu,kjer še vedno poteka tradicionalna pridelava soli.«

(Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Opredelitve za makro destinacijo Mediteranska Slovenija, 9.10.2017, str. 145)

Strategija turizma Občine Piran

Občina Piran je prepoznana kot najbolj turistična občina v državi, turizem pa kot glavna gospodarska panoga. Posledično je strategija razvoja turizma toliko pomembnejša. Pravilni pristopi na eni strani bistveno pripomorejo h gospodarski moči obalnega območja, na drugi strani pa k življenju domačinov. Občina Piran je v letu 2018 sprejela strategijo turizma, veljavno do 2025.

Vizija turizma je usmerjena k uravnoteženosti med željami in potrebami obiskovalcev, ponudnikov in prebivalcev, pri čemer je ključno ohranjanje zdravega in naravnega okolja ter bogate naravne in kulturne dediščine. Turizem mora ohranjati naravno in kulturno okolje, ki krepi identiteto prebivalcev, hkrati pa nuditi zdravo okolje za bivanje, delo in druženje, pa tudi zabavo in raznovrstne dogodke.

V strategiji se zasledujejo tako kvantitativni kot kvalitativni cilji. Med kvantitativnimi cilji so v strategiji turizma zaželeni povečano število gostov in nočitev, povečanje višine potrošnje na turista ter povečanje števila turističnih ležišč.

Kvalitativni cilji pa so celoletni turizem, vrhunska kakovost, valorizacija, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter učinkovit management destinacije, ki temelji na prepoznavnosti, kakovostni in pestrejši ponudbi ter povpraševanju.

Strategija poudarja trajnostni turizem, ki pa ni nova oblika turizma, temveč gre za skupek turističnih dejavnosti v okolju, ki se ravnajo po načelih trajnosti. Sem uvrščamo zdraviliški turizem, aktivne počitnice, ekološki, poslovni, kulturni, gastronomski in zabaviščni turizem z igralništvom. Razvoj ustreznih produktov spodbuja potrošnjo, prireditve zunaj sezone pa povečujejo število nočitev v tem obdobju. Med top pet doživetij obalno-kraške turistične regije so uvrščena tudi privlačna obmorska mesta slovenske Istre – Piran, riviera Portorož in Krajinski park Sečoveljske soline.

Turizem se od množičnega turizma obrača k alternativnemu butičnemu turizmu.

Masovni turizem

Alternativni turizem

Skupine obiskovalcev

Urbano okolje

Močan vpliv na naravno okolje

Upravljanje je bazirano na principu mikroekonomije

Neosebna interakcija ponudnik – turist

Značajsko orientirane prostočasne dejavnosti

Intenziven razvoj turističnih zmogljivosti

Posamezniki in majhne skupine

Suburbano in ruralno okolje

Majhen in omejen vpliv na naravno okolje

Upravljanje je bazirano na principu lokalne ekonomije

Osebni pristop in interakcija gostitelj – gost

Izobraževanje in delovanje v skladu z naravo

Zmanjšan razvoj turističnih zmogljivosti

Iz poglavja o primerjavi delujočih solin (podpodpoglavje 1.4.2.) in povzetka o analizah solin (podpodpoglavje 1.4.3.) je razvidno, da se vse analizirane delujoče soline večinoma financirajo s pomočjo turizma. Dobre prakse turističnih dejavnosti v drugih solinah predstavljajo ogledi solin, muzeji, različni solni izdelki, butični velnesi ter različni dogodki, prireditve in praznovanja, vezana neposredno na soline.

Prednosti in slabosti trženja naravne in kulturne dediščine pa so opisane v podpodpoglavju »Naravna in kulturna dediščina kot del turistične ponudbe« (podpodpoglavje 1.6.6.).

Muzej solinarstva v Fontaniggah na leto obišče približno 10.000 turistov, del aktivnih solin na Leri pa še dodatnih 35.000 obiskovalcev. Revitalizacija solinarskih hišk sovpada s trajnostno strategijo turizma, saj ponudi avtentično kulturno dediščino objektov hišk, hkrati pa ohranja naravno okolje krajinskega parka. S trajnostno naravnanimi vsebinami, ki se opirajo na kulturno doživljanje tega avtentičnega območja, in z raznolikostjo programa se turiste dodatno privabi in se jih tudi zadrži.

