Dr. Branko Slivar, junij 2009
Slika 10:Povprečne vrednosti za posamezne dimenzije izgorelosti glede na osnovno in srednjo šolo. čustvena izčrpanost
6
os. izpolnitev depersonalizacija
Aritm. sredina
5
4
3
2
1 OŠ
SŠ
vrsta_sole
Omenili smo že, da zadovoljstvo z delom igra pomembno vlogo pri raziskavah delovnega stresa predvsem kot rezultat delovanja delovnih stresorjev (Chen, Spector, Jex, 1996). Študije stresa so tudi pokazale, da obstaja tesna povezava med vzroki nezadovoljstva z delom in vzroki stresa (Kyriacou in Sutcliffe, 1977). V strokovni literaturi se zadovoljstvo z delom opredeljuje kot čustven odgovor na delo oz. specifične zahteve dela. Stanje zadovoljstva pravzaprav implicira težnjo posameznika, da bo ostal na delovnem mestu, ki mu omogoča zadovoljstvo oz. se bo izogibal delovnega mesta, ki mu bo povzročalo nezadovoljstvo. Umik iz delovne situacije, fluktuacija, absentizem, težnja po zapustitvi poklica so nekateri vedenjski pokazatelji nezadovoljstva z delom. Zadovoljstvo z delom je lahko pojmovan kot enovit prostor ali kot prostor, ki ga sestavlja več različnih dimenzij. V naši študiji smo uporabili vprašalnik, ki omogoča oba pristopa. Preglednica 22 nam pokaže, da so naši učitelji najmanj zadovoljni s tistimi dejavniki, ki so povezani s plačilom za delo (AS = 2,83). Ne gre zgolj za višino plače, ampak tudi za nezadovoljstvo z redkimi in predolgimi časovnimi obdobji povišanj, občutkom podcenjenosti ipd. Na drugi strani, pa so učitelji najbolj zadovoljni z naravo dela pri svojem poklicu (AS = 4,58). Gre za občutek pomembnosti lastnega dela, za uživanje v delu ipd.
69