Turistični produkti, ki jih revitalizacija solinarskih hišk ponuja so: muzej solinarstva za otroke

• mednarodni raziskovalni tabori (vezani na proučevanje solin) z možnostjo nastanitve v solinah

• mednarodni umetniški tabori (literarni, pesniški, slikarski itd.) z možnostjo nastanitve v solinah

• mednarodni in mladinski tabori tradicionalnega solinarstva z možnostjo nastanitve v solinah

• team-building dogodki tradicionalnega solinarstva z možnostjo nastanitve v solinah

• gastronomsko kulinarični dogodki

• poslovna srečanja in dogodki v solinah

• tematska pot (vzpostavitev nove krožne solne poti)

• opazovanje zaščitenih živali v parku

• zvočno dojemanje zvokov solin

• tematski izleti z ladjico (pomorski muzej Piran, Portorož skladišča soli, ribogojnica, školjčišča itd...)

Dodatna turistična ponudba dopolnjuje osnovno poslanstvo solin, jih ohranja, zagotavlja dodatno delovno silo, hkrati pa je finančno samovzdržna in lahko še dodatno finančno pomaga k ohranjanju naravne in kulturne dediščine.

S w OT ANALIZA - izhodišče za oblikovanje programa

PREDNOSTI

• edinstveno in avtentično okolje solin

• edinstven tradicionalni način ročne pridelave soli

• naravna in kulturna dediščina

• krajinski park – zaščiteno naravno okolje

• bližina turističnih krajev kot so Portorož, Piran, Umag, Poreč, …

• bližina prometne infrastrukture; državne ceste Portorož-SečovljeHrvaška in letališče Portorož

• tik ob krajinskem parku poteka zelo obiskana državna kolesarska steza Parenzana, ki povezuje Italijo, Slovenijo in Hrvaško

• možnost dostopa tudi po vodi

• bogata kulturna in zgodovinska dediščina

• značilne so bogate, naravne znamenitosti kraja

• krajinski park je v okolju že prepoznan

• že delujoč muzej solinarstva

• neposredna bližina obmorskih letovišč (Piran, Portorož, Izola, Poreč itd…)

• možnost zaposlitve lokalnega prebivalstva

• dodaten vir prihodkov za vzdrževanje solin

• možnost pridobitev nepovratnih sredstev za obnovo

PRILOŽNOSTI

• možnost za vpis na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine

• naravno in avtentično okolje ponuja petzvezdično turistično izkušnjo

• turistično doživetje pobiranja soli

• tradicionalni pristop k obnovi je priložnost za ekološki turizem

• opazovanje zaščitenih ptic in drugih živali

• primerno za sprostitev in odmik od hitrega načina življenja

• uporaba in nakup naravnih materialov (sol, fango, solinske rastline)

• dodatni prodajni produkti in avtentični spominki

• možnost vključitev solinskih rastlin v prehrano

• mednarodni raziskovalni tabori

• mladinski tabori pobiranja solin

• ustvarjalno okolje za umetnike (pisatelje, pesnike, slikarje....)

• prodaja umetniških del (slike, pesmi, knjige, glasba...)

• z dodatno ponudbo solin se gostje dlje zadržijo v občini in v naši državi

• dogodki za zaključene skupine

• dogodki za specifične skupine (raziskovalci, otroci, umetniki, terapevtske skupine)

• izboljšana infrastruktura poti, poveže oba dela soli Lero in Fontanigge

• dodatni turistični programi: s kolesi ali kanujem po solinah

• povezava solin z ladjico po morju

• dodatna delovna mesta

• dodatna delovna sila pri pobiranju soli in vzdrževanju solin

• dodatni finančni viri iz turizma olajšajo vzdrževanje solin

SLABOSTI

• za obnovo ruševin so potrebna večja finančna sredstva

• zaradi obsežnosti solin je obnova dolgotrajna

• obnova znotraj krajinskega parka je zahtevnejša

• tekoče vzdrževanje zaradi avtentičnih naravnih materialov je dražje (npr. lesena okna namesto PVC)

• investicijsko vzdrževanje je dražje zaradi agresivnega slanega okolja

• nizka zavest o pomenu ohranjanja kulturne dediščine

• občasno poplavljanje solin zaradi slabo vzdrževanih nekaterih nasipov

• zaradi omejitev v krajinskem parku, so omejene določene dejavnosti (število obiskovalcev, omejitev hrupa, omejitev svetlobe, dela izven gnezditvene sezone, ...)

NEVARNOSTI

• zaradi večjih stroškov obnove in pomanjkanje sredstev možen odstop od investitorstva

• zaradi dolgotrajne in nenehne obnove, obnova razvodeni

• zahteve znotraj krajinskega parka odvrnejo investitorje

• revitalizacija solin ne pritegne dovolj obiskovalcev

• program v solinah se ne more sam financirati

• predolgo odlašanje pri obnovi lahko uniči objekte do take mere, da jih ni možno prenoviti

• opustitev vzdrževanja nasipov, povzroči poplave celotnega območja

• nasprotovanje lokalnega prebivalstva

• izguba solinarskega znanja

• propad solin zaradi nevzdrževanja

Skladnost programa revitalizacije solinarskih hišk s strategijami turizma

KONCEPT NOVIH PROGRAMOV

D E L O I N B I V A N J E R A Z I S K O V A N J E

narava

raziskovalni sklop

info

tradicionalna prehrana bivanjsko - delovni sklop T U R I Z E M

narava opazovanje raziskovanje

informacijski sklop muzejski sklop bivanjski sklop

predstavitev razstava umetnik

solna polja

dostop

informacijsko - predstavitveni sklop muzejski sklop dostop

solna polja ZGODBA O SOLI - IDEJNA ZASNOVA URBANISTIČNE UREDITVE IN REVITALIZACIJE SEČOVELJSKIH SOLIN avtor: Žaklin Križaj mentor: izr. prof. dr. Sonja Ifko Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | EMŠ arhitektura Ljubljana magistrsko delo | 2021 156

VSEBINSKI IN PROGRAMSKI PREMISLEK

Sečoveljske soline so zgodba o povezovanju, so vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Med človekom, ki je preoblikoval naravo in med naravo, ki daje človeku. Povezava med zemljo, morjem in nebom. »Sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo« je slogan Piranskih solin.

Butični turizem

Turizem je ena od rdečih niti, ki se je neprestano ponavljala v vseh mojih raziskovanjih in analizah dobrih praks pri revitalizaciji kulturne in/ali naravne dediščine.

Solinarske hiške v svoji prvobitnosti tako kar same po sebi ponujajo možnost bivanja za ozaveščene goste, ki si želijo miren oddih v naravi. Takšen tip butičnega in ne množičnega turizma je specifičen in ga na slovenski obali šele razvijamo. Kulturni in naravni turizem se lepo dopolnjuje tudi z ostalimi okoliškimi potenciali.

Hkrati se soline soočajo s primanjkljajem delovne sile, zato bi možnost bivanja v solinah lahko povečala zanimanje za delo na solnih poljih in solinarje prostovoljce. Pozimi, izven glavne turistične sezone, bi se hiške lahko tržile za umetnike, pisatelje, slikarje, pesnike in ostale, ki bi v mirnem naravnem zavetju krajinskega parka našli inspiracijo in energijo za ustvarjanje brez motečih zunanjih dejavnikov.

Mirno okolje krajinskega parka nudi možnosti za izvajanje individualnih ali skupinskih delavnic za osebno rast, iskanj bistva človeka in poglabljanja v globine duše z meditacijo, jogo in podobnimi duhovnimi in telesnimi aktivnostmi.

Prostor ponuja tudi idealne možnosti za delavne terapije zdravljenja različnih odvisnosti.

V eni izmed solinarskih hišk bi lahko ponujali možnosti za manjše dogodke, butične kulturne prireditve, prezentacije ali delavnice. Pesniki, ki bi živeli v solinah, bi predstavljali svoje pesmi, slikarji imeli razstave, glasbeniki pa akustične koncerte.

Ponudba posebne morske in istrske kuhinje iz stare črne krušne peči v solinarski hiški bi bila za zaključene družbe prav posebno doživetje. Prav tako bi se lahko priredile manjše zakuske, degustacije in tematske pokušine.

Turistična ponudba solin in bližnji izleti

Turisti bi z novo ureditvijo in novimi programi imeli možnost sprehodov, ogledov solin in pridelave soli, iz opazovalnic bi nemoteno spoznavali zaščitene ptice, želve in druge živali v naravnem okolju. Poučni izlet z ladjico na školjčišče in v ribogojnico bi popestril turistično ponudbo. Sprehod do Forma Vive nudi ogled mednarodne razstave kamnitih skulptur. Turisti bi si povrnili energijo in se sprostili v butičnem Thalasso Spa Lepa Vida, ki se nahaja v osrčju Sečoveljskih solin. Aktivnejši pa bi se odločili za kolesarski izlet po urejeni kolesarski poti Parenzana, ki soline povezuje tako proti Kopru, Škofijam in Italiji kot tudi proti Poreču na Hrvaškem. Morska povezava do skladišč soli Portorož, Monfort in Grando ter pomorskega muzeja v Piranu bi gostom ponudila še več zgodovine, kulture, kulturnega dogajanja in ostalih znamenitosti. Prav tako bi bila možnost morske povezave s Portorožem in Piranom, ki bi omogočala turistom poleg narave tudi doživetje mestnega utripa. Za ostale izlete po želji pa bi poskrbela električna plovila na sončne celice, prav tako bi bila možnost njihovega priveza v neposredni bližini. Možnost drugačnega doživetja solin z vodne strani pa bi bila s kanuji po vodnih kanalih med solinami.

Drugi sklop solinarskih hišk bi se uredil na območju kanala Curto. Ta del bi bil bolj zaprtega tipa in bi bil namenjen predvsem raziskovalcem in znanstvenikom. Omogočili bi proučevanje ptic in drugih živali. Možnost opazovanja gnezdenja in selitev je neprecenljiva in redko dosegljiva. Tukaj bi lahko umestili tudi manjši terenski laboratorij in znanstveno opazovalnico za proučevanje in opazovanje ptic.

Ker so na večjem območju Fontanigge številne ptice in druge zaščitene živali, bi območje zavarovali in ga ohranili v obstoječem stanju. Za ptice bi poskrbeli z umestitvijo več gnezdilnic. Na obrobju zaščitenega območja pa bi umestili več manjših opazovalnic. Po zgledu 'Škocjanskega zatoka' pri Kopru bi se uredila tudi podvodna opazovalnica z možnostjo opazovanja življenja tako nad kot tudi pod vodo.

Revitalizacija in nove vsebine

• Prenova in revitalizacija območja solinarskih hišk – ohranitev stare vedute na solinarske hiške

• Štirje medsebojno povezani skopi; obstoječ muzejski – nova prenova sklopa za obiskovalce – nova obnova bivanjskega sklopa – nova obnova raziskovalnega sklopa

• Ureditev novega vhoda v Krajinski park Sečoveljske soline – skupni vhod za ogled celotnega parka

• Možnost ureditve parkirišča

• Ureditev dostopa in nove krožne pešpoti v obliki osmice, ki omogoča ogled obeh delov parka

• Ureditev klopc za posedanje in manjše piknike v naravi na pešpoti Parenzana

• Nove dodatne označevalne table s podrobnejšimi napisi in opisi po celotnem Krajinskem parku Sečoveljske soline

• Dodatne ptičje gnezdilnice

• Ptičje opazovalnice ter možnost podvodne opazovalnice

• Ureditev manjših privezov za električna plovila

• Ureditev nove morske linije Sečoveljske soline – Skladišča soli Portorož

RAZLAGA PROGRAMSKIH SKLOPOV

Informacijsko predstavitveni sklop

Delno prenovljeno območje Fontanigge, je del muzejskega območja, kjer so prenovljene štiri solinske hiške za namen muzeja. V vsaki hiški najdemo drugačno vsebino, kot je npr. muzejska zgodovinska razstava, fotografsko muzejska razstava, etnološka zbirka in staro pohištvo ter muzejsko solinarsko orodje in sol. Ker se neposredno ob že prenovljenih hišah na območju kanala Giassi nahaja gostejše območje ruševin, je smiselno s prenovo le-teh dopolniti že obstoječe vsebine oziroma umestiti vsebine ki se navezujejo in dopolnjujejo. V ta predel že sedaj zahajajo obiskovalci, zato je vanj smiselno umestiti vsebine prav zanje.

Soline s svojo slikovitostjo ter hkrati umirjenostjo in spreminjanjem barv skozi letne čase privabljajo številne fotografe in slikarje, zato bi ponudbo za obiskovalce dopolnila z razstavo umetniških del, ki bi ji namenila solinarsko hiško ob muzejski zgodovinski razstavi.

Ogled bi obiskovalec nadaljeval z razstavo besedil in pesmi o soli in solinah, kjer bi bile zbrane in razstavljene pesmi, leposlovna besedila in knjige na temo soli in solin. Mesto pa bi našli tudi reki in citati na to temo.

Obiskovalce z otroki bi pritegnila tako, da bi za najmlajše namenila hiško z otrokom primernimi vsebinami, ki bi jim na preprost, pravljičen in radoveden način prikazale soline s pomočjo razstav, risank in delavnic.

TRGOVINA

Soline se na prvi pogled zdijo tihe in neme, a če dobro prisluhnemo, so polne zvokov, zvokov ptic, šelestenja trstičja v vetru, bučanju morja, penjenja valov, žuborenja vode, ki se pretaka v kanalih, žvižganja vetra itd. Zvoki solin bi dobili svoje mesto v prenovljeni ruševini, kjer bi s pomočjo delavnic in posnetkov prisluhnili in spoznavali soline tudi z zvočne plati.

V sklopu ruševin je tudi hiška s kuhinjo in krušno pečjo, kjer bi prek degustacij in delavnic spoznavali istrsko kulinariko, in sicer z vključitvijo solinskih rastlin v prehrano. Hiška, namenjena manjšim skupinam, bi imela družabne prostore tako znotraj objekta kot na terasi.

Solinsko okolje nudi možnosti tudi za manjše butične kulturne prireditve, kot so predstavitev pesniških zbirk in knjig, literarni večeri, predstavitev slikarjev in podobno, kar bi dobilo prostor v prezentacijski hiški. Zaradi lokacije ob hiški s kuhinjo in krušno pečjo bi se lahko programske vsebine dopolnjevale ali združevale.

Soline pa niso le mrtva narava, ampak tudi njeno živalstvo in rastlinstvo, zato bi temu ob muzeju namenila poučni center o rastlinstvu in živalstvu v solinah.

Z namenom ohranjanja tradicionalnega solinarstva bi v hiško ob muzejskem sklopu umestila šolo solinarstva z delavnicami, kjer bi se lahko tako prostovoljci za delo v solinah kot tudi ostali naučili in preizkusili v tradicionalnem solinarstvu. Šola solinarstva z delavnicami se navezuje na naslednje območje, ki je namenjeno bivanjskemu sklopu, saj je z njim neposredno vsebinsko povezana.

Pridobivanje soli in bivanje na solinah

Solinarske hiške so v svoji osnovi bile namenjene bivanju solinarjev za čas solinarske sezone. Bivanje na solinah je bilo neposredno vezano na delo na solnih poljih in pobiranje soli. Ta posebni luksuz bivanja v neokrnjeni naravi ob solnih poljih bi ponudila prostovoljcem, ki bi s svojim delom v solinah kompenzirali samo nastanitev, dodatno pa bi jim ponudila tudi zanimiv turistično-kulturni program.

Bivanjski sklop hišk sem umestila ob delavnice in šolo solinarstva, saj se vsebinsko dopolnjuje. Ker meji na območje, namenjeno obiskovalcem, se prostovoljnim solinarjem lahko ponudijo tudi kulturne in kulinarične vsebine v bližnjih hiškah. Bivanjski sklop je umeščen tako, da je hkrati nekoliko odmaknjen od glavnih poti in kroženja obiskovalcev, da lahko nudi dovolj bivanjske zasebnosti in intime. Bivanjski del se navezuje tudi na sama solna polja in s tem olajša dostopnost ter približa samo delo na solnih poljih.

Možnost bivanja v prenovljenih solinarskih hiškah sem tako namenila solinarjem prostovoljcem za potrebe dela na solinah, prav tako pa tudi umetnikom, pisateljem, slikarjem, pesnikom in vsem drugim, ki bi se želeli odmakniti od mestnega vrveža ter v naravi najti mir in navdih za svoje delo. Za potrebe raziskovanj v raziskovalnem sklopu bi se po potrebi namenilo bivanje tudi raziskovalcem, saj bi tako omogočili neposreden stik z okolico, ki bi bila hkrati tudi predmet raziskovanj, pri čemer bi lahko sam prostor veliko bolje razumeli.

Raziskovalni sklop

Specifično slano okolje solin je ustvarilo posebne habitate, edinstvene v Sloveniji, ki so hkrati posebnost tudi v tujini, zato se mi zdi smiselno temu posvetiti večjo pozornost. V opuščenih hiškah in ruševinah zato različnim znanstvenikom ponudim primerno okolje za nemoteno opazovanje, proučevanje, terensko delo in multidisciplinarnost, ki jo dosežemo s tem, da v neko specifično okolje s programsko umestitvijo umestimo različne znanstvenike. Znanost in raziskave pa ne bi bile same sebi namen, temveč bi jih usmerili v dodatne tržne izdelke, ki jih ponujajo tako slanoljubne rastline kot solinsko blato in sol.

Pri analizi območja sem se odločila, da raziskovalni sklop umestim ob kanal Curto, ki se ga funkcijsko lahko loči od bolj obiskanega turističnega dela, tako da omogoča znanstvenikom nemoteno delo, hkrati pa je lociran bolj v osrčje solin in zato bližje gnezdiščem.

Programsko bi v ruševino na robu med solinami in morjem umestila znanstveno opazovalnico, ki bi bila namenjena znanstvenikom, brez motečih vplivov obiskovalcev. Opazovalnica bi tako lahko bila dodatno opremljena z različnimi merilnimi in snemalnimi napravami, ki bi znanstvenikom olajšale delo in jim posredovale dodatne informacije. Zasnova opazovalnice bi omogočala proučevanje tako ptic v zraku, živali na tleh kot tudi pod vodno gladino.

Soline so bogate s specifičnimi slanoljubimi rastlinami, slanim blatom in fangom, kar je premalo raziskano, zato sem za ta namen v ruševino umestila kemijski laboratorij in biokemijo za proučevanje uporabe rastlin, blata in soli za druge namene. Raziskave teh specifičnih gradnikov solin bi bile usmerjene v uporabo le-teh v druge tržne namene, s čimer bi se lahko razširila ponudba najrazličnejših izdelkov in dodatnega trženja.

Ob proučevanju literature o soli in solinah sem ugotovila, da na kakovost soli zelo vplivajo sestava tal in priprava podloge – petole ter njeno vzdrževanje. Geofizika in proučevanje sestave tal, solinskega blata, fanga in petole bi lahko pripomogla k ohranjanju in dodatnemu izboljšanju kakovosti soli ali pa morda k pridelavi različnih vrst soli z različno vsebnostjo mineralov.

Ob ogledu solin sem naletela tudi na naravovarstvene inšpektorje, ki spremljajo stanje v krajinskem parku, ga varujejo pred nedovoljenimi posegi, ozaveščajo in opozarjajo obiskovalce ter proučujejo soline z naravovarstvenega vidika. Ker so naravovarstveniki v parku vedno prisotni, sem za proučevanje in varstvo narave tudi njim v sklopu raziskovalnega območja dodelila hiško v solinah.

Raziskovalni sklop

Proučevanje solinarskega rastlinstva in zeliščarstva se zaradi specifičnih slanoljubnih rastlin, ki rastejo v teh specifičnih okoljih, ki jih občasno poplavlja slana voda, ponuja kot možnost za dodatne raziskave in vključitev teh rastlin tako v kulinariko kot morda tudi v kozmetiko. Poleg tega so soline bogate z zeliščnimi rastlinami, ki so zaradi čistega okolja popolnoma ekološke in kot take nudijo možnost dodatnih prodajnih izdelkov.

Proučevanje in oskrbovanje prosto živečih živali v krajinskem parku bi omogočila dodatno skrb in zaščito živalim. V primeru bolezni ali poškodb bi jih lahko takoj oskrbeli, živali pa ne bi doživele dodatnih šokov pri transportu. Z oskrbovanjem živali bi pridobili dodatno znanje o živalih. Proučevanje živali pa bi olajšalo bivanje živalim, postavljanje gnezdilnic in izvajanje drugih zaščitnih ukrepov.

Laboratorij in mikrobiološka postaja bi bila podpora različnim znanstvenikom pri njihovem delu in nepogrešljiv del znanstvenoraziskovalnega območja.

Prepoznavnost Sečoveljskih solin bi se kazala tudi v znanstvenoraziskovalnih krogih z objavo člankov in interdisciplinarnim pristopom, ki bi ga dosegli s pomočjo umestitve raziskovalnega slopa. Sečoveljske soline bi tako pritegnile tudi tuje znanstvenike, ki bi se tu lahko srečevali in si izmenjali spoznanja v hiški, namenjeni za skupinsko raziskovalno delo in mednarodne tabore.

R11

PREDSTAVITVENA HIŠKA RAZISKOVALNEGA SKLOPA

R10

KEMIJSKI LABORATORIJ IN BIOTEHNOLOGIJA (preučevanje uporabe rastlin, soli in blata za druge namene)

R9

GEOFIZIKA IN PREUČEVANJE SOLINSKEGA BLATA

LEGENDA:

RESTAVRIRANE HIŠKE DELNO PORUŠENE RUŠEVINE POVSEM PORUŠENE RUŠEVINE R1

SPREJEMNA PISARNA R2

PREUČEVANJE VARSTVA NARAVE R3 SKUPINSKO RAZISKOVALNO DELO R4 PREUČEVANJE RASTLINSTVA R5 PREUČEVANJE IN RAZISKOVANJE PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALI T1 TRGOVINA ROČNIH IZDELKOV

R6 LABORATORIJ IN MIKROBIOLOŠKA POSTAJA R7 PISARNE R8 SKLADIŠČE IN DELAVNICA

RAZISKOVALNI SKLOP

INFORMACIJSKO PREDSTAVITVENI SKLOP

T24 ZVOKI SOLINARSTVA glasbena delavnica

T23 OTROCI IN SOLINE razstava in delavnica za otroke

T22 RAZSTAVA BESEDIL IN PESMI O SOLI IN SOLINAH

BIVALNI SKLOP

T21

RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL

T20 PRENOVLJENA HIŠKA zgodovinska razstava

T19 PRENOVLJENA HIŠKA foto razstava

T18 BIVANJSKA HIŠKA

BIVANJSKA HIŠKA

HIŠKA

kanal Giassi

T2 TRGOVINA SOLI IN SOLNIH IZDELKOV

SOLINARSKO ZELIŠČARSTVO od delavnic do degustacij

BUTIČNE KULTURNE PRIREDITVE

HIŠKA S KUHINJO IN KRUŠNO PEČJO ZA MANJŠE ZAKLJUČENE DRUŽBE T6 PRENOVLJENA HIŠKA etnološka zbirka in prikaz starega pohištva

T7 PRENOVLJENA HIŠKA solinarsko orodje in sol

T8

POUČNI CENTER O RASTLINSTVU IN ŽIVALSTVU V SOLINAH

T9 DELAVNICE IN ŠOLA SOLINARSTVA

BIVANJSKA HIŠKA

BIVANJSKA HIŠKA

BIVANJSKA HIŠKA

T14 BIVANJSKA HIŠKA

Landscape Laboratory

Arhitektura: Cannatà & Fernandes

Država: Portugalska, Guimaraes

Leto izgradnje: 2010

Del starega mestnega jedra mesta Veiga de Creixomil, je bil več let zapuščen in prepuščen propadu. Ker vsebuje pokrajina visoko vrednost, hiške pa so del njihove kulturne dediščine, so se na občini Guimaraes odločili za izvedbo Nacionalnega ekološkega rezervata.

Zaradi slabega stanja v katerem se je nahajal sklop hišk, so elemente v zidanem kamnu obnovili, očistili in zamenjali. Manjkajoče dele pa so nadomestili volumni v belem betonu. Pri rekonstrukciji so namreč strogo upoštevali zunanje gabarite stare ulica niza hišk. Uporaba različnih materialov omogoča branje sprememb v času in uporabi. Občutek nekdanjega časa poveže s sodobno interpretacijo preteklosti.

Iz notranje strani je zaznati minimalizem in čistost oblik. Posamezne hiške so združili v večje enotne prostore. Zaradi majhnih obstoječih oken, so arhitekti poskrbeli za dodatno subtilno zenitno osvetlitev. Cilj prenove je bil povrniti arhitekturni značaj obstoječe stavbe, hkrati pa z novo streho in volumetričnimi rekonstrukcijami potrditi nesporno sočasnost sanirane stavbe.

The Dovecote

Arhitektura: AZO. Sequeira Arquitectos Associados

Država: Portugalska, Soutelo

Leto izgradnje: 2015

Naslednja prenova je prenova starega kamnitega golobnjaka zasebnih investitorjev. Ker niso vedeli kakšen program umestiti vanj, so se ideje programa ter same prenove lotili v biroju Sequeira Arquitectos Associados. Nastala je zamisel igralnice za otroke ter spremljevalni program bazena.

V pritlični del objekta je umeščena kopalnica, kot spremljevalni del zunanjega bazena. V njej se nahaja umivalnik, večja stropna prha za tuširanje pred in po vstopu v bazenu ter toalete.

Igralnico za otroke so zasnovali v nadstropju, kar spominja na majhno »hišico na drevesu«, s čimer daje otrokom osnovno podlago za razvoj različnih iger. S čistostjo linij in materialov, otrok niso omejevali, ampak so prepustili njihovi domišljiji in igri prosto pot.

Igralnica za otroke daje občutek, da kar lebdi nad kamnitimi zidovi. To so dosegli s 15 centimetrskim odmikom po celotnem obodu prvotnih ruševin. Arhitekti so se potrudili, da v notranjosti ni odvečnih elementov. Iskrenost materialov in konstrukcije, da prostoru poseben pečat.

Single Family House

Arhitektura: Irisarri Piñera Arquitectos

Država: Španija, O Casal

Leto izgradnje: 2011

Dober primer, kako so lahko ruševine elegantno vpletene v novo zgodbo, v kateri spoštujejo tradicijo. Ruševine zapuščene tradicionalne kmečke hiše v Španiji, so bile osrednji del projekta nove bivanjske hiše. Arhitekti v projektantskem biroju Irisarri Piñera Arquitectos so se odločili stare ruševine vkomponirali v sodobno arhitekturo. Pri načrtovanju so ruševine ohranili v čim večji možni meri.

Koncept je bil poudarek ruševine, le tega so dosegli s tem, da so znotraj nje spoštljivo umestili betonski volumen prvotne stavbe. Ostali del hiše predstavlja minimalistična betonska plošča katera se poskuša čim bolj zliti s samo pokrajino. Le to doseže s posnemanjem topografije območja, pri čemer deluje kot aktivna membrana, zaobjemajoča stare ruševine.

Novo in staro niso poudarili le v materialnosti, ampak tudi v odprtosti prostorov. Značaj prostorov na predelu prvotne ruševine se kaže v večji zaprtosti, hkrati pa prispeva k bolj domačem občutku. Nasprotno je nov del odprt, ter se z velikimi steklenimi površinami neposredno odpira v naravo.

SV House

Arhitektura: Rocco Borromini

Država: Italija, Sondrio, Albossagia

Leto izgradnje: 2016

Hiša na Italijanski strani Alp je bila zgrajena na ruševini starega objekta. Arhitekti so izbrali enostavno zasnovo: dve kamniti steni povezani z armiranobetonsko ploščo, pri čemer, je kljub ponovni interpretaciji starega, zelo spoštljiv odnos do tradicije.

Hiša ohranja tradicionalno dvokapno obliko, kljub temu pa sta notranjost in sprednja fasada moderne oblike. Videz brušenega macesnovega lesa okrepi zunanjo povezavo stavbe z naravo. Velika okna pa omogočajo povezavo narave z interierjem ter odprt razgled v dolino. Naravna svetloba povsem preplavi notranjost.

Kljub temu, da iz zunanje strani izgleda stavba večja, pa je v vsakem nadstropju le 22m2. V pritličju je kuhinja z restavriranim starim kamnitim kaminom. V prvem in drugem nadstropju pa sta umeščeni še dve spalnici.

Kompaktna kraška hiša

Arhitektura: Dekleva Gregorič arhitekti

Država: Slovenija, Vrhovlje

Leto izgradnje: 2014

Projekt je zanimiv iz vidika, da je nastal v podobnem podnebju, kakor so tudi solinarske hiške. Kompaktna hiša je bila zasnovana na krasu, katerega zelo zaznamuje močna burja, zaradi česar so hiše majhne, kompaktne in z majhnimi odprtinami. Tradiciji gradnje majhnih kamnitih hiš, so sledili tudi arhitekti iz arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič. V pritličju so umestili dnevni program, v zgornjih prostorih spalni del. Program je ločen z lesenimi volumni, vstavljenimi v kamnit dvokapni monolit. Na vsako od fasad so umestili le po eno okno, ki skrbno odkriva poglede. Zasnova hiše nagovarja odnos med sodobnim in tradicionalnim.

Povzeto po: http://dekleva-gregoric.si/compact-karst-house/

Hiska T3 - Solni izdelki in delavnice

Zunanji pogled